Smrt

[lia]

Paradoksalno to....

 

Smrt.

Smrti preprosto ni.

 

Samo nebivanje, neobstoj.

In tega ni mogoce zaznati, obcutiti.

 

Obcutek je nekako enak kot pred zacetkom svojega zivljenja.

Kako je biti mrtev ? Kako se pocutis, eno leto po svoji smrti ?

No, nekako popolnoma enako kot eno leto pred svojim rojstvom.

 

Kot sem ze zgoraj omenil, lastnega nebivanja ne mores obcutiti, zaznati.

Ker ce bi ga lahko, potem to ne bi bilo vec nebivanje, neobstojanje.

Ce je obcutek, misel, zavest, potem to nikakor ni vec smrt.

 

Ne mores biti mrtev in to cutiti, potem nisi mrtev.

Ne mores ne-biti in se tega zavedati, potem si ze. Si.

 

Ne glede na to, kako hitro mine clovesko zivljenje, clovek zivi pravzaprav vecno.Ne zaveda se zacetka oz.tistega pred zacetkom, ne zaveda se konca oz.tistega po koncu.Samo zivljenja.

Zivljenje.

 

Smrti kot take ni.Kot dozivetje, obcutek. Ni.

Samo zivi jo obcutimo, ko izgubimo nekoga bliznjega.

 

Nekoc prebral eno zanimivo vprasanje, ce bi te nekdo vprasal,

ti ponudil na izbiro dvoje: "Ali bi zelel ziveti vecno ali takoj umreti ?", kaj bi raje izbral ?

 

Mi ni treba, sem.

 

 

pa si ti čist prepričan , da si ?

 

lost in the space.press

[lia]

pa nisme mislila sam iz tega vidika tolk... (re)inkarnacije.. pa a gre lohk energija v nic pa vse to...

ampak sam nekak... osebno dozivetje smrti..

 

mislim, ce mam rad lajf?

a se moram zato bati smrti?

al je to itak povezano in mam tako rad tud svojo smrt?

pa taksno..

recimo ko si v situaciji.. da lohk pa tud naslednjo sekundo umres... je hec, kako te mine strah, kako se lohk prestavis v drugacno dozivljanje...

mah..

 

Alef, si rekel, me ne zanima.. mene tud ne, tolk, tile kateri 'tehnicni podatki'.. recimo datum al pa.. mesto..

 

ampak...

no jaz sem si sebe vedno predstavljala, da kolkor divje sem priletela (13. petek, v zadnji uri, skor mesec prezgodaj, izbruh.. tko sem uletela), bom iz/od-letela...

morda pa ne bom?

pa bom saferirala kje strahotno?

ampak saj safr je sam osebno dozivljanje tega, kar se dogaja..

ce se je dal kdaj prej bolecino dat stran, morda se da pa tud tle?

morda ce sem za lajf dost mocna, bom tud za smrt?

 

 

 

čist ziher...evo da si ....vsak od nas ima vse... kar potrebuje pri sebi vsak trenutek......evo lekcije iz nenavezanosti vsak dan posebej .....

nič ni mojega, vse je samo na posodo za daljši ali krajši čas.....

 

ko to dojameš nimaš več kaj zgubit, lahko samo še vsak dan posebej oddihaš...z mislijo da je morda zadnji ....

 

kakor rojstvo otroka včeraj ga še ni bilo in danes je tu....

 

saj je vendar rojstvo tudi prehod, stiska in travma....kako neki smo se počutili ko smo prihajali iz varnega zavetja tople plodovnice skozi temen , ozek prehod porodnega kanala, na mraz pod travmatične bleščeče luči hladne porodne sobe....hec ne...vsem se smili novopečena mamica , nihče pa ne pomisli kaka travma je to za otroka : neskončna ujetost v porodnem kanalu....

 

moj namen je bil povedat, če smo preživeli to rojstvo, bomo pa še smrt....

[cashy]

kakšno priljubljeno opravilo imaš v mislih?

no, vse, ob katerem uživam...da me med muziciranjem pobere, se sploh ne bi sekiral, al pa ob branju kake dobre knjige, pa tud kaj drugega bi se našlo

se pa sprašujem, če bi začeli potovanje v transcedenco in bi vas nekdo na vso silo poskušal prizemljiti nazaj (postopki oživljanja), ter bi mu uspelo...bi bili temu človeku hvaležni, ker vas ni spustil na oni svet, ali bi mu morda celo zamerili, kaj vas ni pustil, da bi v miru odšli?

