Duhovna rast in odnosi do ljudi

[ardent]

Ignoranca, mislim da je najlažje živeti v svojem svetu in vedeti (in razmišljati) čim manj, bolj kot se ti jebe za cel svet lažje in bolj udobno ti je.

Ignorance is bliss??

 

LP

 

 

Kaj s tem misliš? A, da je ignoranca vzrok omejenosti, al kwa?

Zdej, ignoriramo lohk sebe, druge, svoje želje, svoje perspektive; mah, vse lohk ignoriramo, ampak NE v svojem svetu, veš, ker človek, ki živi v svojem svetu pač ne ignorira ničesar zares, le tko, na videz, še to le zaradi učinka, kao, pustite me pr mer, ne želim tega ali onega, kaj pa v resnici želi?

 

Mar želi biti priznan, ali vsaj njegova težnja po neki marginalnosti, morda dobiti mizo v polnem lokali nekje v kotu, v miru, če se po domače izrazimo?

Dragi moj, ni ignoranca tisto, kar nas omejuje v sprejemanju; omejuje nas lastna omejenost, v iskanju nečesa v nečem in ne nečesa, kajti tisto je najdeno v primeru tovrstnega razmišljanja, iskati nekaj v nečem je pa zelo podobno, če bi rekli iskanje prostora zase v družbi in pri tem ostati individualist...hmmm, mar je to tako težko? I don't think so

[butl]

Hahaha, če sebe vzameš in sprejmeš takega kot si; a to pol pomen, da si popoln? Daj, no, kwa sploh hočeš povedat, ane, kr ad acta človek, osebnost, itd., verjetno je mišljeno, da...ne vem, no...lohk sebe vzameš takšnega kot si, ker nimaš druge alternative, sprejmeš malo težje, ker bi v tem primeru bil dovršen, brez potrebe po spremembi česarkoli na sebi...

Kje je point? Mislim, da vmes še precej ostaja nedorečenega...

 

Hojla Ardent

 

A ti to sprašuješ mene, al Odiuma P. al sebe?

 

Če se nedorečenost nanaša na dialoge med mano in Odiumom P. se pa strinjam. Za kako leto dialogov manjka /ker so hekerji razjebal bazo/ in v njih je bilo, mislm, že kej.

 

[ardent]

Hojla Ardent

 

A ti to sprašuješ mene, al Odiuma P. al sebe?

 

Če se nedorečenost nanaša na dialoge med mano in Odiumom P. se pa strinjam. Za kako leto dialogov manjka /ker so hekerji razjebal bazo/ in v njih je bilo, mislm, že kej.

 

Mah, nobenga ne sprašujem, se videl oni tekst, k je zanimiv, pa se neki usajam, drgač ne sprašujem nikogar določenega, le tekst uporabljam za svoj pogled na zadevo - nč osebnega

 

Aja, misliš to, da manjka? Ne, ne, ne vem koliko manjka dialogov, sem pa rekel in še vedno pravim, da manjkajo dialogi pred dialogi, ker so ti nekak že dodelani, verjetno bi bilo bolje začeti bolj od začetka, da se skupaj obdelajo mišljenja in tko, ane - ne vem, nekaj manjka...bom povedal, kaj, al bom pa tko uletel, ti pa se ne sekiraj zarad tega

[Matjaž Bogdan]

Kaj s tem misliš? A, da je ignoranca vzrok omejenosti, al kwa?

Zdej, ignoriramo lohk sebe, druge, svoje želje, svoje perspektive; mah, vse lohk ignoriramo, ampak NE v svojem svetu, veš, ker človek, ki živi v svojem svetu pač ne ignorira ničesar zares, le tko, na videz, še to le zaradi učinka, kao, pustite me pr mer, ne želim tega ali onega, kaj pa v resnici želi?

 

Mar želi biti priznan, ali vsaj njegova težnja po neki marginalnosti, morda dobiti mizo v polnem lokali nekje v kotu, v miru, če se po domače izrazimo?

Dragi moj, ni ignoranca tisto, kar nas omejuje v sprejemanju; omejuje nas lastna omejenost, v iskanju nečesa v nečem in ne nečesa, kajti tisto je najdeno v primeru tovrstnega razmišljanja, iskati nekaj v nečem je pa zelo podobno, če bi rekli iskanje prostora zase v družbi in pri tem ostati individualist...hmmm, mar je to tako težko? I don't think so

 

Kaj pa če bi bil to strah , pa nas potem odpelje v prepotenciran individualizem , ki bi bil samo posledica strahu??Mislim , da je tudi samozadostnost posledica strahu....do omejenosti in nesprejemanja pa ni več dolga pot...kdo ve ???

 

Pa ne vem , če se ignoranca daljše časovno pokaže kot kakšna sreča, al kaj si že hotel reči-alessio .Pa tudi ne vem , če se v svojem lastnem svetu počasi ne počutiš ujetega, to pa več ne spada v sfero udobja -vsaj tako se mi dozdeva...

