Nevarnost homogeniziranega mleka

[free]

Se strinjam. Dobro je poslusati svoje telo. Toda.... Ali res poslusamo svoje telo, ce dnevno popijemo liter ali celo dva homogeniziranega, termicno obdelanega neekolosko pridelanega mleka v katerem najdemo celo ostanke pesticidov!? Ne bi rekel. No, morda v kolikor tisto mleko koristi zaradi kaksnih drugih stvari (beljakovine, vitamini, itn), kar pa je ze tesko verjetno, se posebej ker je obdelano.

 

Zdaj, ce je res kar pravi Sanja Loncar, pomeni da se je Mantis zgodilo tocno to kar v intervjuju Saja Loncar tudi pravi; kakor pravi tudi oseba, ki je predavala o spremembi kalcija v primeru termicne obdelave - torej, da predelano mleko, ki je termicno obdelano, homogenizirano itn, kalcij vzame, ne pa daje! Obenem pa tisti kalcij, ki ni nasemu organizmu koristen nalaga na stene zil in drugam v organizmu tam kjer to ne zelimo.

[free]

Kalcij - ni vse v količini!

 

Piše: Matjaž Kološa, univ. dipl. ing.živ. teh.

 

del clanka:

Najbolj znana kalcijeva vloga je tvorba kostne mase, a njegov pomen je velik tudi v mehkih tkivih in telesnih tekočinah, kjer skrbi, da se živčni impulzi prevedejo v mišično aktivnost. Pomemben je za strjevanje krvi, izločanje hormonov, reguliranje dejavnosti encimov ter prehod hranil v celice in iz njih. Zavira vnetne procese in deluje antialergijsko. Pomaga uravnavati krvni pritisk in ščiti pred nekaterimi vrstami raka.

 

Ko preberemo ta dejstva, si zaželimo, da bi ga v telesu imeli čim več. Zaradi številnih stranskih učinkov pa jemanje visokih odmerkov kalcija, še posebej kalcijevih pripravkov, ni priporočljivo. Namesto obsedenosti s količinami kalcija je veliko modreje več pozornosti nameniti njegovi absorpciji v organizmu.

 

Dnevna potreba po kalciju znaša 500 mg, strokovnjaki pa ga zaradi varnosti priporočajo 1000 mg. Običajno telo izkoristi le približno 35 - 50 % kalcija iz hrane – koliko ga zares pridobimo je odvisno od številnih faktorjev. Ob uživanju res zdrave prehrane in upoštevanju drugih dejavnikov, ki izboljšujejo stopnjo izkoriščenosti kalcija, zadošča že 250 mg kalcija na dan.

 

Nasprotno pa visok vnos kalcija v kombinaciji s hrano, bogato z živalskimi beljakovinami in s soljo, poveča možnost tvorbe ledvičnih kamnov in okostenitev mehkih tkiv. Tako uživanje klasične - manj zdrave - prehrane ob vnosu prehranskih dopolnil z večjimi količinami kalcija naredi večjo škodo kot korist.

vir in vec >>>

[tantra]

Mimogrede, v informacijo [za splošno vedenje]:

"... Mleko pri nekaterih lahko sproži »alergične« reakcije z bolečinami v sklepih in simptomi revmatoidnega artritisa, astmo, sindrom vzdraženega črevesja in diarejo. Mleko lahko škodi tudi pri prehladu, gripi, bronhitisu, težavah s sinusi in senenim nahodom. Pri otrocih in dojenčkih lahko povzroča ali poslabša kolike, dihalne težave, nespečnost, srbeče izpuščaje, migreno, epileptične napade, vnetja ušes in celo diabetes. V nasprotju s splošnim prepričanjem povečuje izločanje želodčne kisline in zavira zdravljenje ulkusa. Mlečna maščoba lahko povzroča raka in bolezni srca.« Seveda se je potrebno o vseh teh možnostih pogovoriti z osebnim zdravnikom in opraviti raziskave, ki bodo pokazale, ali gre v posameznih primerih res za vpliv mleka..."

http://www.zdrava.si/kaj-znacilno-mleko-ka...nkuje-a-280.php

 

Mleko - tajne koje krije ova tecnost

http://64.233.183.132/search?q=cache:u2fvn...mp;client=opera

[Guest VilaSonca]

"ubogo mleko" in še prej "uboge krave".

