Duhovna rast in odnosi do ljudi

[highlander]

Bom se jaz povedal nekaj misli, ki so mi ta trenutek prisle v um. Ko se "zenemo" za duhovno rastjo, se kdaj vprasamo kdo je ta ki si zeli biti duhovno razvit? Tu se vedno znova in znova ujamemo v past, ki nas vodi od resnice. Zadnje dni sem prisel do zanimivega odkritja. Enkrat sem v sanjah srecal enega cloveka, ki ga poznam. Ljudje pravijo, da je tepcek, prizadet itd. V sanjah sem ga videl takega kot je, razsvetljenega. Bilo je zelo lepo to srecanje. Potem sem dojel, da je v resnici brez ega, vedno enak, vedno vesel, nedolzen in resnicen, preprost. Resnica je najbolj preprosta stvar na svetu, vse ostalo je pametovanje nasega uma, ki ga veselo vlece za jajca nas ego. Potem se mi je zadnjic zgodilo, ko sem se peljal z avtom, da sem opazil ob cesti enega mongoloidnega cloveka , z njim so bili se eni ljudje.

Takoj sem zaznal eno mocno energijo, ki je jo je oddajalo veliko bitje luci, ki je bdelo nad tem clovekom.

Tako vedno znova in znova odkrivam, da je najvecja sreca in resnica v Preprostosti, v resnici, ki nikoli ni komplicirana, kot ni komplicirana Ljubezen. Bitja luci se vedno druzijo s preprostimi, z otroci.

Tako vecina ljudi, ki kao iscejo razsvetljenje in resnico v bistvu iscejo moc. Gradijo svojo idealizirano sliko o sebi, niso pa pripravljeni sprejeti svojo preprosto resnico, kdo so. Ko si popolnoma gol in cist v umu in srcu, lahko pristopijo bitja Luci in ti ponudijo roko cez se eno stopnico, sele takrat. Resnica ni nikoli taka kot pricakujemo, da je, je pa vedno pripravljena da se odpremo na njo, vedno in vsak trenutek. Zato ni potrebno nicesar prebrati, nicesar storiti, treba pa je imeti namen brez zelja po rezultatih. Treba je samo imeti pogum biti tepcek in norcek za ta svet, biti pripravljen biti nedolzen otrok, ki ga ne more nihce prepricati, da mu kaj manjka in da ni srecen.

[pjotra]

Pozdravljena Pjotra

 

Berem mal tle al pa drugje in primerjam, kako pa jst občutim, razumem, dojemam kakšno zadevo, al pa sem jo občutil, dojemal, razumel al pa jo še bom, če jo bom.

Sicer se na te duhovne zadeve in poimenovanja ne zastopim glih, ma mi je tvoj pogled na pomen egota /če je to napuh, pa jeza, pa zavist, pa sovražnost, pa samopomilovanje, pa tko.../ zlo bliz. Ker so moj ego, pa moj um, pa ostale moje pritikline del mene in ne od enga druzga, pol so to z namenom in to s točno takim, kt si zapisala; da me učijo. Blj ko jih negiram, dol tlačim, odrivam, blj dvigajo glavo. Šele ko jih objamem, posvojim, priznam...se preobrazijo.

A ne, kva pa to pomen.

Napuh bi znal bit en tak lep primer. Vzorčni clo. K pa ja tko sede, če me hvaljo, če se imam za vsaj nekej več kt so drugi, če že ne za boga glih. Še sonce svet name blj svetlo kt na druge pol. Zdj, če ga zanikam, če se ga sramujem, če ga ne priznavam za del sebe tko, da govorim, da napuh pa nisem jst, da je moj sovražnik, pol me to kr stane. Energije. Borim se z njim, ga tlačim, povzdigujem svoje dobre...kva že...plati recimo in skrivam, zanikam svoje slabe. A je to dobr zame. Ja ni, a ne. In zakaj pa ni. Ker me zmatra se delat nekej, kar nisem, poleg tega pa, če se ne bom soočil s svojo lastnostjo, je tud spremenil ne bom.

Kje je pa zdej učna vrednost napuha? Kaj me sploh uči? Da sem dober, da sem vreden /v čemer kol že, kjer napuh navira/. Pa dobr, to že zdej vem, clo več, mislm, da sem tolk vreden, da sem več. Nekej manjka. Kva to?

No tle pa pride do izraza duša. Pravzaprav njena lastnost. In to je ponižnost al pa z drugimi besedami /ker eni zamenjujejo ponižnost z nevrednostjo, s ponižanostjo, še kej mrbit/ zavedanje, da sem glih tolk popoln al pa nepopoln kt drugi, da se glih tko učim kt drugi, da sem iz istim namenom tle kt drugi.

