Skoči na vsebino

Duhovna rast in odnosi do ljudi


odium.p.

Recommended Posts

Odium.p., hvala!

 

Hja, moja čustva oz. čustvene reakcije so pa moj drugi velik problem... :xx!: :sori:

Ne samo v povezavi z mojo mamo, ampka tudi v drugih situacijah, ko se počutim nemočna, me popade jeza in takrat dostikrat celo potočim kako solzo, pa čeprav v zelo neprijetnih okoliščinah (tudi na kakih uradih, ko na primer nečesa ne morem urediti). S solzami sicer nočem izsiljevati in doseči, kar si želim, ampak mi pritečejo iz gole jeze, potem pa se počutim total nelagodno in bi se najraje pogreznila v tla.

Rada bi se naučila nereagirati oziroma obvladovati svoja čustva. Se to da? Kako se človek lahko tega nauči oziroma "natrenira"?

Sem že poskusila s štetjem do 10, pa ni pomagalo.

Mogoče bi se morala začasno umakniti iz prostora, ko začutim tisti pritisk... Ampak kaj, ko hočem vse čimhitreje rešiti! :inocent:

Saj vedno, ko pogledam na določeno situacijo iz neke razdalje, ko je zadeva že mimo, si vedno rečem, da je bilo vse skupaj brez veze in ni bilo vredno se jeziti in jokati. Ampak ko sem pa not v tistem, pa kar ne vidim izhoda ven. :o|o: Mogoče se preveč vživim v problem in ga vsakega vidim kot najhujšega. Preveč dramatiziram vsako mojo neprijetno situacijo... :8): x:Ix

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 379
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

Obvladovanje čustev Tamara je vsekakor osnova in je del učenja sprejemanja in razumevanja ljudi in njih dejanj.

Vse to se seveda da "naučiti" potreben je postopen proces učenja, ki lahko traja eno leto ali pa tri dni. Dolžina poti je odvisna od tega kako hitro smo pripravljeni sprejeti resnice, o življenju.

Pomembno je, da stopiš na to pot učenja in ne toliko koliko boš za obvladovanje teh duhovnih vrlin potrebovala.

 

Za mene je npr. sprejeti partnerjevo nezvestobo tako kot sprejeti, da se mi je kruh v omari posušil.

Za nekoga drugega pa bi bil to že razlog za samomor. Torej ljudje smo si različni in poti so različne.

Vsekakor pa se moramo zavedati, da trpljenje traja dokler se ne spoprimemo z njim, dokler se ne pričnemo učiti in iskati odgovore...

 

To, da tako dejanje sprejemam tako še ne pomeni da ga v trenutku odobravam ali podpiram, tudi meni bi za trenutek tako dejanje ljubljene osebe povzročilo bolečino, vendar že naslednji trenutek se zavedam, da ta oseba ni moja lastnina in da ima svojo pot kakor tudi jaz...

 

Torej Tamara, ko boš lahko sprejela resnico...najprej neko manjšo...pa večjo-težjo....pa tako naprej bo vse drugače. Najbolj enostavno kako začni s tem ti predlagam enostavno meditacijo.

Samo umirjanje, vsaj pet minut na dan npr. prvih trideset dni, bodi pozorna samo na dihanje, misli ki ti bodo prihajale in te poizkušale odvrniti enostavno pusti ne ukvarjaj se z njimi, ko te misel zavede in to opaziš bodi vztrajna in pozornost vrni nazaj na dihanje in tako naprej.

 

V enem mesecu ob vztrajnosti boš verjetno že začutila napredek, potem pride nadaljevanje...Vse kar potrebuješ, da premagaš to težavo nosiš v sebi...le vzpostaviti moraš harmonijo med telesom in TEBOJ.

 

Če ne gre drugače se lahko oglasiš tudi pri meni, kontakt imaš na blogu...

 

:palec:

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Oj! x8Dx :palec:

 

Kul tole, Odium... x^x

no skratka, me veseli, da vidim tud fajn odgovore, ne sam povabilo...

brez zamere, a saj stekas; svasta se tkole ponuja... vsakdo pa ma moznost.

 

tko da, kul. xokx

 

aja!

javljam se pa pravzaprav zato, da ti predlagam, da si das v svoj podpis link na Blog (*ker sem hotla rect, da je blog skor *primernejsi*, vendar mors met kako povezavo).... v sajzih pa boldih pa seveda pliz ne pretiravaj.