 

iz tetrapaka pride res nekaj ... kar ni podobno mleku. sem se mu odpovedala, ko sem opazila, da povzroča napihnjenost in po možnosti kaj še vse. raje sojino, nimam po njem nobenega občutka teže. samo, kdo pa ve, če ni iz gensko pridelane soje.

 

zakaj jemljejo mlečno maščobo stran, dodajajo kalcij etc. ... se mi zdi do kraja neumno. skregano z vsako logiko. nobenega spoštovanja ni več, kar se prehrane tiče.

[nosorog]

"ubogo mleko" in še prej "uboge krave".

 

raje sojino, nimam po njem nobenega občutka teže. samo, kdo pa ve, če ni iz gensko pridelane soje.

 

Nič te ne bi hotel strašiti, a pred kakšnim letu je bil v Delu (rubrika zdravje) članek o soji, ki ji je naredil zelo slabo reklamo. Vse se je začelo takole:

En možakar iz Avstralije se je odločil, da bo začel ptice futrati s sojo; te pa so začele umirati kot za stavo. Dolgo je zaman opozarjal, da bi bilo dobro preveriti primernost soje za prehrano, potem pa so ga v eni ustanovi le vzeli resno. Rezultat - edina oblika soje, ki je primerna za človekovo prehrano in neškodljiva, je fermentirana soja, pa še to po počasnem postopku, kakršnega prakticirajo Kitajci, Vse druge oblike, delno tudi fermentirana v obliki, kakršno dobiš pri nas, je zdravju škodljiva.

Nisem ravno merodajen, a moje telo se soji totalno upre. Brez problema se lahko nažiram s fižolom, zeljem, ali čemerkoli drugim, če pa jem sojo, pa prdim k svina, vonjave pa so takšne, kot bi britof zaoral.

[Guest VilaSonca]

šit, pa ravno danes sem jedla rižoto s tofujem. pa tako dober je od Fastrama, šit.

ja, sem slišala že en čas nazaj o neprimernosti soje za prehrano, pa ne vem, komu bi verjela. se mi zdi (glede na zasipanost z raznimi informacijami in glede na znanstvene izsledke), da še vseeno najbolje, če človek verjame bolj sebi in lastnemu občutku kot senzacionalnim ugotovitvam (ful senzacionalne, ja, vedeli so jih že ohoho pred nami). fermentirana je tofu? ampak s čim naj si zalijem polento, kako naj skuham gres in podobne zadeve, ki jih jem? kaj pa razni riževi napitki ipd., ki se dobijo?

 

potem ni dobra za prebavo? še kaj drugega?

[nosorog]

šit, pa ravno danes sem jedla rižoto s tofujem. pa tako dober je od Fastrama, šit.

ja, sem slišala že en čas nazaj o neprimernosti soje za prehrano, pa ne vem, komu bi verjela. se mi zdi (glede na zasipanost z raznimi informacijami in glede na znanstvene izsledke), da še vseeno najbolje, če človek verjame bolj sebi in lastnemu občutku kot senzacionalnim ugotovitvam (ful senzacionalne, ja, vedeli so jih že ohoho pred nami). fermentirana je tofu? ampak s čim naj si zalijem polento, kako naj skuham gres in podobne zadeve, ki jih jem? kaj pa razni riževi napitki ipd., ki se dobijo?

 

potem ni dobra za prebavo? še kaj drugega?

 

Našel sem članek. Bistveno:

- Na Japonskem velja sojino zrnje za neprebavljivo

- Soja sama po sebi vsebuje toksine in fitoestrogene (podobni so hormonu estrogenu). Fitoestrogenom pripisujejo nekatere koristne učinke, ki jih je težko dokazati (lajšanje težav ob menopavzi, zaviranje rasti tumorjev) in več škodljivih (težave s ščitnico, zmanjševanje libida pri moških)

 

Glavni point je, da vsebuje fitoestrogene, ki v telesu delujejo podobno, kot hormon estrogen. Če bi recimo dojenčka futrali le s sojinim mlekom, bi dobil v telo toliko fitoestrogena, kot bi mu dali 5 kontracepcijskih tablet,