 

Nesprejemanje ima / moje mnenje/ malce globje vzroke , obenem pa zelo enostavne ....predvsem mislim, da strahov -čustvenih, materialnih, kaj pa vem kakšnih še ...Omejenost je , mislim -samo posledica vsega tega...zepiranja v lastne kletke...še prej pa jih fajn zalijemo z betonom odspodaj, pa prekrijemo s kakšno mavrico....to da pravi feeling ...

 

[ardent]

Kaj pa če bi bil to strah , pa nas potem odpelje v prepotenciran individualizem , ki bi bil samo posledica strahu??Mislim , da je tudi samozadostnost posledica strahu....do omejenosti in nesprejemanja pa ni več dolga pot...kdo ve ???

 

Pa ne vem , če se ignoranca daljše časovno pokaže kot kakšna sreča, al kaj si že hotel reči-alessio .Pa tudi ne vem , če se v svojem lastnem svetu počasi ne počutiš ujetega, to pa več ne spada v sfero udobja -vsaj tako se mi dozdeva...

 

Nesprejemanje ima / moje mnenje/ malce globje vzroke , obenem pa zelo enostavne ....predvsem mislim, da strahov -čustvenih, materialnih, kaj pa vem kakšnih še ...Omejenost je , mislim -samo posledica vsega tega...zepiranja v lastne kletke...še prej pa jih fajn zalijemo z betonom odspodaj, pa prekrijemo s kakšno mavrico....to da pravi feeling ...

 

 

 

Hmmm, kaj pa vem, lohk je tko, ja, zakaj ne, sam, kakšen strah imaš v mislih? Zdej, gledoč z vidika samozadostnosti kot posledice strahu, me kr zanima, kakšen strah bi to bil; vem, ja, da jih lohk nanizamo, vendar, kateri je primarni, morda pred razkritjem sebe, da bi se izpostavila resnična nesamozadostnost, če rečemo, da je samozadostnost posledica strahu; torej pred nekim razkritjem neke posledice neodločnosti, kar je že pod okriljem strahu, ane; Ne vem čist ziher, no, ampak tu je že prisotno nesprejemanje, v takšnem primeru, da o omejenosti sploh ne govorimo...

Kako je s tem sicer ne vem, sem pa prepričan, da ni nič narobe živeti v lastnem svetu, če ga znamo kadarkoli in brez bojazni izgube zapustiti in to pol ni glih neka kletka, je prej zavetje, soba za razmišljanje...

Ignoranca ni za nič dobra, ker z vsako ignoranco izkazujemo svojo negotovost in lastno nizko samopodobo, pa še frustracije naspram prejemniku naše ignorance...ne, ne, tle maš prav, ko praviš, da je vse to zaradi zapiranja v lastne kletke, to pa velja večinoma v primerih, ko to zapiranje postane rutina in tercialno kr nuja in edini svet; ker je pa človek, ne glede na svojo marginalnost, če želi, del družbe, je takšno orto odstopanje pretirano in tu pridemo skupaj, ko govorimo o ignoranci, omejenosti, zaprtosti, ujetosti in strahu, vse skupaj pa eskalira v obliki ignorance do vseh, ki bi utegnili kakorkoli opzoriti na to stanje, iz katerega se sam ne more in ne zna več rešiti, pomoči pa zaradi navidezne samozadostnosti tudi ne sprejme...hmmm...

Kakor nekaj, kar izgoreva od znotraj, vse do izgoretja, vendar so tudi izjeme, ki se zatekajo v svoj svet, pa ne zaradi strahu ali nizke samopodobe, temveč zaradi miru, potrebnega za razčlenjevanje, razmišljanje in sprejemanje celo kakšne odločitve v miru, brez pritiskov, vendar je to že druga zgodba...

[Matjaž Bogdan]

Hmmm, kaj pa vem, lohk je tko, ja, zakaj ne, sam, kakšen strah imaš v mislih? Zdej, gledoč z vidika samozadostnosti kot posledice strahu, me kr zanima, kakšen strah bi to bil; vem, ja, da jih lohk nanizamo, vendar, kateri je primarni, morda pred razkritjem sebe, da bi se izpostavila resnična nesamozadostnost, če rečemo, da je samozadostnost posledica strahu; torej pred nekim razkritjem neke posledice neodločnosti, kar je že pod okriljem strahu, ane; Ne vem čist ziher, no, ampak tu je že prisotno nesprejemanje, v takšnem primeru, da o omejenosti sploh ne govorimo...

 

Tu sem govoril o naših negativnih /iz preteklosti / vzorcih , ki prerastejo sčasoma v strahove...Včasih lahko človek ZAVESTNO izgradi obrambni sistem , ki je le poskus obrambe pred strahovi in to je potem zavestno /umetno/ dvignjena samopodoba , kar pripelje do samozadostnosti...Tukaj bi lahko bil tudi odgovor za nesprejemanje - v naši podzavesti , ki je lahko total /hipotetično rečeno/ razmontirana v koščke travm, bojazni, slabih vzorcev, strahovi pred čustveno prizadetostjo /spet negativne podzavestne izkušnje/ in seveda potem prihaja do umetno izdelane samozavesti -posledično do udobja živeti samozadostno/ o čemer je govoril alesio ../ , ker je strah pred odprtjem zakopanih vzorcev tesno povezan z sprejemanjem oziroma poskušanjem razumevanja drugih ...Ampak to je samo ena moja laična teorija..saj je 100% več vzrokov, tega sem pač omenil...

