Duhovna rast in odnosi do ljudi

[spina]

Pozdravljen Odium p.,

 

bi mi lahko razložil odnos in duhovno rast z dušo dvojčico? posledice ob izgubi le te, ko si še vedno povezan z njo? in način kako jo izpustit? jih je več? katere so? kako se delijo? kaj je zate pravzaprav duša dvojčica?

 

 

hvala za odgovore in lep pozdrav.

[infinity]

dragi odium.p.,

 

mene zanima kako sprejeti neko odločitev ko si razpet med dvema možnostima. tehtam eno stran, tehtam drugo stran, in obe sta nekako na isti višini.

konkretno v mojem primeru gre za to, da bi rada odpotovala. leto ki počasi gre h koncu je bilo težko zame. ob izbiri napačnega študija in nato razočaranju nad samo sabo predvsem pa razočaranjem ožje družine nad mano sem se izgubila. bila sem na tleh. veliko stvari sem si razčistila in počasi spet prihajam k sebi. še vedno imam sicer velike težave z samozavestjo, manjka mi poguma in odločnosti, prenehala sem verjeti v sebe. imaš mogoče kakšen nasvet glede tega? sem pa tudi zelo občutljiva in čustvena zato vse še toliko bolj vpliva na mene.

no, pa da se vrnem k bistvu. odkrila sem kaj si želim početi, kaj imam najraje, in v tej smeri se mi ponuja druga možnost. ostati doma in se razvijati v tej smeri. čutima pa, da še nisem pripravljena da bi s tem začela saj še premalo zaupam vase. čutim da morem odpotovati in se postaviti na noge in potem začeti početi to kar me veseli. obenem pa me je strah, da se s potovanjem ne bo nič rešilo in ko bom prišla nazaj, bom ugotovila da je bilo v bistvu vse skupaj le zapravljanje časa- čisto brez veze in nepotrebno.

 

iščem znamenja ki bi bila odločljiva ali za eno ali za drugo možnost pa ne pridem nikamor. kako naj pridem do prave odločitve? poslušati intuicijo ali razum?

 

topel pozdrav,

 

infinity

[janko]

[quote name='infinity' date='17.

 

iščem znamenja ki bi bila odločljiva ali za eno ali za drugo možnost pa ne pridem nikamor. kako naj pridem do prave odločitve? poslušati intuicijo ali razum?

 

topel pozdrav,

 

infinity

 

čaw.

sej vem da nis mene nč prašala, ampak bom mal opokan, čist na izi, pa gobec stegnu. par besed samo...

nared po svoje. nekej se odloč pa nared, pa vrjem, da je blo tko prou... zate se gre, zato posluš sebe. jebeš odiuma pa mene pa cel svet...

pa lp. janko

pa rožco

[odium.p.]

Zdravo vsem...

 

Leeon, sočutje je le beseda, ki za vsakega od nas skriva nek drug pomen. Kot je nekaj v neki sredini moralno, na drugem koncu sveta te bodo pa zaradi te moralnosti obglavili!!

Za nekoga je sočutno podariti 5.000,00 tolarjev za Darfur, medtem ko je za nekoga drugega to prej neumnost kot pa sočutje!!

 

Torej to je le beseda, s katero bo vsak od nas etiketiral neko dejanje...

 

Spina, na tvoja vprašanja nikakor ne morem odgovoriti. Predlagam ti da jih poiščeš tam kjer si dobila znanje o tem kar me sprašuješ...

 

Pazi v kaj verjameš kajti UM, ki ne ve za Večnost UM, ki je vsesplošno neozaveščen, je ujet v zanko iluzij!! Torej ne morem ti povedati kako se delijo, ker za vEdenje, ki ga imam TO sploh ne obstaja !!

 

Lahko pa mi ti napišeš, Kaj je to duša dvojčica?, pa bova po tem nadaljevala dopisovanje..

 

Infinity, vsekakor se poizkušaj zavedati, da tvoj danes gradi tvoj jutri. Svojo usodo kreiraš samo ti in nihče drug. Kakor koli se boš odločila, karkoli boš že storila bo to verjetno nek odraz tvojega trenutnega znanja, vEdenja, torej bo odločitev kar prava za tebe. Jasno, da po vsaki taki odločitvi sledijo posledice, ki pa nikoli niso zlonamerne, kljub temu, da včasih tako zgleda!!