 

Problem je torej v tem, da soja pravzaprav vsebuje hormone, sojo pa danes vsebuje več kot 60% predelane hrane. Najdeš jo v kosmičih, piškotih, sirih, tortah, klobasah, mesnih makah itd. Soja se skriva v hrani pod imeni, kot so: sojina moka, hidrolizirani ali teksturirani rastlinski proteini, proteinski koncentrat, rastlinsko olje, rastlinski steroli, emulgator lecitin itd,

 

Edina oblika predelave soje, pri kateri se toksini in fitoestrogeni med postopkom izločijo, je fermentirana soja, a fermentirana na način, kot to počnejo Kitajci (traja 18 mesecev). V naši potrošniški družbi ta način seveda ne pride v poštev.

Itak, tudi če soje načeloma ne jemo, jo požremo ogromno v predelani hrani, s tem pa tudi ogromno dodatnih hormonov, ki - glede na zaužito količino - prav lahko privedejo do hormonskega neavnotežja v elesu in različnih težav.

V glavnem, če pa ptice futraš izključno s sojo, umrejo.

 

 

 

Aja. še to - ameriške korporacije naročajo raziskave, ki "morajo" dokazati koristnost soje, saj od njene prodaje živijo in za njihovo promocijo porabijo 80 milijonov dolarjev letno.

Gre torej za aziskave po sistemu - kupec mora biti zadovoljen z rezultatom (podatek iz britanskega Guardiana).

[tantra]

Z obema se strinjam.

S sojo, sploh v zrnju [težje prebavljiva] ne gre pretiravat.

Tofu ok. Fermentiran tempeh, ... [že mal pozabu - ne jem soje -)] še bolj ok.

A manj dosegljiv in dražji. Delat se mi ga pa ne da ...

Pri sojinem mleku tut ne gre pretiravat. Je kar mastno. -)

Njam, sojine [lečine, ...] paštete - namazi [zmleta - stlačena kuhana zrnja, ...]. Dobro, dobro. -)

Sem nekje bral, da je večina soje, koruze & njih proizvodov že gensko manipuliranega izvora. -(

[Guest VilaSonca]

o, hvala.

 

uživanje soje se ženskam itak na veliko priporoča, dosti je člankov na to temo.

 

tudi to sem opazila, ja, v čisto običajnih živilih soja, tudi v čokoladi. če se pa tako masovno uporablja in še zaradi vsebnosti fitoestrogenov, hmmm, se je za zamisliti. pa konec koncev je poceni. sojino mleko v prahu je pa itak katastrofa. in omenjaš še te ameriške prisiljene raziskave in "kampanje" ... gorza, grrroozaaa, prehrambena industrija in vse, kar se vrti okoli nje.

 

jaz pa v dobri veri, da bom naredila kaj zase in v menopavzi ne bom imela problemov, haha. in to ravno zaradi estrogena. zaradi estrogena ga priporočajo ženskam, naj ga uživajo. pa, a je sploh naravno, da pridobivaš hormone (med drugim estrogen) iz hrane? ni nekako logično, da mora telo samo biti dovolj inteligentno, da to samo proizvaja in uravnava (če bi odmislili zastrupljenost planeta in si zamislili neoporečno okolje)?

 

tofuju se pa vseeno ne bi odpovedala tako hitro, saj pravim, Fastram je zakon.

 

Tantra, meni pa sede namaz s šampinjoni ali pa pirin namaz. in obožujem koruzo v solati. se ne odpovem, naj bo manipulirana, ne odpovem se.

 

pa še tako sem razmišljala ... vsa ta hrana z oznakami "bio, eko, ..." je sigurno boljša od navadnega junk fooda. ampak ne more biti nič več neoporečno. saj lahko kontrolirajo rast, predelavo, da je vse ekološko, da se ne dodajajo barvila, konzervansi ipd ... ampak, kako lahko kontroliraš, da ne prileti karkoli iz zraka in ti zarazi posevke ... glede podtalnice pa itak .. a je še kje neoporečna? nekaj bo sigurno prišlo v rastlino kontrolirajo potem že končne izdelke in ne najdejo nič strupenega notri? dvomim. sicer pa nimam pojma, kakšni so standardi za pridobitev eko nalepk. morda niso 100 %. itak niso. mah, konec koncev pa je pomembno, s kakšnimi mislimi in občutki poješ hrano. če si delaš breme in strah, ti nobena eko dieta ne pomaga.