 

Kako je s tem sicer ne vem, sem pa prepričan, da ni nič narobe živeti v lastnem svetu, če ga znamo kadarkoli in brez bojazni izgube zapustiti in to pol ni glih neka kletka, je prej zavetje, soba za razmišljanje...

 

S temle se povsem strinjam, le procentualno je to bolj tko...ubogo...če bi bilo tako, bi bilo vsesplošno cool...

 

Ignoranca ni za nič dobra, ker z vsako ignoranco izkazujemo svojo negotovost in lastno nizko samopodobo, pa še frustracije naspram prejemniku naše ignorance...ne, ne, tle maš prav, ko praviš, da je vse to zaradi zapiranja v lastne kletke, to pa velja večinoma v primerih, ko to zapiranje postane rutina in tercialno kr nuja in edini svet; ker je pa človek, ne glede na svojo marginalnost, če želi, del družbe, je takšno orto odstopanje pretirano in tu pridemo skupaj, ko govorimo o ignoranci, omejenosti, zaprtosti, ujetosti in strahu, vse skupaj pa eskalira v obliki ignorance do vseh, ki bi utegnili kakorkoli opzoriti na to stanje, iz katerega se sam ne more in ne zna več rešiti, pomoči pa zaradi navidezne samozadostnosti tudi ne sprejme...hmmm...

 

vidim, da imaš podobno mnenje, kot sem prej napisal...

 

Kakor nekaj, kar izgoreva od znotraj, vse do izgoretja, vendar so tudi izjeme, ki se zatekajo v svoj svet, pa ne zaradi strahu ali nizke samopodobe, temveč zaradi miru, potrebnega za razčlenjevanje, razmišljanje in sprejemanje celo kakšne odločitve v miru, brez pritiskov, vendar je to že druga zgodba...

 

Svoj svet ima VSAK, le vzroki , načini in kvalitete se spreminjajo od posameznika do posameznika..Osebno bi brez intime svoje duše/ lahko rečem tudi tako/ krepal ...vsaj dozdeva se mi...

 

[ardent]

Svoj svet ima VSAK, le vzroki , načini in kvalitete se spreminjajo od posameznika do posameznika..Osebno bi brez intime svoje duše/ lahko rečem tudi tako/ krepal ...vsaj dozdeva se mi...

 

 

Ni kaj dodati

[lia]

http://www.svet-je-lep.com/telo_dusa/razmi...anipulacije.php

 

 

kako unis...linke popaš tukajle, pa vreji, sem sprintala, prebirala pa premeditirala....

 

bullshit

 

kr neki vzame ven iz konteksta pa bluzi, ti boljš napišeš

 

dejstvo je, da že malo dete obvlada manipulacijo u nulo, že en let star mulc manipulira za pozornost in energijo...suvereno in nonšalantno

 

tak da men še zmer ni nč jasno

 

zakaj so eni uspešnejši v manipulacijah in doseganju želenih ciljev...

[FixMinze]

Hmm meni tud ni jasno kaj li -i a lia -i al kako se to sklanja ni jasno. Otroci so vendar največji mojstri manipulacije. No ja ne vsi. Ampak velikokrat otroška manipulacija postavljena v koncept odraslega, tega naredi skrajno zvitega, pretkanega in manipulativnega človeka pri doseganju svojih ciljev. Mislm, da celo velja, da v takih situacijah vlogo agneta ( tisti, ki prevzem odločitve ) prevzame otrok. Nisem pa ziher. no ja v glavnem subtilni nivo odraslega je tu otrok. Ma sej je povsod a ne. Sam odrasu ponavad loči kaj je prav in kaj ne razen, če podleže priučenim težnjam otroka, ki se mu gre zgolj za sladkarije.

[FixMinze]

Hmm sej to je res ampak bolj kot želje je prisotna otroška zvitost , način kako do uresničitve želje priti, kako se ta izraža je že druga stvar.

Ker recimo želja po spolnosti, jaz je v otroku nekako ne uspem zagledati, čeprav otroci so seksualna bitja, pa je to pri njih vseeno izraženo na drugačen način.

Bolj kot doživljanje čiste spolne energije brez želje, pohote ....

 

Men se bolj zdi - gledam otroke ujete v odraslih telesih. Čeprav se mi je že zgodilo, da sem gledal 'odrasle' v otroških telesih. Tist šele zanimiv zgleda.

[lia]

tole--> http://www.youtube.com/watch?v=XuHydLvzrkU se mi zdi izraženo, kar na naš način, kajne?

 

Za spremembo sem napisal kratek stavek, brez kakršnihkoli dopolnitev.Naj ga sedaj, ko je bilo izraženo nestrinjanje, dopolnim.

Mladič ne začne takoj razmnoževalnega cikla.Najprej se skozi fazo igre uči zelo pomembnih lekcij, ki mu bodo nadalje v njegovem življenju pripomogle pri ohranjanju svojega življenja.Med tem lahko v igri zelo resnično naskakuje ostale mladiče, a sama faza je neproduktivna, saj njegovo telo še ni popolnoma razvito.

Človek.

Kakšno, bolj splošno čustvo, dojameš pod pretvezo spolnosti?Sam pri odkritem odnosu, z namenom ostati skupaj in ne enonočnegasranjazosebospodšotorakijoprvičvidim, dojamem kot:

Pripadnost, zatočišče, poglobljeno vez, ljubezen, varnost, neosamljenost, pristnost, združitev, razmerje, odkritost, sprejemanje, tolažbo, veselje, oporo, . . . odvisnost.

Je vez med staršem in otrokom spolna?Ne. Pedofil ne daj, da bi bila.Čeprav lahko razumeš cizanje mleka fetiš neke vrste.Ko hodim po mestu, je moja glava sklonjena. Drža izžareva nizko samopodobo, odtujenost, sramoto, zamišljenost, ekscentričnost, probleme s hrbtom, mozolj sred čela, nov način hoje, skrivanje zadrogiranega pogleda, plašnost, skrb, razočaranje, samoto, izgubljenost, ponižnost, brezvoljnost, ..

 

Takoj, ko dvignem pogled, je napočil moj čas SODBE ljudi okoli mene!Kaj vidim?

Vidim ljudi na klopcah, vidim ljudi na cesti, vidim ljudi natovorjene s shoping-vrečkami in ljudi brez vrečk.

Vidim pare in vidim posameznike. Ne vidim zlorabljenih, ne vidim morilcev, ne vidim pedofilov, ne vidim psihopatov, sociopatov, vandalov, altruistov, vdov, bankrotirancev, srečno poročenih, polnih problemov, brez kaska in osnovnega zavarovanja, z nosečo hčerko, z menstruacijo, ne vidim niti gluhonemih, z levkemijo, čez 2dni odkritim rakom na debelem črevesju in operativno odstranjenimi mandeljni.Mogoče bi lahko prepoznal slepega po palici in Žida po Davidovi zvezdi. Če bi sploh šel za tem, nimam časa, nimam časa, hitim naprej.

Moja točka opazovanja je samo jaz jaz in ups:>> Oprostite gospa, ker sem se zaletel v vas. Resnično vas nisem videl<<, kje sem že ostal? Aja, vidim.

Gmote mesa, ki živijo svoje življenje.

Vsak center svojega življenja, okoli katerih se mi vrtimo.

 

A v resnici vidim pohabljene ljudi.Ljudi, kot sem jaz in ti. Ljudi, ki potrebujejo dokaze o uspehu in smislu lastnega življenja. Doseči slavo, doseči spoštovanje, doseči diplomo, punco, kariero, avto, motor, ladjo, bajto, potovanje okoli Bleda(okoli sveta, te prosim, preveč naporno), predmete, bitja in pojme, ki jih lahko drugi občudujejo. Kaj??

Vprašanje za prijatelja.Kaj bi ti pomenilo, da bi bil svinjsko bogat, garaža polna ferrarijev, vse to pa bi imel na drugem koncu sveta.Kje so sedaj tvoji prijatelji iz vasi, sošolci, bivši sošolci, sodelavci, ki bi lahko skupaj s tabo občudovali tvoje dosežke?Jih ni. Kot kaže boš mogel v novem kraju dobiti nove občudovalce.

Dokaz..In nenazadnje, ko preskoči prepad materialnimi dosežkov, seže globlje, v duhovne dosežke.

Postati duhoven, razsvetljen, vijola, rumen, strpen, prijazen, brez problemov, brez bolečin, vesel, moder, spoštovan, odtujen, nenavezan, popoln, dokončen, vesel, razumevajoč, čuteč, nenavezan, vesel, brez problemov, brez bolečin, nenavezan, vesel, vseveden, brez bolečin, nenavezan, razumevajoč, brez bolečin, vesel..vesel.

So ljudje, ki obrnejo kovanec in si želijo doseči prav nasprotno.Doseči ne slavo, nesprejemanje, nerazumevanje.Tako jih drugi označijo, sami si želijo le mir..in z tega črpajo veselje..razumevanje..veselje..nenavezanost..modrost..brez bolečin.nenavezanost..veselje..veselje..

 

Po čem sploh človek hrepeni?Ne bom več našteval, na koncu, tako kot pri spolnosti, prikažem temelj strahu.

Hrepeni po lastnem/tujem?

 

Dokazu.Obstoju.

 

Ljudje, stari 30,40,50,60 let, verujejo v nebesa a zanikajo v obstoj drugih dimenzij.

 

Čist Otrok, popoln otrok, otrok brez vednosti o kakršnikoli Veri, se steguje po najvišji polici.

Po licu mu tečejo solze iskrenosti. Želi si..Želi..a tega ne more doseči.

Zamiži in prvič v svojem čistem življenju, zamoli. Ne ve, da kar dela, mi starejši to imenujemo molitev, a svojo dobronamero prav tako vestno ponavlja in si želi, da bi se uresničila.

 

Čas se premakne desetletja naprej.

Isti otrok, sedaj malo drugačen.

Naj te ne preslepi izgled.

 

Izdelek, idejo, misel, vero, etc., moraš pred prodajo zelo skrbno zaviti v tako embalažo, da jo bodo resni in odrasli ljudje, resno in odraslo jemali. Manipulacija je v zavijanju in oblikovanju darila.

Tisti, ki zavija darilo pa ve, da je darilo namenjeno otrokom.

Ne manipuliraš odraslih, učenih, z doktorati in trofejami..Pozabi na ta predsodek, opravka imaš z otroki.

Ne jemaj sebe preveč resno, s to mislijo nisi prav nič poseben in boljši od drugih.

 

Dobrodošel v svetu manipulacije. Če ti ni všeč, kar vidiš, lahko še vedno hodiš s sklonjeno glavo po cesti in pri tem razmišljaš o Lijinih joških.

 

 

ej toto si pa dobro napisal...sam mičkeno ti še zmanjka....izkušenj

teorija mi je pa blizi....

 

boljš ko oni pozitivistični link , k si ga ruknu gor par dni nazaj....

 

 

ma res ti prvoščim da si zmanipuliraš tak odnos, kakor si ga opisal.....

 

drgač pa a ni no butasto, ženske vzburiš z dotikanjem dojk, ko pa dojijo, pa ni nobene spolne obarvanosti zraven......

 

drgač pa jst niti pod točko razno ne morem napisat takih fantastičnih teoretičnih hipotez, mam preveč prakse za sabo....

in tisto kar v teoriji in receptih zgleda kulinarični posladek, se ti v lastni kuhinji zacmari v navaden zažgan poc, če se ti že takrat ,ko flikneš jajca v mikser, ne zasmrdi po kakem žleprtku....*žleprtek- prosto po štajersko- slovenskem slovarju...jako smrdeče pokvarjeno oplojeno jajce

[lia]

dej nehi manipulirat , kje vidiš kakega odraslega....

ne vem kak je pri moških, kakor so povedali jih tud vzburja če so lagali meni, lažem tud jst teb....

ajd ne se usajat, bo oni mozolj usred čela dobil bratce....

 

 

toto omejenost pa si lahko nekam zataknete, kaj je meja? a se meje ne premikajo venomer iz trenutka v trenutek...glihkar si jo prestavil in rekel dost te mam

 

pa kaj limaš neke etikete, kdaj sm pa jst bla pr zavesti....pa nič ni šla tema v čudne vode...čist vreji je sploh mi ni jasno kaj te je zdaj iz tira fliknlo...ajd noč

[lia]

itak, to pa že dolgo vem, da sem medicinski fenomen...

 

opotekat se pri zmanjšani zavesti skozi minska polja leta in leta, pol veš da morš bit mal nor zravn...sam norc pride v enem kosu čez...čist preprosto, ker ga ni strah, ker sploh ne ve kaj je mina

 

a škorpijonček praviš, zelo nadležna zalega, indeed

 

ajd prstek v usta pa grema ajat

[FixMinze]

Energije same po sebi so nevtralne zato niso podvržene željam. Se pa preko želja izražajo. Majhen otrok brez pravega koncepta o spolnosti in družbi sami že doživlja spolnost pa jo v svoji nedolžnosti ne prepozna kot tako. Odnos me staršem in otrokom spolen ? zakaj pa ne ? Spolen kako ? spolen skozi nevtralni koncept o čistosti energije.

 

Otrok je pač spolen in če majhna punčka stoji naga v morju pa zakriči u kako fino uuu hi hi haha uuu kako mi vodica noter pljuska sva s tem otrokom že v spolnem odnosu. Vprašanje je le, če bom sposoben ostati v nevtralni poziciji tiste nedolžne seksualne energije ali jo bom v svojem umu pretvoril. Mogoče se bom začel na vse glas smejati - vseeno bova v spolni interakciji in izmenjavi energij.

 

Seveda to zej ne pišem, da bi nasprotoval napisanemu - zgolj koncept o spolnosti obravnavam. Ker, ko gledaš ljudi pa seveda vedno si tudi v kontaktu z otrokom.

Sicer pa ne vem čemu ta ideja nujnosti manipulacije. Manipulacija je objekt ega za doseganje iz obeh strani. Osebe, ki si želi in osebe, ki izpolnjuje. Manipulacija je stroga beseda, ki izgine točno takrat, ko izgine tvoja potreba po tvoji zadovoljitvi sebe in drugega ( nemogoče kja govorim ). Ko izgine strah po nezadovoljitvi ( spet nemogoče ). No tam nekje blizu. Takrat potem narediš kakor narediš in narediš pravilno, ker si zmanipuliran in ne manipuliraš - pa nimaš občutka, da si manipuliran. Že sama opredelitev koncepta manipulacije jo naredi uporabno, manipulacijo namreč. Jo da v uporabo. Če koncepta ni ga ne moreš uporabiti. Narediš pač tisto kar meniš, da je pravilno.

Ma zgleda, da ne vem kako bi povedal.

Manipulacija sploh ne obstaja - dogaja se sama od sebe kot izravnava energij. Hranjenje s tujo energijo kot je omenjeno v 'pozitivnem' linku ustvari manipulacijo. Drugače je sploh ni.

 

Ah pa tale resnost. Če jaz cel dan strmim skozi okno gledam oblake mi očitajo resnost in zagrnjenost, ko me obtožujejo pa pri tem ne opazijo lastne resnosti in odsotnosti te, ko jim za lastne napake zamahnem z roko. Zanimivo ja. Kako bi me vsi spregledal ob pomankanju lastne resnosti. Hmm a bi me res. pomoje, da ne. Kdo sploh manipulira. Resni ljudje ? Men se zdi, da bojo kr resni tisti, ki se tega orodja poslužujejo. Resni ljudje z lastnimi otroci vpreženimi v vajeti svoje lastne projekcije doseganja otroške želje. Kolko otroške ? 1 leto 2, 3, 4, 5, 6, 7, 15, 20 ? 0 let. Hmm dvomim, da je moj resnični otrok sploh sposoben manipulacije in tud biti podvrežn njenim vplivom

 

No ja zgleda, da konec koncev le pišem, da tebi oponiram ha

[lia]

sploh ni potrebno, da se zavedaš

manipuliraš lahhko brez tega

 

***

leto dni star otrok, ma zadevo v malem prsti....vse njegove manipulacije težijo k pridobivanju pozornosti in željenih ciljev

 

za doseganje prehranjevanja, topline ,bližine, ugodja in željenih igračk

 

 

osemdesetletnik , dvajsetletnik, tridesetlenik manipulira za dosego podobnih ciljev, sam igračke so mal večje

[FixMinze]

Če sem te pravilno razumel, govoriš o pretakanju energij.

 

Ali ni to bolj mišljeno, da je manipulacija ega za doseg cilja iz ene strani-manipulatorja?

To se pravi, kdor se zaveda lastnega položaja, se intuitivno zaveda energij, na njih zavedno vpliva, manipulira.

Ker se zaveda svojih dejanj, svoje vedenje primerja z vsem naučenim v sebi.

Tako sam sebi govori, da to je naredil "dobro" to pa "slabo".Tako kot sam razume, zaradi egoističnih teženj, kaj je dobro in kaj slabo.

 

Ja maš prav. Sam a ni tko, da ni vse v tem kako smo naučeni, da stvari obstajajo same po sebi. Po sebi lastnih zakonih v katere smo postavljeni. Človek samo sprejme te zakone ali pa tudi ne. Lahko jih tudi oplemeniti ne samo s svojo priučenostjo pač pa tudi tako, da plemenitenje izhaja iz neke naravne biljke. To je potem tista prava manipulacija z velikim M kot je Bog z velikim B. Sej bi se dalo razpravljati - ampak so stvari, ki niso priučene so nekako dane od življenja.

 

Ker govorimo o odnosu z ljudmi, mislim na manipulacijo v interakciji z drugimi in ne na lastno manipulacijo.

V tem primeru obstaja manipulacija, dokler imamo manipulatorja in manipuliranca.

Ti praviš, da manipulacija izgine, ko ni več zavestne (ni ega) potrebe po zadovoljitvi.

Pri manipuliranju s samim sabo pa imamo naš Pravi jaz in tisti lažen jaz, katerega poskušamo z manipulacijo (velikim trudom, željami, meditacijo) izničiti.

Po zakonu pretakanju energij, smo se zadeve lotili čisto napačno. Z ukvarjanjem z našim egom, ego oživljamo, dajemo energijo, skrbimo za prenos in pretakanje.

Odvzem te volje bi potemtakem pomenilo, da smo nevtralni?

Ni manipulatorja, ni manipuliranca?

 

Nevem, ne razumem, kaj si mi hotel povedati.Mi lahko še enkrat?

Hvala.

 

Hotu sem rečt to kar sem gor reku. Še vedno imamo manipulatorja in manipuliranca. Ampak zadeve delujejo same, naše vmešavanje je le tolikšno,da delujemo v skladu z nečim izven.

Ja vem spet bi se dalo diskutirati. Ampak dejstvo pa je,da se vsi lahko znajdemo v istem stanju neodvisno od naših učenj.

Kar pa se ukvarjanja z egom tiče se mi zdi, da je na nek način zdravo, da znaš pravilno razbremenit samega sebe od ega. Moraš se tolk z njim ukvarjat , da spoznaš vzvode.

 

Pol zej, če znaš na tak način delovat je v principu še vedno prisonta manipulacija sam deluje bolj v smer, da imajo tudi drugi korist pa, če se zavedajo al pa ne. Lahko majo tud škodo - sam dolgoročno je to za njih pomik navzgor. Ker se jim kalup odpira zarad načina delovnja, ki ga se proži v tebi.

[ardent]

Ničesar ni, kar bi lahko šlo mimo nas, ne glede, če mislimo nasprotno, kajti vsako dejanje, vsako interakcijo sprožimo sami, potem pa se ubadamo z reakcijo...

Manipulacija je torej vedno prisotna, vendar jo vedno drugače imenujemo...

Manipuliram s seboj, s teboj, z onim, v resnici gre vedno za nas in zopet za nas...

[Lotos]

lep pozdrav vsem!

 

nujno bi potrebovala kaksen nasvet, zato se obračam na vas. nevem točno kako sploh vprašati, vseeno upam da bom razumljiva. s svojimi težavami se težko soočam, na nek način ponavljam iste napake kljub temu da v stvari prepoznam napačno pot. sedaj sem v razmerju ki je moje prvo resno, a v njem je polno razpok. mojemu partnerju ne morem zaupati, sem zelo ljubusumna na njegove še tako majhne kontakte z ženskami in v meni vzbujajo celo agresivnost, ki se je tudi že utelesila. moje celo življenje se vrti okrog njega, saj sem se zaradi študija preselila v meni prej bolj nepoznan del slovenije, stran od doma in blizu njega. tako se vse vrti okrog njega, okrog njegovih prijateljev, njegovih hobijev itd. to je moj prvo razmerje v katerem ne prepoznam več sebe, v prejšnjih sem vedno ostala močna in ob prepoznanju neskladnosti imela moč zaključiti nadaljne stike, niti se nisem nikoli preveč čustveno navezala, sebe in svojo svobodo sem vedno postavljala na 1. mesto. toda v sedanji situaciji je popolno drugače, velikokrat sem že imela pomisleka ali naj nadaljujem z njim a vedno sem si potem premislila ker ga ljubim. a tu nisem srečna. rada bi bila boljša oseba, bolj sebi podobna, bolj preprosta in neodvisna. težko navezujem tudi stike s kolegi v šoli, kar mi sploh ni podobno. velikokrat se počutim samo tudi ko sem med ljudmi in ne najdem več odgovorov v sebi. iščem pot a si ne vzamem niti časa da bi se poglobila vase, hočem ljubezen a boli me že srce ko ne dobim pozornosti ki jo rabim, rada bi že odšla naprej in spet našla svoj obraz a vedno se vračam nazaj k istim napakam in pozabim na sebe. vedno neke drame, zakaj ne more biti vse preprosto????

[Guest mačona]

Zanimivo, da ti je v vseh prejšnjih razmerjih uspevalo ohranjati lastno identiteto. Praviš pa, da je to tvoje prvo resno razmerje ... Mogoče pa si se preveč ogrela in se začela razdajati, saj jemlješ vse skupaj enkrat za spremembo resno. In tako pozabila nase.

Ljubosumje ni OK. Tudi svoje prijatelje moraš imeti in svoje hobije. Sem doživela to, groza, ostala brez prijateljev in vse, v kar sem se zatekala - joga, astrologija, ta forum, je bil tako ljubosumen, da sem se začela bati njegovih izbruhov. Vse to sam zarad njegovega nezaupanja, ker sem jaz tok naivna in svobodoljubna ...

Vem, da je težko narediti konec razmerju, ki ga jemlješ resno, še težje pa se izkopati iz nekih vzorcev ... Kaj če bi začela zaupati najprej sebi in svojim instinktom? Jaz se že nisem nikoli počutila dobro, ko sem čutila ljubosumje ali pa moj partner, ki mi sploh ni zaupal, to slej ali prej vodi v igro kontrole, manipulacij, tut fizično se začne manifestirat kot sama ugotavljaš ... Pa tut dolgo sem rabila, preden me je preblisnilo, da že 3 leta ni vse v redu, vmes so bili prepiri, skoraj šla narazen, a sm vedno rekla, ne, hočem bit s tabo, a v resnici sm se bala, pa ne vem česa ... Še takrat, ko mi je lepega dne nekje od zgoraj šinila ideja, stran grem od njega, sem rabila skoraj 3 mesce, preden sem sprejela trdno odločitev ...

Praviš, da se prej čustveno nisi predala, zdaj pa očitno ja, ampak po opisanem sodeč tvoja zavzetost in vztrajanje ne moreta izhajat iz nekih iskrenih čustev ... Hočem rečt, do sebe si neiskena očitno. Iz straha, nezaupanja ... Izvira premočna zavzetost ... Sledi posesivnost. Ta pa nima veze z ljubeznijo.

Sama moraš ugotoviti, kaj ljubiš, njega takega kot je, ali pa hočeš ljubiti samo občutke, ki te vežejo nanj.

 

[Lemurian]

Živjo.

 

A kdo ve kaj se dogaja s tem človekom , nikjer ga ni nič videt/slišat, prav tako ne dela njegov link http://duhovni-tempelj.com

 

Priporočam pa vsem da si preberete njegov BLOG in poste na POZITIVKAH (vis-animi)

http://www.pozitivke.net/users.php?mode=profile&uid=2524

[Ale']

SPOŠTOVANI FORUMOVCI !

 

Nova tema, ki jo odpiram je namenjena postavljanju vaših vprašanj, o težavah in nevšečnostih, ki vas dnevno spremljajo pri vzpostavljanju odnosov z bližnjimi. Glede na moje dolgoletne izkušnje si želim moje znanje deliti z vami. Vesel bom tudi komentarjev, ki bodo namenjeni mojim odgovorom.

 

Moji odgovori bodo realni in iskreni, kakor je realno tudi življenje vseh nas na Zemlji. Večina vsega slabega dogajanja na tem našem planetu izhaja iz neiskrenih in z nerazumevanjem vodenih dialogov v naših odnosih.

 

Zavedati se moramo, da poleg osebne poti, ki jo ima vsak človek obstaja tudi kolektivna, obstaja tudi nešteto drugih malenkosti, ki vplivajo na naše življenje, vendar smo vedno mi tisti, ki se lahko odločimo !

 

Jemljite moje besede kot KAŽIPOTE ne se obešati na njih kot edino biljko upanja. Vse kar vam bom lahko tukaj dal je sicer res le beseda, toda "beseda", samo kaže pot po kateri boste morali zakorakati sami v kolikor se iskreno želite dvigniti na višji nivo.

 

Če bo le eden od vas našel pot do svojega jedra-BITJA, do harmonije telesa in duha ima odpiranje te teme smisel.

 

Pozdravljen odium.p.

 

Zanima me, zakaj se vedno lepijo name taki tipi, ki me ne privlačijo, in zavračajo tisti ki so mi všeč? Če bo šlo tako naprej bom začela resno razmišljat da si raje poiščem žensko za parterko!!!

[taraja]

Kaj pa če bi bil to strah , pa nas potem odpelje v prepotenciran individualizem , ki bi bil samo posledica strahu??Mislim , da je tudi samozadostnost posledica strahu....do omejenosti in nesprejemanja pa ni več dolga pot...kdo ve ???

 

Pa ne vem , če se ignoranca daljše časovno pokaže kot kakšna sreča, al kaj si že hotel reči-alessio .Pa tudi ne vem , če se v svojem lastnem svetu počasi ne počutiš ujetega, to pa več ne spada v sfero udobja -vsaj tako se mi dozdeva...

 

Nesprejemanje ima / moje mnenje/ malce globje vzroke , obenem pa zelo enostavne ....predvsem mislim, da strahov -čustvenih, materialnih, kaj pa vem kakšnih še ...Omejenost je , mislim -samo posledica vsega tega...zepiranja v lastne kletke...še prej pa jih fajn zalijemo z betonom odspodaj, pa prekrijemo s kakšno mavrico....to da pravi feeling ...

 

Po moje tudi.

[oceans]

POzdravljeni

 

Že en čas spremljam vaše odgovore in se trudim delovat po nasvetih, vendar mi ne gre najbolj od rok. Ne vem kako naj pozabim in prebolim fanta, ki mi ne vrača več ljubezni. Vem da je on svoboden ravno tako kot jaz vendar ne vem kako iti naprej. Kako zmanjšat bolečino in spustiti to navezanost. Hudo mi je in boli, vendar me to omejuje in nisem več oseba, kot sem. Izgubila sem se zaradi te neuslišane ljubezni... Saj vem da se čuje patetično, vendar ne morem več tako, saj ubija bit v meni. Kako naj spustim, in sprejmem in grem naprej...??

 

Hvala!!!

[doorwoman.p]

POzdravljeni

 

Že en čas spremljam vaše odgovore in se trudim delovat po nasvetih, vendar mi ne gre najbolj od rok. Ne vem kako naj pozabim in prebolim fanta, ki mi ne vrača več ljubezni. Vem da je on svoboden ravno tako kot jaz vendar ne vem kako iti naprej. Kako zmanjšat bolečino in spustiti to navezanost. Hudo mi je in boli, vendar me to omejuje in nisem več oseba, kot sem. Izgubila sem se zaradi te neuslišane ljubezni... Saj vem da se čuje patetično, vendar ne morem več tako, saj ubija bit v meni. Kako naj spustim, in sprejmem in grem naprej...??

 

Hvala!!!

 

 

Ojla Oceans!

Žal mi je da se ti je to zgodilo. Vendar moraš vedeti da je VSAKA STVAR ZA NEKAJ DOBRA. Poskušaj najti tisto, kar je pri tem dobro, in sčasoma se boš lahko bolj sprostila. Vem da boli, ampak takrat ko najmanj pričakujemo nam usoda lahko prinese na pot kaj novega.. boš videla, da bo tako.

 

Sama sem v podobnem stanju, zaljubljena do ušes v nekoga, ki je v razmerju z drugo punco. Ampak to je čas, ko se lahko posvetiš predvsem sebi in gradiš na sebi. Včasih pozabimo kdo smo (predvsem če smo v napačni vezi z nekom), kaj si želimo.. in to je odličen čas da spet samega sebe spoznaš. Pomisli.. ali je res on to kar si želim? ali vpliva name pozitivno? ali sem lahko sproščena, sem spoštovana,..?

 

Oceans.. še kaj se oglasi..

&

drži se..

[kapica]

oceans... se strinjam z doorwoman.p

dodala bi se le, da se ne splaca "zadrzevat stvari/ljudi", ki te (kt se nam v tistem trenutku zdi) "zapuscajo"... Zaupaj(ne upat, ampk zaupat), da te nihce in nic ne "zapusti"!!! razen ce..., namest tega ne "prihaja" neki "novega"!