Se le meni zdi...?

[mirnamirna]

Glede na naslov teme,

-po eni strani živimo v zlo materialistični in potrošniški dobi, po drugi strani pa bi se dal reč tudi, da je prebujajoča duhovnost. Bi reku tako eni prelomni časi, ko se povečujejo napetosti.

 

Živ, Emanuel!

 

Spremljam mal tole mojo temo, a nimam časa in volje se vpletat v žolčno debato. Zlo sm vesela, da si se spomnil kaj je bil point. A so to gor tvoja občutenja? Res se tud men zdi, da se povečujejo napetosti, samo v meni je vse več miru - zmerom bolj sem skulirana, opazujem svet okoli sebe s čisto drugimi očmi. Se mi meša? Mogoče - sicer še zmer delam vsak dan vsaj uro več kot je treba (pred letom po 10 - 11 ur), še zmer ne podelam vsega, kar mislm, da bi mogla, ampak me to ne bedira več tko. Ko grem iz službe, jo odmislm. Kot, da samo še čakam, kako se bo vse tole

napeto občutje svetovnega dogajanja razpletlo...

 

Dons me ne resn jemat, se mi res mal mede zgleda.

[Alan_New]

Živ, Emanuel!

 

Spremljam mal tole mojo temo, a nimam časa in volje se vpletat v žolčno debato. Zlo sm vesela, da si se spomnil kaj je bil point. A so to gor tvoja občutenja? Res se tud men zdi, da se povečujejo napetosti, samo v meni je vse več miru - zmerom bolj sem skulirana, opazujem svet okoli sebe s čisto drugimi očmi. Se mi meša? Mogoče - sicer še zmer delam vsak dan vsaj uro več kot je treba (pred letom po 10 - 11 ur), še zmer ne podelam vsega, kar mislm, da bi mogla, ampak me to ne bedira več tko. Ko grem iz službe, jo odmislm. Kot, da samo še čakam, kako se bo vse tole

napeto občutje svetovnega dogajanja razpletlo...

 

Dons me ne resn jemat, se mi res mal mede zgleda.

Tvoje notranje stanje je povezano s planetarnim stanjem in obratno, tako velja za vsakega. Svetujem, da ti postane služba hobby, karkoli že počneš, pa če ti je všeč ali ne. Všečnost ja najmanj relevantna stvar na svetu. Saj gre konec koncev za tvoje življenje. Ko boš sprejela stanje tako, kot je, gola dejstva, ti bo na začetku malce zoprno, a z vztrajanjem se bodo stvari začele odvijati tebi v prid.

[emanuel]

Pa daj mi že enkrat en pameten razlog, zakaj na vsak način hočeš verjet v nekaj, kar že VEŠ??!! To se mi zdi idiotizem na neskončno potenco! Torej ne veš, če še vedno potrebuješ tolažbo vere.

Že res, da sem prebral ogromno knjig, mnoge med njimi so si diametralno nasprotovale, da sem lahko videl več zornih kotov. A na koncu šteje le izkušnja in iz te govorim.

In kako VEŠ, da so vse vere sam pravljice ?

 

In kakšna je ta izkušnja, iz katere vse VEŠ?

 

Tvoje notranje stanje je povezano s planetarnim stanjem in obratno, tako velja za vsakega. Svetujem, da ti postane služba hobby, karkoli že počneš, pa če ti je všeč ali ne. Všečnost ja najmanj relevantna stvar na svetu.

Ne bi reku, da je všečnost najmanj relevantna stvar na svetu. Človek lahko delo, ki mu je všeč, bolje opravlja, kot pa če mu ni všeč. Kdor je ustvarjalen in inteligenten, težko dela suhoparna, ponavljajoča, duhomorna dela. Ne moreš se prepričat, da ti je nekaj všeč, če ti ni - vsaj jest ne.