 

ampak drugac pa, normalno! :palec:

 

in me veseli, da si se zavzel in vse tole. x8Dx :palec:

 

*

 

sem pa pomislila, da bi blo fajn met spesl neko rubrikco za takle... je imela Teja ze zdavnaj nekaj podobnega o vzorcih... pa tko...

 

a kdo kaj predlaga, odium, ti?

 

tole magar pol zbrisem, ce ne bo sodil v temo, sam tu se ravno o tem pogovarjamo. (pac jaz se pogovarjam zdajle xDDx x:px)

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

i.. ker odio- pomeni v italjanščini sovraštvo..um

al pa, o, Bog... o, dio.... xDDx

 

deus, dei...

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

2.T

 

Pozdravljen Odium.p

 

Evo, jst bi te tud prosil za pomoč v svoji družinski situaciji.

Imam problem z ženo in sinom.

Z ženo se prepirava za vsak drek, oprosti izrazu. Vse dela narobe, čist drgač, kt bi jst hotu. Skoz blj se mi zdi, da mi to dela namerno, samo da me jezi, da mi pokvari dan ali pa noč. Jst garam od jutra do večera, da mamo doma vse. Saj ona tud hod v službo, ampak za čist mizeren denar. Zapravljat pa zna, to pa. Samo kofetkala bi okol s svojimi kurami /kao njene kolegice/. Sem ji že dostkrat reku, da ko pridem iz službe, ma da me čaka topla papa in mrzlo pivo. In da hočem prit v pospravljeno stanovanje. In da želim videti nasmeh na njenem obrazu. In njo urejeno tko kt se zagre, ne pa v neki razvlečeni trenirki /pol se ji pa čudno zdi, da mi je soseda bolj všeč kot ona/. Daj mi prosim nasvet, kako naj ji ukažem, da me bo spoštovala in se držala tega, kar ji rečem. Ker jaz ne bom zdržal dolgo tega njenga maltretiranja in si bom našel stalno ljubico, ne samo tako za eno noč.

Ja, saj me je kar sram iti kam z njo, k je tko neizobražena, moji kolegi pa v glavnem privatniki tko kt jst al pa direktorji.

Dobro, saj mam tud jst kakšno napakico /dostikrat grem na pivo po službi, pa pozabim povedat ženi/, ma odkar delam na sebi intenzivno in se ukvarjam z duhovnostjo in sem sprejel sebe takega kot sem, se ne sekiram več, pa tud na pivo grem bolj poredkoma. Ampak ne pomaga. Blj ko ji govorim, da naj se že enkrat spremeni in mi pokaže več ljubezni ne pa da me spravlja v slabo voljo, slabše je. Na konc moram znoret, da utihne. V takih trenutkih me kar ima, da bi šel ali da bi ji dal ene par vzgojnih. In bi res najraje šel, da bi videla, kaj ji dajem, kaj ima, samo kaj, ko jo tako ljubim.

Problem imam tudi s svojim sinom. Vedno je dobil vse, kar je hotel, mulc pa ne zna cenit tega niti malo. Namerno je pustil šolo, se zakaja s travo in pije. Bolj ko mu razlagam, kaj je dobro zanj, slabše je. Samo še s silo dosežem kaj in pa s kaznijo. Posluša tako nič, kot bi bil gluh. Namesto, da mi bi bil hvaležen za vse, kar storim zanj in za njegovo dobro, je navaden potuhnjen len gnoj.

Kaj naj storim? Še dobro, da se ukvarjam z duhovnostjo in da se zavedam, da sem nekaj več in na višjem nivoju kot onadva, sicer bi popizdil in oba poslal k vragu in ju spodil iz hiše. Nehvaležneža.

 

Hvala za pomoč, odium. p

 

butl

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

2.T

 

Pozdravljen Odium.p

 

Evo, jst bi te tud prosil za pomoč v svoji družinski situaciji.

Imam problem z ženo in sinom.