[tantra]

Jej, kar ti paše.

važen je, da so informacije za in proti.

Odloč se vsak sam pol lahko, kako pa kaj.

Tofu, probaj še Mirkotov, če ga še dela & ima na prodajnih mestih ...

Je bil včasih zelo dober. -)

Ica = s Fastramom pa itak pionirka, katera je orala ledino že v 90. -)

[free]

 

ce bi clovek vedel kaj vse pouzije ... je soja pljunek v morje strupov, ki jih dobi s kozmetiko, cistili, samponi in vsem sranjem sodobne neekolosko pridelane hrane polne pesticidov, pekovskimi dodatki itn.

 

...

tofuju se pa vseeno ne bi odpovedala tako hitro, saj pravim, Fastram je zakon.

...

 

A ga Mirko Trampuš se dela?

Sem mu pred kaksnim desetletjem nazaj pomagal na njivi soje plevel ven trgat v najvecji vrocini. ornk zaje... delo

 

...

Tofu, probaj še Mirkotov, če ga še dela & ima na prodajnih mestih ...

Je bil včasih zelo dober. -)

Ica = s Fastramom pa itak pionirka, katera je orala ledino že v 90. -)

[tantra]

He he he takrat je še vse na roke delu ...

Kaj je dons z njim & tofujem, žal ne bi vedel.

Treba mal povprašat po trgovinah s tofu [made in SI] ponudbo.

[Guest VilaSonca]

Jej, kar ti paše.

važen je, da so informacije za in proti.

Odloč se vsak sam pol lahko, kako pa kaj.

Tofu, probaj še Mirkotov, če ga še dela & ima na prodajnih mestih ...

Je bil včasih zelo dober. -)

Ica = s Fastramom pa itak pionirka, katera je orala ledino že v 90. -)

aja, Trampuš, omenja Free spodaj, en čas so ga imeli nekje ... na Trubarjevi morda, zdaj ga pa že dolgo nisem nikjer našla ali pa nisem bila v tisti trgovini ... Zrno do zrna. morda je bil sejtan, popečen s čebulo. tisto je bilo dobro kot satan. pa dražji je tudi od vseh.

 

pa ja, maram tofu, maram pa tudi mortadelo in pršut. saj ne jem nič od tega vsak dan, enkrat na teden, pa ne bom se zvalila v grob zaradi tega.

 

ce bi clovek vedel kaj vse pouzije ... je soja pljunek v morje strupov, ki jih dobi s kozmetiko, cistili, samponi in vsem sranjem sodobne neekolosko pridelane hrane polne pesticidov, pekovskimi dodatki itn.

stvari, ki se jim da gladko izogniti ali izdelati domače ali vsaj uporabljati ekološko pridelano in niso bistvene za preživetje, medtem ko prehrana pa je. da ne govorimo, da imamo na izbiro bivanje zgolj na našem planetu, ki je čez in čez onesnažen, tako da v grob greš v vsakem primeru zastrupljen, ah ...

[free]

Da, da se jim izognit, a koliko ljudi se jih res izogiba!? Verjetno ne vec kot 0,01 % slovencev.

NARAVNO od Glave do Pet: kozmetika >>

[janko]

Na mleku kmalu podoben napis kot na škatlici cigaret

 

Hranjenje otrok s kravjim mlekom je lahko življenjsko nevarno

 

Ne vem kako se boste odzvali na dejstvo, da kravje mleko vpliva na smrtnost dojenčkov in otrok, toda moja dolžnost je, da vas o tem seznanim. V raziskavi, ki je zajemala več kot 20.000 dojenčkov, je bila izvedena primerjalna študija med tistimi, ki so bili hranjeni z materinim mlekom, in tistimi, ki so bili hranjeni s pomočjo stekleničke s kravjim mlekom, so imeli kar 56 krat višjo stopnjo smrtnosti kot dojenčki hranjeni z materinim mlekom. Tudi splošna stopnja njihove obolelosti je bila podvojena v odnosu do tistih, hranjenih z materinim mlekom.