 

Je pa res da si le ena od milijine posameznikov po celem svetu, ki jih želi okolica s svojimi vplivi spraviti v isti krog trpljenja in bolečine kot so sami. To se dogaja samo iz enega razloga, ker vsi ti ljudje nimajo znanja, da bi te učili drugače.

 

Verjemi mi prosim, da v tvojem življenju ni nobenih ovir, dosežeš lahko karkoli ti pade na UM. Če ljudje v tvoji okolici zaradi svojega rutinskega vpetega življenja v omejene tirnice ne morejo storiti in doseči ničesar, naj te nikar ta njihova klavrna pot posrka v iste te okvire.

 

ŽIVI SVOJE OTROŠKE SANJE, ne dovoli, da te programirajo in ti od vseh mladostnih let pa naprej v spomin vpisujejo razne kode, ki bodo tvojo nadaljno pot edine verodostojne resnice. To ni Resničnost to je Iluzija v kateri se izgublja večina vseh ljudi

 

 

 

 

Ko te kot človeka nekdo prepriča, da si storil greh, se vsakič ko to narediš počutiš grešnega. čeprav je to kar si storil lahko nekaj najboljšega za tvoje lastno dozorevanje in s tem posredno tudi zua dozorevanja tvoje okolice.

 

 

Poiščite znanje, neutrudno ga iščite, nagrada, ki jo boste prejeli bo poplačala ves vaš trud.

[kukica]

hm... moja teževa je že od rojstva... - ne morem spat!!... vse sm že poskusila... ne gre in ne gre... ok sej okoli 3, 4 že zaspim, ampak ko je treba zju3 ustat je koma

 

Ojla Lelyka!

 

Jaz sem se lani naučila zelo sproščujočo domišljijsko meditacijo, ki pomaga pri mirnem spancu. Če si ti jo da preizkusit, jo najdeš zapisano tule..

Če so jo spraviš prakticirat, me bo veselilo, če boš poročala o rezultatih.

 

Miren spanec ti želim.

 

Verjemi mi prosim, da v tvojem življenju ni nobenih ovir, dosežeš lahko karkoli ti pade na UM. Če ljudje v tvoji okolici zaradi svojega rutinskega vpetega življenja v omejene tirnice ne morejo storiti in doseči ničesar, naj te nikar ta njihova klavrna pot posrka v iste te okvire.

 

ŽIVI SVOJE OTROŠKE SANJE, ne dovoli, da te programirajo in ti od vseh mladostnih let pa naprej v spomin vpisujejo razne kode, ki bodo tvojo nadaljno pot edine verodostojne resnice. To ni Resničnost to je Iluzija v kateri se izgublja večina vseh ljudi.

 

xrosex

[infinity]

odium. p., hvala ti! s svojimi besedami si me spomnil na to, kar v bistvu že vem, ampak ne zavedam se še tega v tolikšni meri kot bi se mogla. stvari se slišijo tako lahke in preproste, če pa jih želiš uresničiti v praksi, pa rabiš za to veliko volje in notranje moči.

 

jaz grem naprej.. počasi, vendar vztrajno.

 

še enkrat- hvala za tvoje misli!

[Audente]

Zdravo vsem...

 

Torej to je le beseda, s katero bo vsak od nas etiketiral neko dejanje...

 

 

Infinity, vsekakor se poizkušaj zavedati, da tvoj danes gradi tvoj jutri. Svojo usodo kreiraš samo ti in nihče drug. Kakor koli se boš odločila, karkoli boš že storila bo to verjetno nek odraz tvojega trenutnega znanja, vEdenja, torej bo odločitev kar prava za tebe. Jasno, da po vsaki taki odločitvi sledijo posledice, ki pa nikoli niso zlonamerne, kljub temu, da včasih tako zgleda!!

 

Je pa res da si le ena od milijine posameznikov po celem svetu, ki jih želi okolica s svojimi vplivi spraviti v isti krog trpljenja in bolečine kot so sami. To se dogaja samo iz enega razloga, ker vsi ti ljudje nimajo znanja, da bi te učili drugače.

 

Verjemi mi prosim, da v tvojem življenju ni nobenih ovir, dosežeš lahko karkoli ti pade na UM. Če ljudje v tvoji okolici zaradi svojega rutinskega vpetega življenja v omejene tirnice ne morejo storiti in doseči ničesar, naj te nikar ta njihova klavrna pot posrka v iste te okvire.