Z ženo se prepirava za vsak drek, oprosti izrazu. Vse dela narobe, čist drgač, kt bi jst hotu. Skoz blj se mi zdi, da mi to dela namerno, samo da me jezi, da mi pokvari dan ali pa noč. Jst garam od jutra do večera, da mamo doma vse. Saj ona tud hod v službo, ampak za čist mizeren denar. Zapravljat pa zna, to pa. Samo kofetkala bi okol s svojimi kurami /kao njene kolegice/. Sem ji že dostkrat reku, da ko pridem iz službe, ma da me čaka topla papa in mrzlo pivo. In da hočem prit v pospravljeno stanovanje. In da želim videti nasmeh na njenem obrazu. In njo urejeno tko kt se zagre, ne pa v neki razvlečeni trenirki /pol se ji pa čudno zdi, da mi je soseda bolj všeč kot ona/. Daj mi prosim nasvet, kako naj ji ukažem, da me bo spoštovala in se držala tega, kar ji rečem. Ker jaz ne bom zdržal dolgo tega njenga maltretiranja in si bom našel stalno ljubico, ne samo tako za eno noč.

Ja, saj me je kar sram iti kam z njo, k je tko neizobražena, moji kolegi pa v glavnem privatniki tko kt jst al pa direktorji.

Dobro, saj mam tud jst kakšno napakico /dostikrat grem na pivo po službi, pa pozabim povedat ženi/, ma odkar delam na sebi intenzivno in se ukvarjam z duhovnostjo in sem sprejel sebe takega kot sem, se ne sekiram več, pa tud na pivo grem bolj poredkoma. Ampak ne pomaga. Blj ko ji govorim, da naj se že enkrat spremeni in mi pokaže več ljubezni ne pa da me spravlja v slabo voljo, slabše je. Na konc moram znoret, da utihne. V takih trenutkih me kar ima, da bi šel ali da bi ji dal ene par vzgojnih. In bi res najraje šel, da bi videla, kaj ji dajem, kaj ima, samo kaj, ko jo tako ljubim.

Problem imam tudi s svojim sinom. Vedno je dobil vse, kar je hotel, mulc pa ne zna cenit tega niti malo. Namerno je pustil šolo, se zakaja s travo in pije. Bolj ko mu razlagam, kaj je dobro zanj, slabše je. Samo še s silo dosežem kaj in pa s kaznijo. Posluša tako nič, kot bi bil gluh. Namesto, da mi bi bil hvaležen za vse, kar storim zanj in za njegovo dobro, je navaden potuhnjen len gnoj.

Kaj naj storim? Še dobro, da se ukvarjam z duhovnostjo in da se zavedam, da sem nekaj več in na višjem nivoju kot onadva, sicer bi popizdil in oba poslal k vragu in ju spodil iz hiše. Nehvaležneža.

 

Hvala za pomoč, odium. p

 

butl

kaj nas testiraš, a, butl?? x;)x

 

pa veliko ljubezni ti želim - do samega sebe predvsem xDDx

 

pjotra

Morigenos

“Sometimes we are lucky enough to know that our lives have been changed, to discard the old, embrace the new, and run headlong down an immutable course. It happened to me ... on that summer's day, when my eyes were opened to the sea... “ J. Y. Cousteau

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Marsa, vse kar bi rad je da pomagam do spoznanja tistim, ki mi kakorkoli prihajajo na proti. To mi vse bolj in bolj uspeva, s tem, ko ljudje vzemajo moje besede kot vodilo in kažipote v svojem življenju, tudi ozdravijo, si uredijo življenje, itd.

 

Glej na te izraze se ne razumem kaj najbolje, tako, da bi te prosil za pošto na moj OS. Vsekakor pa sta TI in tvoj partner (a se tudi on kaj oglaša s posti ?), ki skrbita za to zadevo zaslužna za velik napredek v pravi smeri razvoja ogromno ljudi.

 

Vsekakor iskrena HVALA od mene !

 

DIANA, odium parit pomeni ...bode v oči....

ponavadi v celem izreku...veritas odium parit....resnica bode v oči

 

 

 

 

 

BUTL, No, moj odgovor ti mogoče ne bo všeč. Vsekakor ga preberi pa oceni . Če iskreno pričnem sem v dvomih a sploh resno pišeš o sebi!!

 

:palec:

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Odium, živio!

x:Xx

Bi lahko kaj svetoval, kako naj se človek znebi "alergije" na kakršnekoli (lahko namišljene) vtise, da so nekateri otroci ali on sam (v otroštvu) spolno zlorabljeni. Kje je meja med spolno zlorabo otroka in normalnimi odprtimi odnosi med starši in otroki. Meni se zdi vdiranje v osebni prostor celo kopanje otroka, ki je lahko že dovolj samostojen, da bi se sam umil. Ma, alergična sem na to, to je moj glavni vir jeze. Mi lahko kako razsvetliš te "mutne" misli?