Vir: Cousens, CE 346

 

Kravje mleko je hrana za telička

 

Kravje mleko je hrana za mladiča lastne vrste, torej za telička, materino mleko pa za dojenčka človeške vrste. V primerjavi s kravjim mlekom, vsebuje materino mleko več lecitina, kar je zelo pomembno za razvoj možganov, vsebuje samo polovico vrednosti koloidnega kalcija (organska oblika), medtem ko je kalcij v kravjem mleku vezan na kazeinske beljakovine, ki jih ljudje ne moremo prebaviti, saj že od 2,5 do 3 let starosti, človeški organizem ne proizvaja več encima za njihovo presnovo. Kemična sestava materinega mleka se torej močno razlikuje od kravjega in od tod tudi izvirajo vse težave. Teliček se razvija in raste zelo hitro, vendar ima v odnosu na maso in velikost sorazmerno majhne možgane, medtem, ko se otrok razvija počasneje, možgani so bolj razraščeni, razviti, večji. V kravjem mleku ni vlaknin, vsebuje zelo malo železa, niacina, linolske kisline, vitamina C, pomanjkanje fosforja in taurina. V kravjem mleku je 300 % več kazeinskih beljakovin za oskrbovanje beljakovinskih molekul za izgradnjo kostne strukture, ki bo nosilec teličkovega težkega telesa. Teliček podvoji svojo meso v 7. dneh po rojstvu, človeški mladič pa v 7. mesecih. Problem je v tem, da ljudje kravjega mleka ne moremo prebavljati, saj človeški organizem od »odstavitve« ne proizvaja dveh pomembnih encimov za presnovo mleka, to sta rinil za presnovo beljakovin in laktaza za presnovo laktoze, to je mlečnega sladkorja.

 

Mleko in mlečni proizvodi so glavni vzrok srčnih napadov

Rezultati mnogih raziskav kažejo, da so mleko in mlečni proizvodi glavni vzrok srčnih napadov, kapi in ateroskleroze. Homogenizirano mleko je še slabše, bolj škodljivo od pasteriziranega, saj je maščoba razbita na drobne mikroskopske delce, ti pa omogočajo faktorju ksantin oxidazi (XO), da skozi črevesne stene presnovnega trakta preide v kri, kjer intenzivno maši arterije, kar je seveda vzrok za pojav visokega krvnega tlaka. Dr. medicine Kurt Oster in dr. medicine Ross iz Connecticuta v ZDA zagotavarjata izsledke raziskave, da je pitje in hranjenje s homogeniziranim mlekom nevarnejše od kajenja in zahtevata, da bi bil napis na mlečni embalaži enak napisu na škatlici cigaret »To je igra s smrtjo,« poudarjata zdravnika. Finska je država med najvišjimi porabniki mleka in mlečnih izdelkov, prav tako pa ima najvišjo stopnjo smrti, povezano z boleznimi srca in ožilja.

Vir: Health Science, Community Spirit Magazine, 1985.

 

Ostale bolezni, ki jih povzročajo mleko in mlečni izdelki

 

Kravje mleko je glavni povzročitelj vseh alergij pri otrocih in tudi pri odraslih. Povzroča koliko ali črevesne krče, kolitis, prehlade, sinusitis, zaprtje, respiratorne bolezni, ki so povezane z astmo, vneto in ranasto grlo. Mleko in mlečni proizvodi predstavljajo hrano, ki tvori v telesu največ sluzi, v siru so koncentracije tega še višje. Ljudje, ki pijejo mleko in jedo mlečne izdelke (mleko, smetana, planšarski siri, siri vseh vrst, kremni namazi, jogurt, kefir, sladoled, maslo, bivolje maslo…), so vedno polni sluzi – smrkavi, prehlajeni in delno ali precej zaprti, kar se tiče izločanja blata. To je tudi razlog, da so otroci, hranjeni z mlekom in mlečnimi izdelki, neprestano prehlajeni. Izredno težko prebavljiva beljakovina kazein, je hkrati tudi dominantna beljakovina, ki je glavni vzrok sluzi, ki v telesu tvori histamine, ki povzročajo sluz in zaprtje. Ta sluz polni pljuča, otežuje ali skoraj onemogoča dihanje.