[alef]

Pa daj mi že enkrat en pameten razlog, zakaj na vsak način hočeš verjet v nekaj, kar že VEŠ??!! To se mi zdi idiotizem na neskončno potenco! Torej ne veš, če še vedno potrebuješ tolažbo vere.

 

Pa...j***ti pamet, pa kakšen dokaz hočeš?

KAJ JE ZATE, MISLIM ZATE OSEBNO, VERA??

Jaz ne rabim tolažbe, ne vere ne nikogar!

Tisto v kar verujem, temelji na MOJEM spoznanju, ne na nekih naukih katere so mi nabijali v glavo pri verouku!

Najmanj TRIJE smo ti že povedali da mešaš VERO in institucijo ki širi NAUK o veri!!

VERA je osebno prepričanje, ne sledenje in opiranje na nek nauk!

VERA ni NAUK ali ideologija.

In da VERUJEŠ moraš najprej SPOZNATI!

Vera ni obiskovanje nedeljske maše in pobožno poslušanje župnikove pridige!(kot nek vikend paket za pot v nebesa...)

In še enkrat, Alan:

VEDETI in VERJETI ali VEROVATI je zame isto.

VEDETI in ne več VEROVATI...besedni konstrukt nekoga ki je prebral preveč knjig katerih vsebini ni bil dorasel.

Brez zamere, Alan_New.

En nasvet - inteligenten si, dokazal si v nekaterih postih.

Zdaj pa začni uporabljat glavo.

In začni živet.

Življenje je najboljša knjiga ali nauk.

In to je zame prava vera - vera vase in v življenje.

Boga lahko najdeš le v sebi.

Ali pa nikjer

[emanuel]

Živ, Emanuel!

 

Spremljam mal tole mojo temo, a nimam časa in volje se vpletat v žolčno debato. Zlo sm vesela, da si se spomnil kaj je bil point. A so to gor tvoja občutenja? Res se tud men zdi, da se povečujejo napetosti, samo v meni je vse več miru -

Hojla

 

Lepo, da je v tebi vse več miru

 

Svetloba in tema nikoli ne gresta mirno ena mimo druge, vedno se vname boj. Vse več materializm je očiten, ampak tudi v duhovnosti je vse več stvari, ki jih prej ni blo. Bi reku, da je vse v ravnotežju, ampak napetosti so vse večje. Po Lorberju je čas, ki prihaja, konec časov, obdobje velikih sprememb na tej naši zemlji. Obstajali naj bi cikli, dolgi dobrih 2000 let, en en tak cikl naj bi se ravno sedaj zaključeval. Obstajal pa naj bi tudi veliki cikli, sestavljeni iz treh ciklov. In glej ga zlomka, kakšna slučajnost, tudi tak veliki cikel naj bi se ravno zaključeval - od Adama do potopa, od potopa do Jezusa, in od Jezusa do današnjih časov, ko smo v času hitrih sprememb in velikih napetosti. Se mi zdi, da je vsem, ki majo občutek za duhovnost, jasno, da se dogajajo spremembe.

[Alan_New]

Pa...j***ti pamet, pa kakšen dokaz hočeš?

KAJ JE ZATE, MISLIM ZATE OSEBNO, VERA??

Jaz ne rabim tolažbe, ne vere ne nikogar!

Tisto v kar verujem, temelji na MOJEM spoznanju, ne na nekih naukih katere so mi nabijali v glavo pri verouku!

Najmanj TRIJE smo ti že povedali da mešaš VERO in institucijo ki širi NAUK o veri!!

VERA je osebno prepričanje, ne sledenje in opiranje na nek nauk!

VERA ni NAUK ali ideologija.

In da VERUJEŠ moraš najprej SPOZNATI!

Vera ni obiskovanje nedeljske maše in pobožno poslušanje župnikove pridige!(kot nek vikend paket za pot v nebesa...)

In še enkrat, Alan:

VEDETI in VERJETI ali VEROVATI je zame isto.