Je to mogoče odvisno le od tega, koliko je vsak človek pripravljen na svoj odhod. Kdor je pripravljen, bo mirno odšel ne glede na oživljanje, kdor se pa boji in otepa smrti, bo pa najbrž hvaležen za obuditev...ali pač ne?

[Najdeni]

Smrt je darilo, ki te čaka. Zakaj trgaš pentlje z njega?

[Alan_New]

Zavestna smrt -- smisel življenja na Zemlji.

[emo]

Smrt.

Jaz osebno nisem kakšen vernik. Jaz si prestavljam smart kot spanec brez sanj in seveda brez zbujanja.

Nevem večenima umreš tko kot živiš. Mislim da živlenje ki ga imaš zdaj vpliva na vzrok. Osebno bi rajš sam umru kot bi imel bolečino izgublene osebe ki mi je pri srcu.

Nevem kako in kdaj in mi je tudi vse eno. Nima smisla upati na nečesor v kaj nimaš vpliva. Lahko te doleti v nasledji minuti ali ne.....

[klarus]

smrt je samo en prehod v drugo zavset...lupina umre....duh pa gre naprej na bolše

[Guest Jeti]

saj ni nič narobe če razmišljaš ... to verjetno v določenih trenutkih vsi

govorjenja se verjetno izogibamo ker nas smrti ... odhodi dragih žalostijo ... in žalovanje jemljemo zelo osebno

 

***

 

sama jo ne vidim kot izkušnjo ... ker ne verjamem, da se bom v primeru reinkarnacije česa spomnila ... me pa na trenutke popade neopisljiv občutek, ker bi vseeno rada vedela kam bom odšla, kaj se bo dogajalo z menoj ... hm ... mojo energijo po bivanju na tem svetu

[gold]

Men so napovedal dolgo življenje, mam še dost cajta za taka razmišljanja...

[butl]

Mislm, vsa čast vam, če res jemljete smrt tko kt ste napisal.

 

Jst jo ne. Si sploh ne morem predstavljat, da bi zgubu kterga od svojih najbližjih...sploh kterga od otrok. Verjetn bi me zlomil.

 

Tud svoje smrti se bojim in si je niti pod razno ne želim. Še.

 

Mrbit zato, ker se mi zdi, da še nisem dokončal tistga, zarad česar sem tle... al pa kej tacga.

 

Skratka, rad bi še dolg živu. Tle.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Marsa]

Butl,

[janko]

pa sej butl ni tok pametn, kuker je enostavno-str (se pardoniram, če je slučajno potrebno. no... sej zarad tebe vem, da ni... ampak eni drugi so mal bl občutljivi )

[prunus]

Mal bo cudno ce napisem da komi cakam, da vidim, kaj je "na drugi strani" oz. da vidim ce je to, kar mislim da je. Tako da bom napisala; ko bo, mi bo fajn.

[prunus]

Aha, pa se to. Sem zadnjic sanjala da se valjam proti eni pecini, pa se nisem nikamor prijela in sem padla dol/cez in ko sem padala sem mela cist prazne misli, nic nisem cutila, nicesar se zavedala - samo to, da padam. In pol ko sem se tm spodi spremenila v palacinko, sem cutila kako "grem ven iz telesa", tak filing je bil. Uglavnem, hocem povedat to, da ce bo filing tak, bo carsko.

[janko]

pa sej butl ni tok pametn, kuker je enostavno-str (se pardoniram, če je slučajno potrebno. no... sej zarad tebe vem, da ni... ampak eni drugi so mal bl občutljivi )

 

 

Bojiš se, ker ne veš. Ne veš, ker ne (po)znaš.

Zaupaj v dobro in naj te ne bo strah. Nekdo bo vedno s teboj.

 

in kendlčica... ni neumna... kendlčica je enostawno-mlada

 

 

***************************

 

prunus je pa čist mejčken luštn cukrček

[Mihela]

čist ziher...evo da si ....vsak od nas ima vse... kar potrebuje pri sebi vsak trenutek......evo lekcije iz nenavezanosti vsak dan posebej .....

nič ni mojega, vse je samo na posodo za daljši ali krajši čas.....

 

ko to dojameš nimaš več kaj zgubit, lahko samo še vsak dan posebej oddihaš...z mislijo da je morda zadnji ....