 

ŽIVI SVOJE OTROŠKE SANJE, ne dovoli, da te programirajo in ti od vseh mladostnih let pa naprej v spomin vpisujejo razne kode, ki bodo tvojo nadaljno pot edine verodostojne resnice. To ni Resničnost to je Iluzija v kateri se izgublja večina vseh ljudi

Ko te kot človeka nekdo prepriča, da si storil greh, se vsakič ko to narediš počutiš grešnega. čeprav je to kar si storil lahko nekaj najboljšega za tvoje lastno dozorevanje in s tem posredno tudi zua dozorevanja tvoje okolice.

Poiščite znanje, neutrudno ga iščite, nagrada, ki jo boste prejeli bo poplačala ves vaš trud.

 

 

 

Zdravo nazaj.....

 

zanimivo branje, kot vedno.

Vsekakor vsak od nas to pokaže na svoj način in tako kot zna.

 

Ja, lahko dosežemo vse, kar si zastavimo, želimo....vendar NIHČE tega ne bo naredil namesto, za nas..v našem imenu. Tisto, kar si želimo iskreno, na koncu tudi naša odločitev in posledice, ki nastanejo, niso tako lepe ali grozne, kot se zdi pri trenutek.

 

Usoda je v mojih/ tvojih/naših rokah, glavah

[Kabalist]

Svet okoli sebe sprejemamo s čutili v obliki signalov, katere možgani na osnovi vgrajenega "prevajalnika" prevedejo v model realnosti. Realnost je to, o čemer smo sklenili, da je resničnost na osnovi čutil in osebnega modela realnosti, priučenega in pridobljenega z bivanjsko izkušnjo. Dejavni svet je neprestana dinamika, pravzaprav ples gibal in ljudje se na ego ravni zgolj odzivamo na osnovi štirih temelnjih zakonitosti - preživetje, igre, doživetja in status. A tudi levi in psi so enaki, samo mi se tega zavedamo. V tem je razlika in na osnovi tega imamo večje odgovornosti. V okviru odzivanja imamo določeno svobodo.

[isabelle]

Spostovani odium.p,pravis da bi rad spoznal koga tukaj, ki ti lahko sledi.

A vidis, da je to zelo tezko,ker tako dalec si ze.

Hvala,da ukvarjas z vsami nami.

[zerkalo]

Spostovani odium.p,pravis da bi rad spoznal koga tukaj, ki ti lahko sledi.

A vidis, da je to zelo tezko,ker tako dalec si ze.

Hvala,da ukvarjas z vsami nami.

Morda pa nismo dovolj predani ali pa preprosto, ne zmoremo....

Še dobro, da zavest ni merljiva količina....le kaj bi nam drugače še preostalo....

[Kabalist]

Še dobro, da zavest ni merljiva količina

Pa je merljiva . Zavest je natančno neskončno majhno znotraj neskončno velikega in je istočasno neskončno veliko znotraj neskončno majhnega!

[zerkalo]

Pa je merljiva . Zavest je natančno neskončno majhno znotraj neskončno velikega in je istočasno neskončno veliko znotraj neskončno majhnega!

 

in obratno......

[5ty]

Pozdravljen odium.p. in vsi ostali!

 

Pa se še jst obračam na vas, ker me zadneje čase pestijo zame težke za vas pa mogoče malo trapaste težave, da bi mi pomagali s kakšnim pametnim nasvetom ali pa vsaj s spodbudno besedo.

 

Pred malo več kot mesecem dni sem spoznala krasnega fanta, s katerim sva postala tudi par. Ta fant je res krasen in se zelo dobro razumeva. Če bi me pred njim spraševali kakšnega fanta si želim, bi ga verjetno opisala s podobnimi lastnosti kot jih ima on. Uglavnem vse lepo in prav. Kajne? Pa vseeno ni tako. Na momente mi je zelo lepo pri srcu, ko pomislim nanj, vendar je tudi zelo veliko momentov, ko razmišljam in sem v dvomih, če je to to.Te občutki me prav ubijajo in sm zaradi ni prav nesrečna, saj si zaradi njih ne pustim, da bi se zaljubila. Ne vem mogoče pretiravam pa je še prekmalu, možno je tudi, da imam o ljubezni popolnoma zgrešeno predstavo, kar se niti ne bi čudila glede na moje pretekle izkušnje.