 

:o|o: :sori: xredx

 

 

Vzrok za alergije je seveda lahko tudi to kar opisuješ. Kje je pa meja ?? Meni je ta meja v vsakem trenutku popolnoma jasna. Dokler kot starš ali kot tretja oseba spoštuješ telo nekoga drugega---otroka---fizično in psihološko nedotakljivost tega otroka, do zlorabe gotovo ne more priti.

Ljudje, ki to na kakršen koli način zlorabljajo oz. počnejo so duševno motene osebe in jih je kot take potrebno tudi obravnavati.

Zavesten človek enostavno ne more početi takih svinjarij. Ljudje, ki pa jih obvladuje UM-in teh je vse več in več, saj nas celo družbeni sistem prisiljuje v istovetenje z UM-om, se pa na vse možne načine spolno naslajajo nad mladoletnimi osebami...v šolah....cerkvah...internet...

Tudi te pošastne zlorabe so prometni znaki nam vsem ostalim. Torej ni dovolj samo govoriti, potrebno je nekaj storiti!! In ne UM-sko...sodišča...policija...( TO JE SICER ABSOLUTNO POTREBNO) toda potrebno je poleg tega graditi družbo...zrelo...zavestno..., kajti le taki temelji bodo zagotovili naše življenje brez teh svinjarij!!

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kaj je z odgovorom, odium.p?

 

Mislim, da si najprej ti na vrsti s svojo razlago...,

če je pa to, kar si napisal RES, si pa najprej vzemi čas in preberi, vsaj nekaj postov tukaj na forumu in prenašaj to znanje v realnost. Za nekaj mesecev imaš dovolj dela...

 

Pa iz tvojih napisanih besed čutim jezo, tudi drugje po forumu, jezo predvsem do drugačnosti, ki se kaže tudi v drugih preoblekah...nesprejemanje vsega kar ni tako kot ti dirigira tvoj UM...

 

V svojo življensko dramo si naravnost zaljubljen, tvoja zgodba je tvoja identiteta, v ego vlagaš svoje občutke-sebe...

Tukaj opisujem le vzroke za tvoje pisanje!!

 

Lepo se imej...

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Bravo odium,

tako se govori.

Že samo pisanje "butla" je čista zmešnjava, ego mu vpije že na daleč.

Vsako delo je častno, pa ni važno koliko je plačano,

vsak od nas se bori po svojih močeh.

Tudi jaz bi rada, da me doma vsak dan čaka kosilo , pa hladna ali topla pijača,

pa mož si verjetno želi isto pa hčera tudi...pa sine , ja on tudi..

a če pridemo vsi naenkrat, vsi nekaj naredimo.............in na koncu vsi z veseljem

sedemo za mizo jemo pijemo in se veselimo

in nihče ne očite drugemu, kaj je in kaj ni...........

 

Spoštovanje do človeka, sprejemaj takega kot je

:sori:

 

x?x

imam pa vprašanje zate?

kako sprejeti resnico, da nekaj,

kar si želiš, res močno želiš,

narediš vse, da dosežeš zastavljen cilj,

se trudiš, mogoče vcelo preveč........

potem pa izvisiš?

in ne veš zakaj?

VARIATIO DELECTAT.

Raznolikost se prileže.

Fedrus

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

IeOna4u, lepo, da se strinjava, glede vprašanja pa to...

 

Mislim, da boš kaj hitro spoznala in dobila odgovor na to vprašanje...v samem življenju, ki ga živiš... dogaja se namreč, da potrebujemo včasih kar nekaj časa, da spoznamo in razumemo zakaj se nekaj zgodi ali ne zgodi...

 

Želja naj bo vedno (...dokler jih še imamo...) iskrena, o nečem kar je pozitivno, in pa zelo podrobno nanizana, ko jo "vizualiziramo", Kajti zgodilo se bo dobesedno tisto kar si želimo.

 

Nikoli ne delaj ničesar VEČ, kot le to da si željo "zamisliš" in spontano slediš svoji intuiciji in toku življenja. Včasih je prav zanimivo na kakšne načine se nam uresničuje. Nikoli tudi ne imej pričakovanj o poti, ki te bo pripeljala do izpolnitve...

Torej če si želiš LJUBEZNI si poleg te želje ne predstavljaj "človeka", kajti tisti s katerim boš dosegla te cilje prihaja po drugi tebi neznani poti in ni nujno na ga poznaš že sedaj...

 

Lepo se imej pa dobrodošla na forumu...

 

:palec:

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Odium.p., danes sem že imela en tak pogovor z mojo mamo, in moram ti povedati, da so mi tvoji nasveti že pomagali. Ko me je obsojala in govorila, kakšna vse sem, sem si enostavno pri sebi govorila: "To je njena resnica. Sprejmi jo, da ona tako razmišlja, in razumi jo. Dovoli ji, da ima svojo resnico..." Ko sem si tako govorila in mamo čimbolj sprejemala z njeno resnico vred, mi je bilo veliko lažje in res niso moja čustva tako privrela na dan. Seveda sem povedala tudi jaz njeji svojo resnico in ji rekla, da naj me sprejme tako kot sem, jaz pa da njo sprejemam tako kot je. Najbolj pa mi je očitala, da sem egoistična in da si ne dovolim ničesar dopovedati ter da imam vedno svoj "prav".

 

Zdaj pa se sprašujem, kaj je narobe s tem, če ima človek svoj "prav". A ga ne bi smel imeti? A bi moral biti labilen in se obračati, kakor piha veter?

Ja, priznam, da sem zaverovana v svoj "prav", vsaj dokler mi kdo tega ne spodbije s kakimi argumenti, močnejšimi od mojih. In baje, da je to lastnost nas Levov - vsaj tako nam pripisujejo astrologi. Ne razumem pa, kaj je s tem narobe.

Kje je tista točka v odnosih med ljudmi, kjer je še dopustno stati za svojo resnico in kje se je treba prilagoditi resnici nekoga drugega?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja ok ,ce tko pravs no x:o)x mogoce cist res...

-----------

....free, tam med tvojimi besedami sem ujel da je strah koristen ??

No strah nikakor ni koristen...strah je odziv tvojega UM-a na nekaj kar bi lahko bilo ali pa je bilo. Strah ni tisto kar se pojavi ob neki nevarnosti, ko telo postane pozorno in si v trenutku tukaj in zdaj pri ZAVESTI, da lahko pravilno reagiraš...STRAH je hrana za EGO!!

 

 

ja. levi... x:Dx x:Dx :palec: x:o)x x8Dx ka janj recem... jst sm isti zgleda... vsaj pravjo tko... pol sm pa kao egoist... kr neki... ha hahahh x:Dx mama jim je egoist... najlazi enga kurcat.. pa sebe ne pogledat... valjda da mas svoj prav, to je cist uredu... sam imeti svoj prav pa kljub temu poslusat drugega je eno, drugo pa trditi svoje v nedogled.. in ne dat opcije da ma mogoce drugi tudi svoj prav... lej... umsko se lahk spodbija kar ce... srcno pa ne more kr tko... ce nam kdo spodbije um ni 0, sam ego trpi, ce pa v srcu naredi rano.. pa je drgac... in tega ne pusti da kdo spodbija, nikoli! ker tisto je tvoje darilo.

 

..no a sm dobr povedu ah hahah hah h x:Dx x:Dx x:o)x

----------

Odium.p., danes sem že imela en tak pogovor z mojo mamo, in moram ti povedati, da so mi tvoji nasveti že pomagali. Ko me je obsojala in govorila, kakšna vse sem, sem si enostavno pri sebi govorila: "To je njena resnica. Sprejmi jo, da ona tako razmišlja, in razumi jo. Dovoli ji, da ima svojo resnico..." Ko sem si tako govorila in mamo čimbolj sprejemala z njeno resnico vred, mi je bilo veliko lažje in res niso moja čustva tako privrela na dan. Seveda sem povedala tudi jaz njeji svojo resnico in ji rekla, da naj me sprejme tako kot sem, jaz pa da njo sprejemam tako kot je. Najbolj pa mi je očitala, da sem egoistična in da si ne dovolim ničesar dopovedati ter da imam vedno svoj "prav".

