Se le meni zdi...?

[kapica]

ejjjj ves v cem je razlika? no zame, je v tem, da prej (k se kao "lovis") pred problemi bezis, obupujes, se jih mrbit bojis, se ne upas z njimi soocit itd... pol pa pride do tega, da na "problem" ne gledas vec kot nekaj zelo negativnega kot neko "oviro" ampk se "z trudom prepustis" k je zmer tako (pa tud ce ne po tvojih zeljah), da je prav!!! itk pa nikoli ne dobis taksnega problema, katerega nisi "sposoben/pripravljen" prebrodit! brez problemov pa tako ni noben! sam pogled nanje je drugacen - v tem je mogoc (no zame je) razlika!

 

jeap kabalist pravjo, k je ucenec pripravljen pride ucitelj

in k ucitelj opravi svoje oddide = "potuje" naprej...

[Kabalist]

Tako pač je. S pozornostjo dobiš sposobnost prepoznavanja. V tem je srž zadeve. Ko prepoznaš naravo problema, je to že del rešitve in s tem problem postane darilo.

[kapica]

tocno tako! naravo problema, pa spoznas, v trenutku, ko ga sprejes takega kot je, z namenom, ki ga ima...

[Kabalist]

Hja, nekako tako. Lahko nekaj sprejmeš, vendar ne prepoznaš vzroka zanj. Namen je potrebno prepoznati, kar zahteva določen napor. Ko prepoznaš vzroke za problem, je potrebno delovati na vzroke, ne pa na posledico.