No pa naj vam malo povem o svoji preteklosti. Pred več kot letom in pol sem končala 6 let dolgo vezo. Moram vam povedat, da je bila to zelo mukotrpna veza in mi še zdaj ni jasno kako sem sploh lahko zdržala tako dolgo. V tej vezi ni bilo ne zaupanja ne spoštovanja. Bila se večkrat razočarana kot srečna. No na koncu sem se že nekako udala, da pač takšno bo moje življenje do konca, dokler mi ni prekipelo in sem končala to mučenje. Nisem imela izbere ali končam vezo ali pa pristanem v norišnici. No po tej daljši vezi sm imela potem še eno krajšo "vezo", ki je bila nekako samo nadaljevanje prejšne. Partner me namreč ni spoštoval.... lagal mi je in me tudi varal. No kasneje sem sicer imala še nekaj krajših afer vendar nič resnega, ker nekako nikjer nism našla tisto kar sm iskala. Potem sem bila tudi kar nekaj časa sama in veliko sm delala na sebi, da bi se lažje znebila te prtljage, ki sm jo nosila s seboj. Mislila sm, da sm vredu in da sm res pripravljena na novo vezo, katero sm si tudi že želela, ampak še vedno se pojavljajo težave.

No kot sem že omenila sm začela hoditi s krasnim fantom. Je popolno nasprotje mojemu bivšemu in je tak kakršnega si lahko želi marsikatera punca. Še predn sm ga spoznala, sem ga opazovala in si sama pri sebi rekla, da tega fanta bi pa jst rada spoznala, ker mi je bil zelo simpatičn . No in kmalu se mi je želja izpolnila in izkazalo se je, da je tudi drugače zelo vredu fant, lahko bi rekla ustvarjen zame. Problem pa je da se jst nikakor ne morem sprostiti, da bi lahko začela uživati z njim. Fant je zelo prijazen do mene, jst pa sem že takoj na začetku podzavestno začela iskati napake (tako vizualne kot karakterne), ki bi me lahko motile. In ko že najdem neko "napako" jo on popravi, ker pravzaprav sploh ni bila napaka. Uglavnem kompliciram na veliko in se sprašujem, če je on pravi. Kr groza me je, da se ne morem prepustit in si pustit da bi se zaljubila vanj. Zdaj se spet sprašujem, da mogoče ni taprav pa se zaradi tega tako sprašujem. Ne vem. Vem samo, da se mi to dogaja in se mi bo pri vsakem, saj se je prevečkrat že zgodilo da me je fant vizualno pritegnil, že naslednji hip pa sem začela analizirati in sem seveda ugotovila, da ne bi bil zame in mu nisem dala niti priložnosti. Kar je seveda bedarija in tega se zavedam, saj človeka ne moreš presoditi, če ga parkrat vidiš, pa tudi verjetno ne moreš vedt, če je pravi zate. No za zdajšnega fanta, pa sem se vseeno odločila da mu bom dala priložnost in ga bolje spoznala, konec koncev sem si to tudi želela. Že takoj na začetku sm mu poskušala razložiti, da pač pri meni stvari potekajo malo počasneje, ker sem imela pred njim težko vezo ter da se ne morem takoj 100% prepustiti in on me popolnoma razume. Ampak jst se še vedno ne morem sprostit. Ne bi ga rada prizadela ker je res dobr fant, sama pa sem zmedena. Resnično ga ne bi rada izgubila zaradi svoje zmedenosti, ker imam občutek da bi se vanj lahko zaljubila, samo če bi si pustila in bi končno nehala analizirati in premlevati stvari. Verjeno pretiravam in od tega enega meseca pričakujem čisto preveč, ampak si ne morem pomagati. Rada bi se nehala sekirati samo ne vem kako. Ali imate mogoče vi kakšen pametn nasvet zame? Včasih si prav zaželim, da bi lahko za nekaj časa svoje možgane pospravla v škatlco, da ne bi tok razmišlala in preprosto samo uživala....pa seveda ne gre

 

Vem da sem se zelo razpisala, ampak mi je sedaj malo lažje, ko sem svoje misli spisala tu. Hvaležna bom vsakega odgovora, saj sem zelo zmedena in posledično potrta, namesto da bi bila vesela, da sem končno spoznala tako uredu fanta, katerega sm si želela.