 

kakor rojstvo otroka včeraj ga še ni bilo in danes je tu....

 

saj je vendar rojstvo tudi prehod, stiska in travma....kako neki smo se počutili ko smo prihajali iz varnega zavetja tople plodovnice skozi temen , ozek prehod porodnega kanala, na mraz pod travmatične bleščeče luči hladne porodne sobe....hec ne...vsem se smili novopečena mamica , nihče pa ne pomisli kaka travma je to za otroka : neskončna ujetost v porodnem kanalu....

 

moj namen je bil povedat, če smo preživeli to rojstvo, bomo pa še smrt....

 

zelo lepo povedano zelo lepo

zavest smrti je kot budilka, vsak dan znova te prebudi, da neizgubljaš časa, da se ne zapletaš v nesmisle in da užiješ, kar se ti ponuja, hvaležen, a ne lakomn in navezan.

in ja smrt je prehod, in ja je naporn, ker um deluje sam glede na to kar je do tedaj ustvarjal in ga je težko voditi, ker je neukrotljiv, vendar greš ces, oblečeš novo ime in živiš dalje, tako kot si si ustvaril...

[Brezo]

Pa kje ste dobil to temo...zakaj razmišljati o smrti, zakaj ne o tem kako se bodo dediči kregali, ko bodo podedovali milijončke al pa pufove...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Vsak, ki je kdaj šel v malo globjo meditacijo al pa malo astralno odlutal je po vsej verjetnosti dobil vsaj malo vpogleda v to...občutek kaj se pri smrti dogaja...tehnično gledano se življenska energija umika iz stopal in prstov na nogah preko hrbtenice po čakrah navzgor, vse do vrha glave do neke točke ki jo poznajo jogini pod ne vem kakšnim imenom (ni temenska čakra- sahasrara)...skozi tisto energetsko točko pač odide energija oz. duša v višje sfere...po domače povedano duša zapusti fizično prevozno sredstvo...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Pa še malo ezoterike za tiste ki jih zanima...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK2.gif

 

Življenje po smrti - Share International

 

Life after death and rebirth by Benjamin Creme

[mayan]

Zakaj je razmišljat o smrti tako narobe?

A zato, ker itak vemo, da bomo vsi enkrat kripnli tako al pa drugače.

Nima smisla bežat, itak te ujame enkrat.

Meni je najboljši možni scenarij, da si pripravljen, da veš, znaš, čutiš, kdaj bo napočil ta trenutek.

Mogoče te sam spreleti, pa se pol umiriš in sam go with the flow, čist smooth prehod. Da greš in prideš, dokler nekaj ali nekdo ne ugotovi, da si dovolj zrel za večnost.

Zelo si tut želim, da bi po moji smrti naredl veeeeelik party, rolal musko, plesali in bli dobre volje. Praznik, širjenje čiste pozitivnosti, ne širjenje žalosti, čeprav se ne smeš smejat ob smrti, vendar lahko se smeje tvoje srce. Nikjer namreč ne piše, da ne smeš bit vesel, ker je nekdo šel v "nebesa".Važen je namen.

 

Candle, si gledala film The Fountain? Je prav o tem. About Death as an Act of Creation. In pa o Ljubezni. Večni. Za ta film ne najdem dovolj besed od lepote, zadel me je v srce, sploh pa glasba od Clint Mansella. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif Poglej si, če še nisi, in tud ostali. Res.

 

http://www.youtube.c...h?v=UVlx6mco7XY

[prunus]

Sem gledala tale film kako leto nazaj, mislim da je slovenski naslov Fontana življenja, je bil na POPu enkrat... in je res čudovit, priporočam ogled vsem lunatikom. Je res tako, da ga je treba razumet in gledat z večih vidikov, ne pa vzet za "kr neki". Res, eden najlepših filmov, kot je rekla mayan.

[Silvija]

Mislm, vsa čast vam, če res jemljete smrt tko kt ste napisal.

 

Jst jo ne. Si sploh ne morem predstavljat, da bi zgubu kterga od svojih najbližjih...sploh kterga od otrok. Verjetn bi me zlomil.

 

Tud svoje smrti se bojim in si je niti pod razno ne želim. Še.

 

Mrbit zato, ker se mi zdi, da še nisem dokončal tistga, zarad česar sem tle... al pa kej tacga.