Dejstvo je, da je kar 80 % beljakovin v mleku predstavlja kazein – izredno odporno lepilo in je osnova za eno najmočnejših vodoodpornih lepil, s katerimi lepijo kopalniške ploščice pa tudi kuhinjsko in drugi pohištvo – začepilo bo tudi vas!

Mleko in mlečni izdelki so povezani tudi z nastankom osteoporoze, raka, artritisa, diabetesa, ledvičnih kamnov, povzročajo pomanjkanje železa in kalcija…

 

Alois Kolar,praktik, svetovalec Naravnega zdravja

--------------

 

Z dovoljenjem uredništva prepisan članek iz revije OSVODOBITEV ŽIVALI, št. 6 (januar 2006), str. 10.

[brezrizle]

a je alpsko mleko homogezirano ? Ker za to trenutno prvič slišim, spijem pa dovolj mleka

[cosma]

Zadnjič ujela, da naj otroci do 4 leta sploh ne bi poskusili kravjega mleka, ker naj bi bile molekule le tega zelo obremenjujoče za ledvice.

[zalaya]

Mislim... o mleku.. takem in drugačnem že celo življenje poslušam take in drugačne "svete resnice".

 

Ena prvih, ki se je spomnim je tale " domače mleko je treba skuhat, ohladit, da se strdi smetana, jo posneti dol in mleku dodati dve žlici olja, da bo mastno" To je zahtevala patronažna sestra, ko je bil moj brat majhen, pred približno 35-36 leti.

 

Druga taka "resnica", ki mi je bila razkrita, je bila 24let nazaj, ko sem rodila prvič. Takrat so nam v porodnišnici sveto zabičali, da ob prenehanju dojenja otrok ne smemo hraniti z drugim kot razredčenim alpskim mlekom.

 

Tretje "resnice" sem bila deležna ob drugem porodu 4. leta kasneje in se je glasila takole " dojenje ali pa brezpogojno in edino nadomestilo aptamil!"

 

Četrto " sveto resnico" sem izvedela pri tretjem, ki se je glasila " dojit in amen... če se kaj zalomi, uporabi sveže domače kravje mleko!"

 

Po vseh "svetih" pravilih, ki sem jih dobila in sem jih bolj ali manj upoštevala, so vsi trije zrastli v zdrave in zadovoljne osebe.

 

Jaz in mleko pa nisva prav velika prijatelja. Le redkokdaj ga uživam, še najbolj pogosto v obliki skute in sira.

[Cookie]

Jst pijem v kavi mleko znamke Planika al pa Bohinjsko mleko (oboje žal v plastični flaši, čeprav bi jaz rajši mela vračljivo stekleno). Men je super (NI homo, je paster. )

Homo alpsko pa zelo zelo občasno kupiva - glih za vsak slučaj, da ga mava na broju tam v stalaži kuhinjske omare. Nek med cukrom, piškoti in soljo.

[free]

Ta mlek k ga pijes je full dober, cist drugega okusa. Pravega. Pa tudi pokvari oz. skisa se dosti prej.

Meni je to celo vredu, ker imam rad kislo mleko.

 

Kaj pomeni homogenizacija:

Razprsitev mleka pod zelo mocnim curkov, da se razbijejo molekule... al neki tazga...

citiram:

 

Pasterizacija

se imenuje po gospodu Pasteurju postopek segrevanja na 60 ( tudi do 80 stopinj C ), s katerim pobijemo bakterije v mleku ( tudi v sokovih itd. ), medtem, ko s

homogenizacijo

razbijemo molekula maščobe, da mleko postane "homogeno", kar hkrati pomeni tudi začetek ubijanja mleka. Trajno mleko je mrtvo.

 

vir >

Upam, da so podatki tocni.

[Gandalf]

Ali je to smo nova tržna reklama za mlekomate ali je to celo res???

 

ŠKODLJIVO HOMOGENIZIRANO MLEKO

 

Leta 1991 mi je sodelavec prinesel izvod revije Zdravje z besedami: "Ti se zanimaš za mleko. Preberi si članek v tej reviji."

V kratkem članku je nek zdravnik pisal, da so ugotovili, da se maščoba iz homogeniziranega mleka nabira na stene žil in da iz homogeniziranega mleka organizem ne more izkoristiti kalcija. Članka si žal nisem fotokopirala, me je pa to ves čas preganjalo. Najprej sem mislila, da bo industrija prenehala s homogeniziranjem mleka, pa ga je bilo celo vedno več. Potem pa sem se spraševala, kaj se pravzaprav zgodi v mleku ob homogenizaciji, da se tako zelo spremeni, čeprav mu ni nič dodano in je samo podvrženo mehanski obdelavi. Odgovor sem našla v Ullmannovi Enciklopediji tehnične kemije v poglavju o mleku in mlečnih izdelkih, ko sem lani iskala podatke o kazeinu.

 

 

 

Od takrat čutim odgovornost in obvezo, da nekaj storim, da bi zavarovala nič hudega sluteče ljudi in predvsem otroke pred nevarnostjo, ki jim preti zaradi pitja homogeniziranega mleka in da bi jim omogočila dostop do nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki pa je resnično vir zdravja, lahko prebavljivo in skoraj v popolnosti oskrbi organizem z vsemi potrebnimi vitamini, minerali, maščobami, beljakovinami, ogljikovimi hidrati in mikroorganizmi mlečne mikroflore, katerih prisotnost v našem telesu je nujna za zdravje in odpornost proti okužbam. Napisala sem članek o tem (namenjen za objavo v reviji Zdravje ), ki je pripet.

 

S spoštovanjem

 

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.

 

Ljubljana, 26. 4. 2002

 

 

 

 

HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC

 

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.

 

Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:

 

Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.

 

Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.

 

Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.

 

Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.

 

Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.

 

Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.

 

Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino živali hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.

 

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.

 

Ljubljana, 21. 4. 2002

 

 

 

http://www.mlekomati.com/mleko.html

[free]

Top 10 Eco-Friendly Reasons to Buy Organic Meat & Dairy

1. Free of antibiotics, added hormones, GMO feed and other drugs; no GMO animals

2. Mad cow safeguard: Animals aren't forced to be cannibals

3. More humane, ethical treatment of animals

4. Animals free-range and graze

5. Manure

6. Animals are integral to small farms

7. Fewer chemicals used

8. Diversity

9. Factory farms use huge amounts of resources

10. Your dollars support the farm you buy from

iz >

Mlekomati v Sloveniji: http://www.mlekomati.com/

[Kristina11]

Mleko je res edina hrana, ki nas preživi brez da bi uživali še kaj drugega. Kar se pa tiče trgovinskega predelanega pa mu popolnoma nić ne zaupam iz lastnih izkušenj. Ker res samo po barvi spominja na mleko. Navadno, domače mleko zdrži v hladilniku okrog tri dni, homogenizirano mleko pa v toplih pristorih šest mesecev, pa še potem se ne skisa. Ker v bistvu nima nobene zveze z mlekom. Saj se govori, da je alpsko mleko rakotvorno. Moja prijateljica ga je dajala jagenjčkom, če jih mati ni marala. Pa je bila umrljivost teh jagenjčkov tako velika, da je ravno zato poskusila z navadnim domačim kravjim mlekom. Od takrat ji ni umrl noben jagenjček več. Mislim, da že to dovolj pove o škodljivosti homogeniziranega mleka. Drugače pa predelovalno prehrambeno industrijo nič ne briga ali skrbi za potrošnikovo zdravje. V glavnem da je prodaja in dobiček dober. Pa saj problem ni samo v mleku, problem je v vsem asortimanu prehrambenih izdelkov. Me prav zanima, kako šele je škodljivo regenerirano maslo, katerega rok uporabe je pol leta. Lepo vas prosim, pol leta.....me prav zanima, kaj vsebuje. Se bo treba vedno bolj obračati nazaj k naravi...kljub temu, da domače mleko "smrdi" kot slišim govoriti ljudi, ki jih zatohel zrak odprtega tetrapaka mleka očitno ne moti. Zato, ljudje, vedno bolj se bo treba posluževati mlekomatov, kjer res točijo sveže mleko. ...

[free]

vsekakor strinjam.

[dayo]

A je mleko iz mlekomatov eko?