 

Zdaj pa se sprašujem, kaj je narobe s tem, če ima človek svoj "prav". A ga ne bi smel imeti? A bi moral biti labilen in se obračati, kakor piha veter?

Ja, priznam, da sem zaverovana v svoj "prav", vsaj dokler mi kdo tega ne spodbije s kakimi argumenti, močnejšimi od mojih. In baje, da je to lastnost nas Levov - vsaj tako nam pripisujejo astrologi. Ne razumem pa, kaj je s tem narobe.

Kje je tista točka v odnosih med ljudmi, kjer je še dopustno stati za svojo resnico in kje se je treba prilagoditi resnici nekoga drugega?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hvala za dobrodošlico, mal se še lovim in iščem a bo

 

strinjam se s tabo odium, so se mi je v življenju tvoje besede že potrdile

a vsakič obstaja nekaj kar mori

enkrat greš preko tega tako drugič drugače

res pa je da moraš slediti predvsem sebi...

 

free, tudi tebi dam po eni strani prav,

čepprav se mi zdi, da srčna bolečina dosti hitreje izgine

kot pa tista, ko trpi ego.........

pač vsak človek drugače ...........

lep dan xrolleyesx

VARIATIO DELECTAT.

Raznolikost se prileže.

Fedrus

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

maticml, ja lahko se strinjam s tabo (Single awarness day),

 

Tamara, prav vesel sem, da si nekaj storila za sebe in tako stopila na to pot, ki verjemi te bo peljala v prekrasne trenutke. Tudi že ob prvi delno zavestni reakciji si občutila tisto o čemer govorim. Naj te nikar ne ustavita UM in EGO, ki sta ti potem nametala vse tisto kar me naprej sprašuješ. Še poizkušaj...gre samo za tvojo duhovno rast in pridobivanje notranje energijske moči...

 

O temu imeti svoj prav, v tem tvojem primeru prav šolsko kaže kako se je tvoj EGO takoj postavil pokonci in reagiral s točo prav tistih impulzov "Imej svoj prav....ne se dat....", takoj ko si storila nekaj, kar mu ni po godu!!

 

Tukaj si dopisujeva za to, da bo tvoje in moje življenje srečnejše, torej zavestno življenje v vsakem trenutku te pelje po tej poti, druga pot je EGO, Kaj se boš odločila??

Pot po kateri te pelje EGO poznaš zadnjih verjetno dvajset let, tisto drugo kar si danes občutila za nekaj bežnih trenutkov...

Torej ne ostani pri tem, pojdi naprej, vztrajaj v službi, na ulici, z mamo, kjer koli boš z nekom v pogovoru bodi iskrena, poslušaj sočloveka in poslušaj sebe ko odgovarjaš...

 

Ne vdaj se pojdi naprej!!

LP. :palec:

 

 

free, tvoj odgovor je seveda popolnoma običajen in bi ga verjetno slišal danes vsepovsod v pogovoru med ljudmi. Ljudje hočejo imeti svoj prav, ker mislijo da s tem potrjujejo SEBE, v resnici pa potrjujejo nekaj s čimer so se istovetili-UM, lažni UM-EGO...

 

 

 

 

:palec: :palec:

IeOna4u,

 

Ja srčna bolečina nastaja in se krepi, ko ne sprejemamo nekaj kar se je zgodilo in je RESNICA, ali se lahko zgodi !! Spet prihodnost ali preteklost!!

EGO je pa še hujši, saj potrebuje trpljenje človeka drugače ne more preživeti...

 

:palec:

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

odium.p. kje treba začet čistit? Jaz sem že dlje časa v situaciji, ko sem dojel vse iluzije ljudi in me ne prizadanejo več, samo sedaj se počutik obupno v večji družbi, kovidim ljudi i ne vedo kaj počnejo.
Sem takšen, ker sem živ.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

odium.p. kje treba začet čistit? Jaz sem že dlje časa v situaciji, ko sem dojel vse iluzije ljudi in me ne prizadanejo več, samo sedaj se počutik obupno v večji družbi, kovidim ljudi i ne vedo kaj počnejo.

sam ne vem drugega, kot to, da jih sprejmeš take, kot so v njihovi nevednosti in nepopolnosti. S tem dejanjem boš koristil predvsem sebi, zaradi lastnega dobrega počutja. Tudi vzdrževanje dobrega počutja v vseh situacijah je pomemben del osebnostni rasti x;)x :palec:

ne vpraš me nič, ker nič ne vem...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dragi Odium.p.

 

Vedno sem spoštoval ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati drugim. Jih spoštujem in cenim tudi danes. Tudi tebe.

 

V želji pomagati, je nekdo ponudil vrv, zelo kvalitetno, človeku, ki se je z njo potem obesil. Še doživljaj, ki sem mu bil priča. Pred leti si je delavec zažgal haljo, katere žep je bil prepojen z bencinom, ko je prižigal cigareto /takrat so bili v modi vžigalniki na bencin/. Sodelavec je z okenske police pograbil steklenico, v kateri naj bi bila voda in skušal pogasiti goreči žep. V steklenici je bil alkohol za čiščenje kontaktov. Aja, halja je bila na kadilcu, ta pa ima po poskusu gašenja vidne posledice še danes. Gasilec je pretresen zatrjeval še kar kaj časa, da je želel samo pomagati.

 

Kaj me je sploh pripravilo do tega, da komuniciram s teboj? Pred leti, ...ko se mi je siva gmota pod lobanjskim svodom /nekateri ji pravijo možgani bojda/ po daljšem brbotanju in klokotanju ter ostalih vsakdanjih pretresih in stresih spremenila v ličen platfus v cvetličnem vzorcu, sred katerega je pognala čudovita bela ivanjščica z vonjem lilije na prvi vdih, ki to sploh ni bil na katerikoli vdih kasneje, celo kadarkoli ne...sem urejal vtise novih spoznanj v tihoti domačega vrta, odločen, da so samo taka in da je skrajni čas za predajo drugim. Takrat mi je Konfuzij, moj prijatelj, medtem ko je opazoval igrivo plavanje zlatih ribic v ribniku, mimogrede navrgel /tole je precej prosto po Prešernu in niti najmanj v istem vrstnem redu, sploh pa kot silno skrčen povzetek, ker si ne stenografiram pomenkov med nama/:

 

"Moj butl /ali nekako tako/, cilj tvojega bivanja tukaj je spoznati, sprejeti in ljubiti sebe takega, kot si."

 

Da pa nima prav, da je to prva stvar, ki jo moram opraviti, sem se branil goreče. Da je to ja pogoj za mojo rast v duhu. Da ne morem ljubiti, če ne ljubim sebe, da ne morem sprejemati, če ne sprejemam sebe.

 

"Življenje je darilo, božje darilo tebi, da postaneš to, kar si. Vsi ljudje, vsi dogodki, vse preizkušnje, vsa okolica, tvoje telo, tvoja čustva, tvoje zaznave so tu z enim namenom; da postaneš to, kar si...ljubezen. V tem je tvoja enost z vsem, kar te obdaja, vse okrog tebe je le tvoj odsev, zato ne moreš biti ne boljši, ne slabši od svojega odseva", je nadaljeval strpno.

 

Halo, pa kaj mi sedaj gnoji s takimi neuporabnimi floskulami. Jaz si želim le predajat svoje znanje, izkušnje, vedenje tistim, ki potrebujejo pomoč. In uživam v spoznanju, da jim je moja pomoč pomagala in si mislim, ubogi, ki ne sprejmete pomoči iz studenca resnice, ki vam jo podajam in trpite in boste še trpeli zaradi tega... sem mu ugovarjal in da jih ne potrebujem, da potrebujejo oni mene.

 

"Če bi bil sam sebi zadosti, bi dal bog vsakega na svoj planet. Pot do samega sebe je vedno pot skozi druge, skozi odnos do okolice. In ker je okolica tvoj odsev, si za odnos odgovoren ti in samo ti, ker drugega ni. Kaj pa je odnos? Komunikacija...miselna, govorna, pisna, znakovna, z dotikom, s pogledom...vsa interakcija z okolico je komunikacija, je odnos do okolice in ker je okolica le tvoj odsev, je odnos s seboj", se ni dal zmesti.

 

Sem se pa jaz, zmedel namreč. Tu sva pomenek končala za kakšen trenutek ali njih pač več. Mi je dalo misliti njegovo paberkovanje. Ker z razmišljanjem nisem na vi, še manj na ti, mi je dalo misliti mnogo več.