 

Skratka, rad bi še dolg živu. Tle.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Butl... sem se namenila tule nekaj napisat, pa v drugi temi prebrala, da ti je umrl stric...zato prvo tebi odgovarjam... Moje sožalje za strica, njegovo smrt si sprejel drugače... Verjetno si čutil, da je izpolnil svoje poslanstvo, da ga lahko pustiš oditi... Saj na koncu je vse tako kot mora biti...in vse kar nam življenje prinese in bo prineslo, bomo morali sprejeti...še naprej razmišljaj pozitivno kot znaš in vse bo vredu

[Silvija]

Pred leti, kaj vem koliko nazaj, sem začutila, da mi misel na smrt nenadoma ni več tako grozna, strašljiva, za prepodit jo v trenutku. Ne da bi razmišljala o njej morbidno, ampak sem si rekla, pa sej to je del našega življenja. No, vsaj obvezni zaključek. Zakaj ne o njej pomisliti kot naravnem koncu, se spraviti z mislijo nanjo tako, da jo bomo - na koncu - lahko zavestno sprejeli in tako odplavali z umirjeno dušo. Rada opazujem ljudi, življenje. In očitno se staram, to pa pravim na pozitiven način, ker sem modrejša, strpnejša in ker v zadnjem času dojemam starejše, ker lahko začutim, da so osamljeni in koliko jim pomeni obisk, pogovor. Bila zadnjič pri sosedi, ki so jo operirali, morala je v dom za starostnike. Kako pozitivno leži tam v postelji in ni videt, da bi se preveč obremenjevala, kaj jo čaka. Ok, zase želim, kot vsak, da se ne bi matrala na koncu v postelji, nepokretna. Pa da jaaaaaaaa ne biiiiiii bila dementna (mamo v žlahti ) in bi doživela človeka dostojno življenje, ne pa hiranje. In želim, da bom lahko, ker zeloooooo potrebujem trenutke, ko sem sama, če bom v domu, v svoji sobi. Ampak kaj pa vem, mogoče je pa ravno dogajanje tem ljudem, ko hodimo na obisku k enemu in drugemu v sobi. No, ampak nazaj k smrti...

 

Težko gledamo nanjo v sedanjem trenutku, ko smo še polni moči, energije. Če pa opazujem sebe, vendarle vidim, da se z viška življenjske energije selim v neko umirjenost, da kateri dan že pustim in ne naredim vsega... In tako je verjetno z življenjsko energijo. Usiha. In menim, da si na koncu nekako v stanju utrujenosti, sprijaznjenosti...da takrat lahko sprejmeš ravno zaradi tega, ker čutiš, da je napočil tvoj čas. In da bog da (ali sam), da rečeš: pa saj sem kar nekaj doživel in dal skozi...

 

Umrla sta mi že oba starša...ob mami sem bila v sobi, ko je ležala omamljena od morfija, a sem videla, da trpi . Najbrž se je kljub omami zavedala, kako nemočna je. Odrešena je bila bolečin in trpljenja Na sosednji postelji je mirno spala ena babica. V nekem trenutku je zaspala, za vedno... Še nekaj časa sem samo sedela...bil je občutek spokojnosti, neskončnega miru...

 

Jejhata...za danes bo pa te teme vseeno dovolj. Sonček me pozdravlja skozi okno...pa zaenkrat ga še mislim uživat

[Silvija]

Ne si pustit vzet svojih občutkov. Poslušaj se, poslušaj svojo dušo.

Delaj majhne korake...

Uslišana boš, amapk najprej moraš verjeti, globoko zaupati in se prepustiti.

Pa veliko sončka in pozitivnosti še naprej ..

 

To meni velja? Upam . Hvala, upam, da bom vedno lahko prisluhnila sebi in sčasoma še bolj. Enako tebi

[butl]

Smrt je pot v večni vrt.. v raj.. v vesoljnost, neskončnost, večnost, lahkotnost.. nimam več besed, ker je nekaj kar se ne da opisat....

 

Kva pa če ni nč...pol? Ja pa itak vseen za tistga, ki je prestopu, a ne.

 

Se pa strinjam s tabo. Vejetn je lažje za tistga, ki je pred prestopom, če verjame in razmišlja tko kt ti /upam vsaj/.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

[mayita]

gosenica ne ve da se bo po smrti prebudila v metulja.

[butl]

In to nobena.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif