Ropanje slovenskih gozdov

[Mitja]

*Prispevek Jake Šubica je prispel na uredništvo Luninega neta in jo zaradi aktualnosti in pomembnosti objavljam tukaj

Administrator

 

 

 

Tekst je iz obstoječih osnutkov gozdnogospodarskih načrtov, ki so v skaldu z Aarhuško resolucijo dostopni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Avtor je Zavod za gozdove Slovenije.

 

"ROPANJE SLOVENSKIH GOZDOV

 

 

 

Slovenska Vlada ravno sprejema načrte za gospodarjenje z gozdovi za naslednje desetletno obdobje. V teh načrtih so zapisane nekatere usmeritve, ki spreminjajo naše gozdove v klavrno podobo opustošene koruzne njive. Pri tem je odločujoča usmeritev k znižanju deleža gozdov, kjer drevje dosega debeline nad 30 cm v prsnem premeru.

 

Slovenski javni interes nad gozdovi se kaže med drugim v Zakonu o gozdovih kot tudi Naravovarstvenih smernica izdelanih na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Oba zahtevata, da se z gozdnogospodarskimi načrti zagotavlja ohranitev in vspostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb. V naših gozdovih temu kriteriju delno ustreza le delež gozdov, kjer drevje dosega debeline nad 30 cm v prsnem premeru. Ta edini preostali del naravnih gozdov pa Vlada namerava dolgoročno zmanjšati za naslednji delež (%):

 

 

 

 

Krakovski gozd 7%

 

Gorjanci, Bohor, Orlica 19%

 

Mokrec, Krim, Ravnik 35%

 

Visokogorsko bukovje na Veliki planini, Menini planini, Kumu 33%

 

Subalpnsko smrekovje na Veliki planini, v Kamniški Bistrici 54%

 

Logi ob Savi, Sori, Kokri 14%

 

Visokogorsko in alpsko bukovje v Kamniško-Savinjskih alpah, Sorici, Blegošu, Starem vrhu 35%

 

Varovalni gozdovi na območju GGO Kranj 54%

 

Kočevski jelovo- bukovi gozdovi 22%

 

 

 

To pomeni, da je predviden posek, na primer dobre petine kočevskih gozdov, kjer v lesni zalogi prevladuje drevje s prsnim premerom nad 30 cm. Na ta račun se bodo povečale presvetljene in mlade površine gozda.

 

 

 

Posledice:

 

Nadaljnje sušenje jelke, že tudi bukve.

Slabša zadrževalna sposobnost gozdov za vodo.

Slabša možnost gozdov za blažitev temperaturnih ekstremov.

Slabša odpornost gozdov na vedno pogostejša neurja.

Slabša skrb za ohranjanje rodovitnosti tal.

Nadaljnje izginjanje vrst, vezanih na stare gozdove.

Dolgoročno manjša možnost pridobivanja lesa iz naših gozdov.

Sprehod skozi koruzno njivo namesto skozi GOZD.

 

 

 

 

Neuradni viri kažejo, da avstrijska vlada s subvencijami podpira podjetja, ki uvažajo debel les iz Slovenije. Če je to res, potem postajamo podobni Amazoniji, ki je prepuščena na nemilost bogate ZDA.

 

 

 

Očitno smo sposobni pod zahtevo žagarskega lobija pozabiti na sprejeto zakonodajo, s tem pa na prebivalce Slovenije, sedanje in prihodnje."

 

 

 

 

 

Jaka Šubic

[Volk K.L.]

Dokler ima Slovenija nizji standard kot Avstrija + pohlep njenih prebivalcev, lahko racunas se naprej na to da se bo nas gozd prodajal zelo poceni nasim severnim sosedom. Razen ce nimamo kaksne odmevne kampanje proti prodajanju slovenskih gozdov.