 

Sva o tem kasneje z usti mešala zračne molekule še kar kajkrat. In o čem drugem prav tako, o sočutju, ponižnosti, o napuhu, pa tko... Se je prijetno pogovarjati s Konfuzijem, mojim prijateljem.

 

Morda kdaj drugič še kaj napišem, ker sem v službi trenutno in nimam časa na pretek, malček se mi pa tudi ne da, doma pa mi grleni sinov smeh, kot bi orehe stresal in nežen objem žene z iskricami v očeh pomeni mnogo več, kot pisanje na računalnik.

 

Aja, skoraj bi pozabil. Krasno je to, da se da komunikacijo naučiti brez problema. Sploh ne potrebuješ intuicije.

Še to. Prepir, kot sredstvo komuniciranja, je vedno škodljiv. Vedno.

In še nekaj. Če se iz odnosa nisi česa naučil, za kar se moraš zahvaliti, se ti bo ponavljal.

Pa res ne znam nehat. Intuicija je kot kitajski svetovalci, ki vse vedo. A če ne znaš kitajščine, z njihovimi nasveti nimaš kaj početi. Lahko kdaj celo uganeš, največkrat pa brcneš v temo.

 

Hvala ti Odium.p

 

Lep dan ti želim

 

butl

xsrcx

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ah, pozabljivost /kar sploh ni tako slabo, ker vedno kaj novega izvem/

 

Ja res je, kot je ugotovila Pjotra.

1.T in 2.T sta bila testa. Na napuh , na jezo, na maščevalnost /saj so to lastnosti egoizma, a ne da ja/. Na znanje, izkušnje /lastnost uma ali pač?/. Na intuitivnost, iskrenost, srčnost, sočutje, razumevanje, vedenje, modrost.

 

Ne mi zamerit. Radovednost. Saj veš, če želiš zvedeti, vprašaj. Poleg tega, če že moram k zdravniku, me zanimajo njegove reference.

 

Hvala za odgovore.

 

butl

xsrcx

Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

živjo,

ma res imate dobra razmišljanja....

moj jaz želi nekaj prispevati svetu. Želi ljubiti in biti ljubljen.

Zato želim, da tudi življenje drugih nekaj pomeni...

vsakkdo, ki premišljuje in se poglablja, spozna, da jaz res obstaja..

pa vendar, veliko je ljudi, ki svoj jaz skrivajo ali za strahom ali za ponosom...

Ko človek razkrije sebe in svojo resnico, marsikdaj ljudi okoli sebe preseneti in to iz več razlogov.

Ker me ( te) končno vidijo takega kot si: odkritega, ljubečega človeka.

Zato je smiselno razkriti svojo veličino sebi in drugim, tako se lažje vzljubimo,

se cenimo in na koncu spoznamo, da smo v redu............

Žal, pa nekateri tega ali nočejo ali pa se bojijo storiti,

bodisi iz strahu ali ponosa ali egoizma..........

Pravim, ni zaman rek: Poleg pameti je volja zelo pomemben pogoj za našo srečo!

 

Bolj ko vas berem, manjša je bolečina, moj ego se zopet krepi.

imam se rada , ker vem, da to kar kažem sem jaz in ne nekaj kar se skriva za kopreno strahu.

 

xsrcx

VARIATIO DELECTAT.

Raznolikost se prileže.

Fedrus

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

maticml, ja je cashy tole kar dober razložil, dodal bi ti še to " ko vidim ljudi, ki ne vedo kaj počnejo", to je tudi eden od stavkov, ki neposredno kaže, da iz tebe govori EGO.

Zakaj, sebe v istem momentu postavljaš v vzvišen položaj, kjer hoče EGO tudi biti... Tudi meni še kdaj uide podoben stavek, verjemi mi potrebuješ kar nekaj časa da izkoreniniš UM, še posebej če želiš poiskati ravnovesje med snovnim in duhovnim življenjem ...

 

 

Butl, vidim da sva se razumela ...

 

LP.

 

IeOna4u, te tvoje zadnje besede, glede na kontekst zapisa, ni mi jasno kako so se znašle tam?? "MOJ EGO SE ZOPET KREPI" ??

 

Drugače pa :palec:

V TEMI ZEMLJE EDEN ŽAREK SVETI, NE ZAZNA GA VEČ ZAVEST, LE DUHA GLOBOKI SPLETI.

Michael newton

 

oduim.p.'s Blog

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...