 

Prijeten večer želim vsem, pa čim več

[Kabalist]

n obratno......

Dragi Zerkalo, kaj nisem tega tako napisal?

5ty, tvoja tegoba je klasika. Ko te enkrat kača useka, se potem bojiš še zvite vrvi. Tako je s tem, tudi v ljubezni. S svojimi dvomi se moraš sama soočiti. Ko te popadejo, jih pusti, da gredo mimo tebe. Ne se ustavljati na njih. Samo naj gredo mimo fokusa tvoje ppozornosti in pusti jim, da se razblinijo. Vse dokler niso povezani z odnosom tvojega partnerja do tebe. Šele tedaj pa postani pozorna. S pozornostjo boš prepoznala bistvo.

[FixMinze]

Verjemi mi prosim, da v tvojem življenju ni nobenih ovir, dosežeš lahko karkoli ti pade na UM

 

Ne morem, da nebi, ker se sprasujem zakaj se potem ustavljam? dejstvo je, da je tako razmisljanje krivo za grozo, ki jo lahko spremljamo po svetu. Ce bi sleherni ne clovek gledal na zivljenje, kot zibleko zelja, kjer ni zelje, ki se mu ne more izpolniti, pomtem bi ta planet ze davno Izumru. Torej zahvala za prezivetje gre vsem tistim, kateri dvomijo v sposobnost uresnicitve svojih zelja. Se bolj pa verjetno tistim, ki so nasli svojo notranjo pot in je ne ogrozajo s svojimi zeljami

 

Sicer pa s povedanim ni nic narobe, ce je posveceno v Ljubezni

[Kabalist]

Verjemi mi prosim, da v tvojem življenju ni nobenih ovir, dosežeš lahko karkoli ti pade na UM

Ta stavek se je dvakrat pojavil v citatih. Bom kar neposredno brutalen (kar sem skoraj vedno). Takšno razmišljanje je nevarno. Um temelji na nepopolnem postopku in nepopolnih podatkih. Verjeti, da nimaš ovir, je lahko precej nevarno, če z osebnostno rastjo ne presežeš objestnega in arogantnega hlepenja po vseh in vsem. Um nima mej pri željah in za zadovoljevanje teh želja v imenu lastne pravice brezsramno krči pravice ljudi okoli sebe. Zato je v svetu toliko gorja - vse izhaja iz nepotešenih želja.

[FixMinze]

[FixMinze]

Ola.

In kje je potem meja, da ne bi z nenasitnim umom začel (že delam) pi*darije?

 

Kompleksno, glede nato s kaksnimi ljudmi si v miselni interakciji. Vedno je pa treba imet sebe na prvem mestu, drgac itak ne mores delovati znotraj svoji okvirov, ki so ti doloceni ( hmm recimo ). Mislm skoda je, ce nekdo drug ovira tvojo Pot.

[butl]

Ola.

In kje je potem meja, da ne bi z nenasitnim umom začel (že delam) pi*darije?

 

O Unis, dobrodošel

 

Jst sem samo en butl in se na meje in nenasitnosti glih ne spoznam, ampak če bi slučajno znal kaj razmišljati, bi mogoče razmišljal, da je meja tam, kjer se začne moj prostor. In če bi še znal upoštevat, da ima vsak svoj prostor, ki je samo njegov, pol se ne bi glih bal, da bi um /karkoli to že je/ začel delat pizdarije /saj si to mislu z zvezdico, ali pač/.

 

butl

[FixMinze]

Pol pa v kot pa stet do 10

 

Se lej, ce tvoje zelje delujejo s Srcem, lahko na tak nacin potenciras notranje delovanje drugih pa se tega sploh ne zavedajo - to pac misljeno samo v nekih Duhovno miselnih okvirih in ne toliko materialno.

[butl]

vse lepo in prav, sam Butl, tvojega spodkopavanja samega sebe ne bom podpiral.Ker nevem kako ti je drugače ime, te bom oklical za Rajkota.Rajši Rajko kokr pa Butl... Rajkota lahko pošlješ u kurac, butl se pa zgovarja, da je le in samo le butl in mu je vse oproščeno...ah..nepotrebne igrice..

 

Sam kje so meje prostora?Zaradi nenasitnosti se razširim preko meja-do drugih in tako vplivam na njihovo svobodno voljo, kar pa je tako ali drugače kaznovano.

