Marsa 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 (vem da imamo celo stran tem o smrti, vendar...) mene pa zanima vidik: kaksna bi bila... 'moja smrt'?a si sploh upamo pomisliti na to? najbrz si nihce ne zeli smrti v trpljenju.(ampak ce lohk fantaziram o svem i svacem, zakaj pa ne bi se o tem...)in tud zato je v Mislih... ker men se zdi da je tko...kaksen clovek sem?kaksen bo moj odhod?morda kot prihod?s totalnim schtraufenpachtom?total prezgodaj?ful pozno? a je sploh povezano?a lohk odidem mirno, ce zivim divje?in tako dalje... aja, to ni (in noce biti) *zaskrbljena tema*.. sam pac razmisljam... Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pika Pikica 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Zanimiva tema. Jst bom po moje dolg živela. Tak filing mam, pa tud napovedal so mi že. Pa kdaj tud pomislm na to, kako bom šla. Pa kake bedne fore mam....da bi na kak čudn način umrla. Npr...na wc-ju s hlačami okol kolen. Fora, a? Bi se me vsi spomnl. What a way to go! Ne, res....ful bi me blo strah, da bi me lev pojedu, al pa, da bi me pajki brrrrrrrr.... :xx!: Al pa kak morski pes. Ma ne, jst sm se odločila, da bom v spanju, mirno, umrla. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 24. januar 2006 Avtor Prijavi Deli 24. januar 2006 Jst bom po moje dolg živela. Tak filing mam,jaz tud mam tak filing (da bos)... gate?ja... teznja po urejenosti, naraven strah cloveka pred *razkrinkanjem*, *nedostojanstvenim polozajem*. torej - itak. Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pika Pikica 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Ne, me res zanima, kaj bo pol. Kaj, a bo kr vse zginl? Moje misli, občutki...al bom opazvala moje telo, k bom šla vn iz njega in svoj pogreb in kaj si je folk v resnici mislu (sej pol jih bom strašila! )...tko, res....pa, a me bo strah takrat? K zdej me ni....sm se pa enkrat ful probala ufurat v to, kako bi blo, da sploh ne bi obstajala...nč misli...ne vem, če razumeš....da sploh ne bimoje bitje obstajalo...in mi je blo kr težko...sej nism za več, k trenutek to občutla, sam ni blo kul. Pa pol te fore...a je pekel...mislm, kaj pa, če živimo v zmoti in greš za vsak klinac ke? In pol res celo večnost tm ždiš in te mučjo in vse živo delajo s tabo? Mal fantaziram, ampak vseen, kaj pa če???? A, a, a??? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 mene pa zanima vidik: kaksna bi bila... 'moja smrt'?a si sploh upamo pomisliti na to?kaksen clovek sem?kaksen bo moj odhod?morda kot prihod?s totalnim schtraufenpachtom?total prezgodaj?ful pozno? Ko bo čas za to, bom pač odšel.Kako?Ne vem in nočem vedetAmpak...Naj bo mirnoAli pa divjeSamo naj bo hitro Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
sotlerx 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Res zanimiva tema, katere se marsikdo ne bo sploh udeležil in komentiral.Tako je dosti krat razmišljam tisto zadnjo sekundo milijonti del sekunde ali se zavedamo in kako se bom jaz v tistem trenutku počutil,in kaj bom na drugi strani v prvi sekundi čutil, ali sem dovolj jasen z mojo razlago im moji misli.To vse mora biti pod pogojem ,da bo moja smrt normalna brez trpljenja. Citiraj DELITE SVOJE ZNANJE Z DRUGIMI, TO JE DOBER NAČIN DA DOSEŽETE NESMRTNOST! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Ja, kaj bo potem?O tem sem pa razmišljal, še predno sem sploh vedel kaj je reinkarnacija.Da bi kar izginil?Izpuhtel v nič?To mi nekak ne gre skupajVčasih razmišljam kje in kako se bo moj duh pojavil, se bo kaj spomnil iz tega življenja?Bo pametnejši?Bolj butast?Bolj nor?In v kom se bo pojavil? Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 24. januar 2006 Avtor Prijavi Deli 24. januar 2006 pa nisme mislila sam iz tega vidika tolk... (re)inkarnacije.. pa a gre lohk energija v nic pa vse to...ampak sam nekak... osebno dozivetje smrti.. mislim, ce mam rad lajf?a se moram zato bati smrti?al je to itak povezano in mam tako rad tud svojo smrt?pa taksno..recimo ko si v situaciji.. da lohk pa tud naslednjo sekundo umres... je hec, kako te mine strah, kako se lohk prestavis v drugacno dozivljanje...mah.. Alef, si rekel, me ne zanima.. mene tud ne, tolk, tile kateri 'tehnicni podatki'.. recimo datum al pa.. mesto.. ampak...no jaz sem si sebe vedno predstavljala, da kolkor divje sem priletela (13. petek, v zadnji uri, skor mesec prezgodaj, izbruh.. tko sem uletela), bom iz/od-letela... morda pa ne bom?pa bom saferirala kje strahotno?ampak saj safr je sam osebno dozivljanje tega, kar se dogaja..ce se je dal kdaj prej bolecino dat stran, morda se da pa tud tle?morda ce sem za lajf dost mocna, bom tud za smrt? Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Rad imam življenje.Če se bojim smrti?Kaj vem...Če rečem - je neizogibna, zakaj bi se bal, bi zvenelo nekako...neprepričljivo.So bile že situacije, na cesti, v gorah, ko bi se to LAHKO zgodilo.Pa ni bilo strahuKako bo pa takrat ko pač bo...Me tudi zanima kaj bom čutil, kaj bom razmišljal tiste zadnje sekunde, se bom zavedal da je to zdaj...Ne, ni me strah.Ampak čist flegma pa tud nisem... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
astra 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Luna v sco dela... jaz bom tudi dolgo živela...mislim, da tako dolgo, da mi bo počasi dovolj...in bom kar šla...vsa skrivenčena. moja želja tole...da bi imela čas...premisliti...se umiriti...in iti... Samo...strah pa vedno prisoten, da prav tega ne bom imela...časa namreč, da se bom ubila nekje v nesreči... Včasih razmišljam o smrti...pa se potem takoj pokaže nekaj, kar mi reče, ne draga moja, ne moreš še, še nekaj stvari imaš za opravit tukaj... Se bom morda kot rakica, ki se oklepa vsake slamke, oklepala tudi lajfa???...za vsako ceno, samo malo še...samo to še...???? Astra Citiraj Per aspera ad astra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Aliana 24. januar 2006 Prijavi Deli 24. januar 2006 Kul Hehe, vsi mislimo, da bomo dolgo Ma ja, saj jaz tud.. sam tko, v bistvu rajš prej, če enkrat ne bom več sposobna bit dost samostojna in neodvisna... Če bom, bom ena tistih 70 letnih babic, ki se vsede v avto in zapelje k frendici na kofi, pol gresta pa skup na telovadbo, pol se ji pa en dan zazdi in gre na net poiskat eno last minute varianto in gre mal počivat na Havaje Smrt..sej to sem enkrat že nekje pisala.. če ne bi bla več tisto zgoraj, al pa ful na smrt zbolela al kej.. so mi Dovrske pečine nekak ideja, ki jo mam že kakih 7 let v glavi... Bi se pa prej nafilala s pomirjevali.. V bistvu me je najbolj strah bolečine.. Če me zbije avto, naj me tko, da bo hitr konc.. Al pa da vsaj odplavam nekam, koma al kaj, pa da ne boli.. Pa rada bi se poslovila.. to bi pa ful rada.. Tko, da bi lahk, preden grem, ljudem ki jih imam rada, to povedala (tud tistim, ki jim zdajle ne bi za vse na svetu, takrat itak ni več fore.. to je sicer precej egoistično se mi zdi.. da pol un traumira zakaj pa ni.. ) pa da bi povedala folku da naj ne traumirajo zarad mene.. Ej, blo je fajn, enkrat je pač konc, zažurajte na mojem pogrebu, plis Citiraj WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM loesje Spet nazaj - Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 sjit... ne vem zdej, as ti na moji valovni, al jst na tvoji... ker tocno to sm jst pomislu dans... sam da mogoce kake pou ure kasnej... al pa sm vedu kaj se dogaja na forumu ---------(vem da ... Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 jst mislm, da bi blo morda bols, razmisljat o smrti kot necem, kar je lahko naslednji trenutek. ne pa nekoc... z mislijo o smrti, se lahko zavemo kako pomembne je sedanji trenutek... zavedanje tega prinasa zavest..! ...mislim, da je tako razmisljanje konstruktivno. drugih pa ne bom sodil. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lia 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 moja priljubljena tema če si upamo razmišljati....seveda * nimam posebnih želja....v bistvu me zaradi smrti bolj zanima življenje samo..... mi je čist vseeno, če se poslovim od koga ali ne,če povem komu kaj ali ne...... pa tud vse glih mi je kdo se bo zgrebel za tisto kar bo ostalo po meni.... življenje bo teklo dalje, za mano bo ostal le medel spomin.... da bi me bilo strah, zakaj neki le , smrtna agonija mine prej, kakor agonija in trpljenje v življenju Citiraj ....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cashy 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 da bi me bilo strah, zakaj neki le , smrtna agonija mine prej, kakor agonija in trpljenje v življenju ob tem se vprašam, če se sploh zavedamo, kako huda in močna je smrtna agonija v primerjavi z običajnim trpljenjem na zemlji. Mar se telo ne trudi z vso silo, da bi ujel še kak zemeljski trenutek, da bi održal svojo dušo še kako sekundo dlje na Zemlji. Ali se človek zave, kdaj mu srce odpove, kako mu odpovedujejo možgani, ko se mu zaradi pomanjkanja kisika popačijo zaznave, nastanejo blodnje...dvomim, da je smrtna agonija primerljiva s katerokoli agonijo v življenju. No, samo v tem moramo biti močni, ker je pač neizogibna. Še vsi, ki so umrli, so jo morali prestati, ušel ji ni noben ...No, sam si želim, da bi me doletelo, ko bi bil še zdrav in pri močeh, ne pa nek obnemogel starček, ki bi bil že dolgo odvisen in v breme drugim :xx!: In če me doleti še med kakim priljubljenim opravilom z nasmeškom na ustih srečna in hitra smrt, kaj želiš boljšega Citiraj ne vpraš me nič, ker nič ne vem... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
silki 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 Smrt? Ne, ne bojim se je, pa tudi obremenjujem se ne z njo. Čemu le? saj je skozi prisotna,....kot senca.....ki je vedno z menoj.....in moja,....torej čemu bi se je bala? Način kako bom odšla?smrtna agonija?......bo že izbrala način, čas in kraj....primeren meni....bo že "vedela".....saj me spremlja cel life.........in kam bom "prišla" ko bom "odšla",.....ne vem,....bom videla, ko bo čas,.....vsekakor pa ta "nevednost" ne vpliva na način life sedaj,.......poskušam ostajat zvesta sebi v lifu,....in v smrti,...ko bo čas,...ko bo izbrala.... Citiraj Samo šibki se ne upajo biti pravični. Svoboda je odgovornost, zato se je večina v bistvu boji. Your vision will become clear only when you look into your heart ... Who looks outside, dreams. Who looks inside, awakens. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
sedna 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 Mislim, da jih vecina ne umre kar tako - badabum in te ni vec. Umiranje je proces, tako kot rojevanje. In kako bo kdo umrl, je pravzaprav odvisno od njega samega. Tisti, ki se jim umiranje ne zdi naravno, se bodo borili. Precej grdo za gledat. Tisti, ki se jim zdi umiranje naravno, bodo sli mirno. Citiraj http://sedna.blog.siol.net/ Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
krokodil 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 Paradoksalno to.... Smrt.Smrti preprosto ni. Samo nebivanje, neobstoj.In tega ni mogoce zaznati, obcutiti. Obcutek je nekako enak kot pred zacetkom svojega zivljenja.Kako je biti mrtev ? Kako se pocutis, eno leto po svoji smrti ?No, nekako popolnoma enako kot eno leto pred svojim rojstvom. Kot sem ze zgoraj omenil, lastnega nebivanja ne mores obcutiti, zaznati.Ker ce bi ga lahko, potem to ne bi bilo vec nebivanje, neobstojanje.Ce je obcutek, misel, zavest, potem to nikakor ni vec smrt. Ne mores biti mrtev in to cutiti, potem nisi mrtev.Ne mores ne-biti in se tega zavedati, potem si ze. Si. Ne glede na to, kako hitro mine clovesko zivljenje, clovek zivi pravzaprav vecno.Ne zaveda se zacetka oz.tistega pred zacetkom, ne zaveda se konca oz.tistega po koncu.Samo zivljenja.Zivljenje. Smrti kot take ni.Kot dozivetje, obcutek. Ni.Samo zivi jo obcutimo, ko izgubimo nekoga bliznjega. Nekoc prebral eno zanimivo vprasanje, ce bi te nekdo vprasal,ti ponudil na izbiro dvoje: "Ali bi zelel ziveti vecno ali takoj umreti ?", kaj bi raje izbral ? Mi ni treba, sem. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lea 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 jaz se je tudi ne bojim, ceprav velikokrat razmisljam o njej. strah bi me je bilo, ce ne bi vedela, da se dobimo v naslednjem zivljenju se pa poskusam vsak dan znova, jasno, da mi velikokrat ne uspe, obnasat do bliznjih kot, da je zadnjic. o tem veliko razmisljam. kaj, ce jutri nekoga od naju ne bilo vec..... bi se morala/i pogovorit na drugih frekvencah Citiraj pilotkini zapisi Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 25. januar 2006 Avtor Prijavi Deli 25. januar 2006 mene smrti nikol ni blo strah, se kot majhna sem 'strasila' s takimi mislimi svojo mamo (sem rekla, kaj pa ce jutri umrem.. al sem v mizhe hodila ali v temi, ker 'ce slucajno oslepim' - pa je mama kar: :OO!: da kolk morbidelli sem ). no ampak ni cist res, da se je cist nc ne bojim....mal me lohk stisne pri onem 'vmes'...onih trenutkov 'tik pred'. po eni strani mi je vseen, ce dons grem, vendar po 2. pa bi se mal opletala tu med zivimi, se mi zdi privilegij, da lohk zivim. Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Amis 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 najraj bi šla s sveta tako kot en daljnji stric....po kosilu rekel hčeri, da ta dan ne gre na sprehod, ker bosta napisala oporoko, ker bo on umrl....in sta jo....pol je šel počivat in medtem odšel na ono stran..... tako, da ni nujno umiranje v agoniji.....upam, da se bo moja matilda odločla raj za tako elegantno varianto..... Citiraj you see things; and you say WHY?but i dream things that never were; and i say WHY NOT? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
tinka 25. januar 2006 Prijavi Deli 25. januar 2006 jaz bi rada umrla tako, da se kaj spomnim...ker me ful zanima kako bo potem, me tudi v bistvu ni nic strah...bojim se prej kaksne hude bolecine ali groze, ne toliko smrti...zelim si, da ne bi bila s kom sprta takrat, to je vse v bistvu...ker potem ne vem, kako bi se pobotala, ne milsim pa folku tezit potemiz drugih dimenzij se mi zdi, da bo v bistvu fino, kakorkoli ze bo! nekaj novega in bo ful zanimivo!( evo, luna v strelcu dela Citiraj Variety is the spice of life.Kdo lahko spremeni svet? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lilita 28. januar 2006 Prijavi Deli 28. januar 2006 Kot mladostnica sem veliko razmišljala o smrti...veliko sem pisala ,razne verze o smrti in misli ter si celo zgodbo (izmišljeno)sestavila,kako sem umrla in kaj se dogaja...uf,kako sem bila"utrgana#...zanimiva domišljija pač.....danes me ni strah umreti,pomislim pa na svoja dva otroka in nekak čutim,da ni še čas...Mislim pa,da moram še veliko narediti na tem svetu,kaj pa vem kaj??Imela sem pa izkušnje s poskusom samomora...tega ne bi naredila nikoli več...tudi ne bi nobenemu priporočila...doživela sem nepopisen strah,videla večno temo,ki je bila brez konca in začetka....posledica so ponavljajoče se more,morda slaba vest...ali pa se je kaj "prilepilo "name takrat??Itak je pa vseeno kako umreš,ker te ni več in je vse brez pomena...ostane samo duša,ki pa ne potrebuje nič,kar veže na zemeljsko življenje... Citiraj Živi in pusti živeti!!! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lia 28. januar 2006 Prijavi Deli 28. januar 2006 No, sam si želim, da bi me doletelo, ko bi bil še zdrav in pri močeh, ne pa nek obnemogel starček, ki bi bil že dolgo odvisen in v breme drugim :xx!: In če me doleti še med kakim priljubljenim opravilom z nasmeškom na ustih srečna in hitra smrt, kaj želiš boljšega kakšno priljubljeno opravilo imaš v mislih? Citiraj ....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 28. januar 2006 Avtor Prijavi Deli 28. januar 2006 pomivanje posode? Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.