VEDETI in ne več VEROVATI...besedni konstrukt nekoga ki je prebral preveč knjig katerih vsebini ni bil dorasel.

Brez zamere, Alan_New.

En nasvet - inteligenten si, dokazal si v nekaterih postih.

Zdaj pa začni uporabljat glavo.

In začni živet.

Življenje je najboljša knjiga ali nauk.

In to je zame prava vera - vera vase in v življenje.

Boga lahko najdeš le v sebi.

Ali pa nikjer

Ne govorim o nauku ali ideologiji ali obiskovanuju nedeljskih maš ali kaj podobnega. Razumem, kaj mi sporočaš, in kar pišem ne izhaja samo iz prebranih knjig, temveč predvsem iz praktičnih izkušenj. Bom moral biti bolj natančen. Kot sem že omenil, govorimo o isti zadevi, le drugače jo poimenujemo. Ti temu praviš vera, jaz pa védenje. V tem postu si še razložil, da je "vera ... osebno prepričanje". No, kot gledam na življenje in razvoj, je po moje tudi prepričanje treba odvreči, le tako lahko pridemo do spoznanj (seveda tisti, ki to želi -- nočem zdaj posplošiti, da vsi morajo na tako pot).

 

Izhajam iz tega: recimo, da sem doživel Božansko ali Boga, imam to izkušnjo. Če sem to doživel in vem, zakaj bi veroval v to, zakaj bi moral biti v to prepričan? Vsako prepričanje o dogodku ali vera vanj, je po moje zgolj dokaz, da v doživetje (še) dvomim, ker sicer se ne bi rabil prepričevati in dokazovati samemu sebi, da je to res. Vidim, da so prepričanja in vera zgolj usmerjevalci na poti do spoznanja, v kolikor niso to le manipulativni triki. Pa tudi če so le finte, se jih da uporabiti na poti do Vsega. In ko nekaj spoznaš in doživiš, kar se sklada s tvojim prepričanjem, s tvojo vero, ti jo seveda še poglobi -- zato lahko trdiš, da moraš najprej spoznati, če hočeš verjeti, in to dvoje postane potem eno in isto. A vseeno trmasto vztrajam: zakaj potem še vedno verjeti v nekaj, kar vemo, kar smo spoznali? A smo res spoznali, če še vedno verujemo, verjamemo?

 

No, in da sedaj stvari še dodatno "zakompliciram" in da pravzaprav enako povem kot ti, da pridem v (navidezen) paradoks s samim seboj, bom povedal drugače kot do sedaj: védenje je potemtakem resnična, prava vera; in po istem principu je vera resnično, pravo védenje. A tu se že igram z besedami in pomeni, čeprav so pravilni. Raje pa to stanje imenujem védenje, ker vera vseeno asociira na slepo verovanje in prepričanja brez preverbe.

[Alan_New]

In kako VEŠ, da so vse vere sam pravljice ?

 

In kakšna je ta izkušnja, iz katere vse VEŠ?

Ne bi reku, da je všečnost najmanj relevantna stvar na svetu. Človek lahko delo, ki mu je všeč, bolje opravlja, kot pa če mu ni všeč. Kdor je ustvarjalen in inteligenten, težko dela suhoparna, ponavljajoča, duhomorna dela. Ne moreš se prepričat, da ti je nekaj všeč, če ti ni - vsaj jest ne.

Niso vse vere samo pravljice, mnoge temeljijo ne resničnih dejstvih. A brez izkušnje teh dejstev, so le pravljice. Ali pa drugače: kabalist je nekaj postov nazaj lepo napisal, da se v duhovnih praksah (in recimo, da lahko organizirane religije štejemo mednje) zahteva na začetku poti od učencev vero, verjetje, čeprav bi raje rekel, da se zahteva zaupanje; učenci potem morajo raziskovati in ugotoviti, kaj je res in kaj ne, kar jih učijo. Če ne gredo preverjati in v praktično izkušnjo in samo sledijo ritualom, zapovedim in prepovedim, potem pač hočejo, da nekdo drug živi namesto njih in v tem primeru, je vse, kar jih učijo, le pravljica za otroke. Po drugi strani pa sem napisal pravljice, ker je nekaj tega, kar učijo, res izmišljeno oz. izrojeno, zaradi nerazumevanja -- ker ni izkušnje in védenja. Potem povedo čisto drugače, kot je izvorno, in vse skupaj le ničvredna laž, čeprav temelji na resničnih dejstvih.

 

Da je všečnost najmanj relevatna stvar na svetu pa pravim zato, ker se življenje požvižga na to, kaj nam je všeč in kaj ne. To je pravzprav bolezen uma, kot pravi modrec Sosan. Če pogledate življenje, boste videli, da je bilo vedno več situacij in dogodkov, ki vam niso bili všeč, kot tistih, ki so vam bili všeč.

[Kabalist]

A na koncu šteje le izkušnja in iz te govorim.

Kakšne izkušnje? Umnske špekulacije na osnovi prebranega? IZ tvojega načina razmišljanja izhaja sklep, da nimaš neposrednih izkušenj z osebnostno rastjo. Knjiga na knjigo je samo polnjenje refleksivnega razuma s hrano za mletje le tega. Vera je stvar čustev in čutenja, o čemer ne moreš umsko špekulirati. To ti počneš. Saj imaš pravico do tega, vendar je umovanje o tem jalovo početje.

da sem doživel Božansko ali Boga, imam to izkušnjo

Tvoje besede so v nasprotju s tem. Izkušnje so različne. Toda...ako bi doživel recimo samozavedanje, bi drugače pisal, kot pišeš. V tebi je strast za prepričevanjem. Tega nekdo, ki ima izkušnjo samega sebe, ne počne. Izkušnja samozavedenja izbriše strast za rezultatom in odstrani enostransko razumevanje vere, tudi tiste v okviru institucije. Tebe žene strast za dokazovanjem vedenja. Tudi to se da razbrati iz tvojih prispevkov. Čemu? Priporočam ti kakšne duhovne vaje v organizaciji RKC. Vodijo jih Jezuiti (Držba jezusova). Ti možje so izjmeno izobraženi in vsakdo od njih je dal skozi izjemno naporen duhoven trening. Njihova temeljna naloga je iskati znanje in spoznanje.

Pa...j***ti pamet...

Lepo povedano!

od Adama do potopa, od potopa do Jezusa, in od Jezusa do današnjih časov, ko smo v času hitrih sprememb in velikih napetosti. Se mi zdi, da je vsem, ki majo občutek za duhovnost, jasno, da se dogajajo spremembe.

Dragi Emanuel, tukaj pa malce klobasaš (oprosti izrazu). Tisto o ciklih (obdobjih) je na mestu. Tudi sam sem o tem že pisal in verjetno z drugimi besedami govoriva o isti stvari. A pusti vendar nesrečnega Adama... Saj menda ne misliš, da je svet nastal pred dobrimi 4000 leti? Biblijo se ne bere na takšen način. Razni razlagalci in preroki ob koncu časov so balast, ki mešajo drek. Jezus se lahko za svojo popularnost zahvali Rimljanom, saj ni drugačen od ostalih pametnih biblijskih mož. Jašua ben Miriam (tako je pravo židovsko ime Jezusa) je bil učitelj hasidima (milosti). Zadekim (pravičnosti) in hasidim sta bili takratni šoli židovskega misticizma. Saj pravim... sreča, da so še drugi viri, ne samo prepravljeni in politiki prilagojeni Evangeliji.

[Alan_New]

Kabalist, če bi pozorno in občuteno bral, bi vedel, da ne špekuliram, temveč razglabljam in postavljam vprašaje. Pa tudi pred stavkom o izkušnji boga, je bila spredaj beseda recimo, ker sem dal kot primer. Sicer pa tudi, če sem to res doživel, o tem ne more razpravljati nihče, razen realiziranih oseb.

[Kabalist]

Lepo izogibanje. Uporabljaš klasični duhovitniški besedni zaklad. O izkušnji res ne moreš razpravljati, vendar lahko o posledicah izkušnje. POznam žensko, ki je nekajkrat zapored šla na Intenziv. Vsakokrat je imela doživetje. Po zadnjem doživetju so jo dostavili v ustanovo.

Tvoj način razmišljanja kaže na to, da imaš v glavi tone podatkov, vendar ne kakšnih posebnih izkušenj. Tudi sam sem bil na začetku svoje poti podoben. IN to ni nič narobe. Vsakdo začne kot bojevnik, nakar konča kot menih.

[Alan_New]

Lepo izogibanje. Uporabljaš klasični duhovitniški besedni zaklad. O izkušnji res ne moreš razpravljati, vendar lahko o posledicah izkušnje. POznam žensko, ki je nekajkrat zapored šla na Intenziv. Vsakokrat je imela doživetje. Po zadnjem doživetju so jo dostavili v ustanovo.

Tvoj način razmišljanja kaže na to, da imaš v glavi tone podatkov, vendar ne kakšnih posebnih izkušenj. Tudi sam sem bil na začetku svoje poti podoben. IN to ni nič narobe. Vsakdo začne kot bojevnik, nakar konča kot menih.

Da, izogibam se razpravljanju, kdo ima prav. Da je tista ženska šla v ustanovo, me ne čudi. Inteziva se grejo ljudje (mislim, da ga organizirajo), ki niso realizirani in dejansko nimajo pojma, kaj se ljudem lahko zgodi in kako jim pomagat. Sem videl na lastne oči in doživel zadevo. Ko sem prvič na intezivu prišel do tišine, stanja meditacije, mi ni tisti, ki je vodil, znal nikakor pomagati, razen nekaj fraz, ki si jih je naučil iz knjig. Sploh ni štekal, kaj naj mi svetuje in reče. No, na srečo sem kasneje srečal človeka, ki mi je marsikaj pojasnil.

[Kabalist]

na intenzivu nisem nikoli bil, ker me takšen način ne privlači. Direktne metode osebnostne rasti niso za vsakogar.

Uporabljaš besedo "realiziran". Povej mi, kaj s tem misliš? Pri tem, prosim, uporablji razumljiv jezik.

Celovite metode sicer trajajo, vendar razvijajo vse vidike osebnosti. Ni cilj zgolj razsvetljenje, temveč celovitost.

[alef]

No, in da sedaj stvari še dodatno "zakompliciram" in da pravzaprav enako povem kot ti, da pridem v (navidezen) paradoks s samim seboj, bom povedal drugače kot do sedaj: védenje je potemtakem resnična, prava vera; in po istem principu je vera resnično, pravo védenje. A tu se že igram z besedami in pomeni, čeprav so pravilni. Raje pa to stanje imenujem védenje, ker vera vseeno asociira na slepo verovanje in prepričanja brez preverbe.

 

Ja, menda bo tako...

Pa recimo temu da govorimo o istih stvareh samo uporabljamo različne izraze.

Vsake oči imajo svojga malarja, pravi en pregovor.

In do cilja imamo vsak drugačno pot...

Osebnostno rastemo in se razvijamo zase in ne za druge.

In edina preva pot je tista ki se NAM zdi prava.

Drugače pa znaš tud kaj pametnega napisat, če se potrudiš...

Je pa mal težko dešifrirat tvoje pisanje...

Je v stilu - zakaj bi bilo ENOSTAVNO, če je lahko KOMPLICIRANO...

[alef]

Niso vse vere samo pravljice, mnoge temeljijo ne resničnih dejstvih. A brez izkušnje teh dejstev, so le pravljice. Ali pa drugače: kabalist je nekaj postov nazaj lepo napisal, da se v duhovnih praksah (in recimo, da lahko organizirane religije štejemo mednje) zahteva na začetku poti od učencev vero, verjetje, čeprav bi raje rekel, da se zahteva zaupanje; učenci potem morajo raziskovati in ugotoviti, kaj je res in kaj ne, kar jih učijo. Če ne gredo preverjati in v praktično izkušnjo in samo sledijo ritualom, zapovedim in prepovedim, potem pač hočejo, da nekdo drug živi namesto njih in v tem primeru, je vse, kar jih učijo, le pravljica za otroke. Po drugi strani pa sem napisal pravljice, ker je nekaj tega, kar učijo, res izmišljeno oz. izrojeno, zaradi nerazumevanja -- ker ni izkušnje in védenja. Potem povedo čisto drugače, kot je izvorno, in vse skupaj le ničvredna laž, čeprav temelji na resničnih dejstvih.

 

Da je všečnost najmanj relevatna stvar na svetu pa pravim zato, ker se življenje požvižga na to, kaj nam je všeč in kaj ne. To je pravzprav bolezen uma, kot pravi modrec Sosan. Če pogledate življenje, boste videli, da je bilo vedno več situacij in dogodkov, ki vam niso bili všeč, kot tistih, ki so vam bili všeč.

 

Ampak še vedno imam občutek da ne ločuješ vero in religijo oz. med vero kot osebnim prepričanjem in med religijo kot naukom(krščanstvo, budizem, islam...karkoli)

Osebna vera ali vera kot osebno prepričanje temelji na osebnih spoznanjih in duhovni rasti in NI NUJNO da izhaja iz kakšnega nauka,

Tudi NI NUJNO da je to ravno vera v Boga.

Religija kot nauk pa ni nastala iz nič ampak so ta nauk(katerikoli!) postavili LJUDJE.

Ne bom razglabljal na kakšnih osnovah in s kakšnimi nameni.

In skozi čas je vsak nauk doživljal spremembe, se razvijal, kvaril, izboljšal, se izrodil, bil zlorabljan...

S strani ljudi.

Tisto kar je pa v tebi, je pa samo tvoje.

In te razlike mislim da ti ne dojameš.

Ali pa si samo preveč kompliciran za mojo kmečko pamet...

[emanuel]

Dragi Emanuel, tukaj pa malce klobasaš (oprosti izrazu). Tisto o ciklih (obdobjih) je na mestu. Tudi sam sem o tem že pisal in verjetno z drugimi besedami govoriva o isti stvari. A pusti vendar nesrečnega Adama... Saj menda ne misliš, da je svet nastal pred dobrimi 4000 leti?

 

In kdo tukaj govori o nastanku sveta? Saj se ve, kolk je staro materialno stvarstvo (cca 12 miljard let, se mi zdi) Razen tega ni govora o pred dobrimi 4000 leti, ampak pred več kot 6000 leti, mal si preračuni

A bi mi lahko razložu mal zgodovino človeštva, tko na hitr, recimo v obdobju med leti 10.000 p.n.š. in 5.000 p.n.š..

[emanuel]

Jašua ben Miriam

Kot je men znano Ješua, ne Jašua (okrajšava iz Jeho-šua, pomeni Bog ali odrešenik pomaga; druga bol uporabljena oblika je Jošua). Razen tega so namesto priimka vedno navajali očetovo ime, torej Ješua bin Jozuf.

Ime Ješua sem večkrat zasledu (Jezus, nepričakovani Bog; Ali je Jezus imel brata; ...) Jašua pa še nikol.

[Kabalist]

Stvar izgovorjave. V transkripciji se piše IHŠVH. To je formula pentagrama, ideje utelešenega duha v telesu dejavnosti. To je kabalistična formula, ki je starejša od Jezusa. Jaz sem pač zasledil Jošua ben Miriam. Bin je arabski izraz za sina, a hebrejski je ben. Piše se BN. Naj ti še malce razložim formulo IHŠVH. ŠVH ima več pomenov:

1. Šavah pomeni postati enak, biti enakovreden, poravnati, izenačiti, primerjati

2. Šaveh pomeni ravnina

Odrešenik pomaga je sektaška samovoljna intepretacija, ki služi upravičevanju neke dogme, vendar nima nobene zveze s hebrejščino. Vendar ne pozabi, Jezus je Žid, pa to želeli ali ne.

IH ima več pomenov. Med drugimi tudi tarnanje, žalostinka. Je tudi eno od božjih imen.

Glede tistih časov je pa tako izgledalo. kaj se je dogajalo v tistih časih (10.000 do 5.000 p.n. št.) si poglej v kakšno knjigo arheologije. Tam vse piše.

[emanuel]

Glede tistih časov je pa tako izgledalo. kaj se je dogajalo v tistih časih (10.000 do 5.000 p.n. št.) si poglej v kakšno knjigo arheologije. Tam vse piše.

Nism kaj dost zasledu, se naj ne bi v tem času skor nič "pametnga" dogajal.

[Kabalist]

Saj se ni moglo dogajati. Pravo dogajanje v zvezi z našo aktualno civilizacijo se začne okoli leta 4000 p. n. št. z nastopom eona Bika. Gotvo so ti znane civilizacije, katere so imele bika tako ali drugače za svetega. To je tudi prehod animalističnih kultov v politeistične in monoteistične kulte. Židovski Bog s svojimi nadangeli in angelskimi zbori ni kaj drugačen od Egiptovskega Amon Ra z druščino. Staroegiptovski jezik je kot Hebrejščina semitski jezik in mnogi koreni obeh jezikov so silno podobni. Amon Ra je podobno hebrejskemu Amin or ipd. Nadalje je hebrejska beseda Elohim podobna egiptovski pesedet. Obe označujeta pasivni princip ustvarjanja. Elohim je moška množina ženske ednine. Eloh dobesedno pomeni boginja, a končnica IM je oznaka za moško množino. Pesedet je brezspolni samostalnik, ki pomeni principi ustvarjanja (in ne bogovi, kot se zgrešeno prevaja, saj za takšno prevajanje ni nobenega dokaza). V Bibliji so iztak prevajalci naredili nekaj grobih nedoslednosti. napr besedo Ahat so prevedli kot eden, vendar v resnici pomeni ena - torej ženska oblika. Tako egipčani kot židje so že zelo zgodaj poznali princip uravnoteženja in sobivanja moškega ter ženskega principa in predvsem njuno osrediščenje ter izravnavanje. To je čisto nekaj drugega kot animalistična verovanja, ki prazaprav sploh ne poznajo nekega definiranega kreativnega principa. Civilizacija se je rodila skupaj z urejenim verovanjem in izdelano religijo, ki je prvi motor družbenega življenja. Religija je zagotavljala kontinuiteto neke družbe.

[emanuel]

Pravo dogajanje v zvezi z našo aktualno civilizacijo se začne okoli leta 4000 p. n. št. z nastopom eona Bika.

 

In ti kritiziraš ene, da preveč poudarjajo astrologijo pa navajaš bika kot razlog za začetek človeške civilizacije !

Saj tud tko lahk razlagaš, ampak mene KONKRETNO zanima, zakaj se v tisočletjih pred to dobo ni nič taga dogajal.

[Kabalist]

In ti kritiziraš ene, da preveč poudarjajo astrologijo

ne gre za astrologijo, temveč za nezavedne povezave. Najbrž je ozvezdje bika dobilo svoje ime glede na prevladujoči kult takkratnih civilizacij. Procesija zemeljske osi ni astrologija in zaradi tega je sodobna astrologija še vedno tam, kjer je bila pred 4000 leti - v dobi vztrajnega tiščanja naprej, ne glede na ceno. Tistih 5000 let je nekakšno obdobje konstituiranja (novega?) potenciala, ki je zatem izbruhnil v civilizacije, kakršne poznamo. Za nastanek civilizirane družbe je potrebno več dejavnikov (koncentracija in ustrezna rast prebivalstva, geografske in klimatske ugodnosti). Kakor hitro se izpolnijo ustrezni pogoji in poteče določen čas, pride do izbruha, ki je skoraj hipen.

[emanuel]

Glede na rast prebivalstva - 5000 let je zloooo dolga doba. Že v 100 letih se populacija lahko zlo namnoži, podeseter, če je naseljenost redka in ni prenaseljenosti. V 5000 letih se pol hipotetično poveča za

100000000000000000000000000000000000000000000000000x, če prej ne pride do prenaseljenosti, lakote, vojn, bolezni, ......

Po drugi strani pa je evolucija zeloooo počasen proces. Ne verjamem, da so bli šimpanzi pred 5000 kaj velik manj inteligentni, kot so danes. Nabiranje potenciala ? Kakšnega potenciala? Znanje se veča iz generacijo v generacijo in se tudi pozna na družbi. Ne more se 5000 let nalaget en potencial, ne da bi se kaj poznal.

 

Tega si ne morm predstavljat, in mi je hecn, če se eni delajo, da to zastopjo.

[tantrica]

helou....

zabauna debata vidim.. ceprav mybe malo izven zacetnega konteksta ampk ena izmed bolsih..

hehe

jaz pa sem mnenja, da se lahko potencial nabira tud vec kot 5000 let pa se ne izrazi..

kaj pa ce se to znanje, ki se emanuel po tvoje veca iz generacije v generacijo, naenkrat prekine? da ga pocasi nehajo vsi sprejemat oz da ga sploh ne sprejmejo?

in kaj ce je ta potencial v nasem nezavednem, kar sem jaz prepricana da je? in potem iz tega nezavednega prihaja pocasi na dan.. nabirau pa se je itaq v nasih prejsnih lajfih.. v tem lajfu pa pridobivamo izkusnje za naslednega..

 

ajdek

[Alan_New]

na intenzivu nisem nikoli bil, ker me takšen način ne privlači. Direktne metode osebnostne rasti niso za vsakogar.

Uporabljaš besedo "realiziran". Povej mi, kaj s tem misliš? Pri tem, prosim, uporablji razumljiv jezik.

Celovite metode sicer trajajo, vendar razvijajo vse vidike osebnosti. Ni cilj zgolj razsvetljenje, temveč celovitost.

Seveda, da direktne metode niso v redu za vsakogar, čeprav so v osnovi namenjene vsakomur.

 

Realiziran uporabljam v pomenu prosvetljen, kar razumem kot Celovit.

[emanuel]

jaz pa sem mnenja, da se lahko potencial nabira tud vec kot 5000 let pa se ne izrazi..

kaj pa ce se to znanje, ki se emanuel po tvoje veca iz generacije v generacijo, naenkrat prekine? da ga pocasi nehajo vsi sprejemat oz da ga sploh ne sprejmejo?

in kaj ce je ta potencial v nasem nezavednem, kar sem jaz prepricana da je? in potem iz tega nezavednega prihaja pocasi na dan.. nabirau pa se je itaq v nasih prejsnih lajfih.. v tem lajfu pa pridobivamo izkusnje za naslednega...

Vseen si težko predstavlam človeštvo, ki 5000 let ne naredi tako rekoč nič. Saj človek mora met že en določen potencial, da sploh je Človek. Sicer pa znanje, ki ga človeštvo nabira preko generacij in ga stalno množimo, ni isto, kot duhovna zavest, o kateri govoriš.