 

Kje so meje prostora?

 

Zdej, vsak ima rajtam mal svoje. Men se zdi, da glih točn ne bi vedel za nikogar, a ne, ampak, če bi se držal reka, da ne bi delal drugim, kar nočem, da bi drugi meni, bi bil tle nek, vsaj večino cajta. In če bi se držal tud tistga, da je dobr pomest pred svojim pragom, tud ne bi kiksnu kej dost. Pa če bi se še povprašal kdaj, da kao jebenti, sej, mogoče ima pa un bog ve kake probleme, da je, kakršen že in da če mene pa tolk hudo iritira /un in obnašanje od unga/, da kaj pa, če ni to en moj senčen rep, ki me mot in ga vlačim za seboj in bi ga lahko tud odstranil pol...bi mi mogoče tud pomagalo. Mrbit bi lahko še kej najdu.

 

Je pa tud tko, če se boš pa zaradi nenasitnosti razširu prek meja, se boš pa zadolžu /če seveda verjameš, če pa ne, se boš zadolžu glih tko/, kot si že sam omenil. Če te to žre, se boš potrudu verjetno, če te ne, se pa ne boš.

 

Je še nekaj. Svoj prostor mora tud vsakdo brant, al kako? Če zmore. Če ne zmore, pa ne. Če zmore, pa ne, se zadolžuje tud on, a ne. Al pa imata kej za skupčkat še od prej. A?

 

butl

 

Aja, se ti zdi, da spodkopavam samega sebe? Zanimivo. Jaz tega pr seb ne vidm. A mam slepo pego? Al pa je to res, mislm, da ne vem.

[Kabalist]

Vedno je pa treba imet sebe na prvem mestu

Napaka. O sebi sploh ni potrebe razmišljati. Na prvem mestu moraš imeti neprekinjeno pozornost do božje volje in božjega načrta, katerega aktivni del vedno aktivneje postajaš z osebnostnim napredovanjem. namesto pasivnega odzivanja postaneš aktivni udeleženec razodevanja božje volje. Ljudje uma se vedno odizvajo, ljudje duha pa dajejo iniciativo.

[FixMinze]

Napaka. O sebi sploh ni potrebe razmišljati. Na prvem mestu moraš imeti neprekinjeno pozornost do božje volje in božjega načrta, katerega aktivni del vedno aktivneje postajaš z osebnostnim napredovanjem. namesto pasivnega odzivanja postaneš aktivni udeleženec razodevanja božje volje. Ljudje uma se vedno odizvajo, ljudje duha pa dajejo iniciativo.

 

Ja. Sicer lepo napisano in bi se lahko strinjal. Vseeno prej si je potrebno naostriti ego, ki vkljucuje misel o sebi. V nasprotnem primeru ( da to ni urejeno ) ne mores delovati, kot del bozjega nacrta. Zakaj? Neprekinjena pozornost lahko deluje le iz dobre pozicije Jaz. To pomeni, da okolica ne pride do izraza in nisi izraz okolice pac pa Bozanskosti v okolico.

 

Tud sam si rekel, da si si najprej utrdil ego

 

Lahko tud recem Jaz sem Bog ali Bog je eno z mano, zatorej sem na prvem mestu, kot izraz Bozanskoti. Se bolj preprosto moj osebni prostor je namenjen meni in ne nekomu tretjemu, se posebej pa ne kaksnim tatovom energije. Da bi clovek deloval, kot ti pises, je potrebno precej dela in precej casa in to uspe malemu delu zivecih

[Audente]

Odium...........pogrešam tvoje komentarje

[Kabalist]

Da bi clovek deloval, kot ti pises, je potrebno precej dela in precej casa in to uspe malemu delu zivecih

Tako pač je. Na začetku velja, kar si napisal. Prve tri stopnje duhovnega razvoja so namenjene čiščenju lastnega podstrešja in ureditvi kanalizacijskega sistema podzavesti. Zatem pa pride ta drugi del, s katerim se sooči silno malo ljudi. Saj ne, da je kaj težjega, temveč zahteva obrnjenost navznoter preobrniti navzven. To pa predvsem gnostično razmišljajočim predstavlja nepremostljivo težavo. Dokler imaš v glavi podobo črno-belega sveta, se ne moreš obrniti navzven in o svetu misliti kot o sistemu osrediščenju vsega v vsem.