Kaj mi je dal objem, posvojitev, priznanje mojega napuha. Spoznanje, da sem vreden in da so drugi vredni takisto. Kaj se je pa zgodilo z mojim napuhom po spoznanju. Ni ga več, preobrazil se je v sprejemanje dela sebe in drugih takih, kt so.

Kaj se je pa zgodilo z napuhom v primeru, da ga ne priznavam za del sebe, ga imam za nekaj slabega. Še zmerej se imam za nekej več kt so drugi, samo za to porabim silno energije, da to skrijem pred drugimi in pred seboj.

 

Evo Pjotra, tko jst razumem ego in njegove dele in ko mi en začne nabijat o umu in egotu kt o sovražnikih, ga prav rad potipam. Si ne morš mislt, kolk napuh in maščevalnost hitr butneta na videlo.

 

Poznam enga zdravilca, k misl /pa ne samo on, tud tisti, k hodjo k njemu/, da je v svetlobi /se prav, da deluje iz boga, iz čistega srca/. S sinom sta skoz na bojni nogi, otrok beži v svet droge, žena mu je predlagala eno partnersko delavnico, ker trpi v odnosu z njim, on pa prav, da na delavnico ne bo šel, ker ni z njim nč narobe, ker je ona kriva za stanje v njunem zakonu.

Svašta. In tak pol pomaga ljudem kao.

 

butl

ojla, butl

 

veš, včasih imam pred seboj takšno sliko: ego in višji jaz sta najboljša prijatelja. drug za drugega si želita najboljše. vendar je problem v tem, da se zelo malo pogovarjata. no, ego je tisti, ki naredi neko dejanje, brez da bi vprašal. seveda z upanjem, da naredi najboljše. ampak on pravzaprav ne ve, kaj je dobro in kaj ne. potem pa poskuša višji jaz, v kolikor je toliko močan, dopovedati egu, da pa vse kar naredi on, vseeno ni najboljše zanj in za oba. zato mu poskuša vse to na čimbolj ljubezniv način tudi dopovedati...

 

v upanju, da tvoj ego posluša tvoj višji jaz in da je višji jaz čim bolj uspešen pri prepričevanju ega v tem kaj je dobro in kaj ne, ti želim lep pustni popoldan!

 

pjotra

[pjotra]

Ko se boš popolno zavedala sebe( Bitja ) bo sledilo to:

popolnoma nematerialno življenje, torej brez navezanosti na predmete in ljudi ter njih dogodke,

popolno življenje v skladu z naravnimi zakoni in duhovnimi kvalitetami

 

Imaš pa prav ko govoriš o prepričanju, da moramo najprej obvladovati neke sposobnosti, da lahko potem nadaljujemo z novimi, itn....in pot se nikoli ne konča...

 

L.p.

ojla!

res... nočem se obešati na tvoje besede, ampak vseeno me zanima nekaj....

 

kakšno je popolnoma nematerialno življenje?

 

nočem bit tečka ampak , prosim poskušaj me razumeti, da se velikokrat zaustavim pri kakšni besedi, ker si le-to lahko predstavljam čisto drugače kot ti. (primer: greva skupaj na sprehod in vidiva hišo. rečem jaz: "tale hiša je lepa." in rečeš ti: "res je lepa." ampak vsak to lepo hišo doživljava po svoje. in pravzaprav ne boš nikoli vedel kaj si jaz predstavljavam pod besedico lepa hiša, če ti ne bom poskušala podrobneje razložiti, kaj mi je na tej hiši všeč. in seveda obratno.

pozdravček,

pjotra

[pjotra]

Bom se jaz povedal nekaj misli, ki so mi ta trenutek prisle v um. Ko se "zenemo" za duhovno rastjo, se kdaj vprasamo kdo je ta ki si zeli biti duhovno razvit? Tu se vedno znova in znova ujamemo v past, ki nas vodi od resnice. Zadnje dni sem prisel do zanimivega odkritja. Enkrat sem v sanjah srecal enega cloveka, ki ga poznam. Ljudje pravijo, da je tepcek, prizadet itd. V sanjah sem ga videl takega kot je, razsvetljenega. Bilo je zelo lepo to srecanje. Potem sem dojel, da je v resnici brez ega, vedno enak, vedno vesel, nedolzen in resnicen, preprost. Resnica je najbolj preprosta stvar na svetu, vse ostalo je pametovanje nasega uma, ki ga veselo vlece za jajca nas ego. Potem se mi je zadnjic zgodilo, ko sem se peljal z avtom, da sem opazil ob cesti enega mongoloidnega cloveka , z njim so bili se eni ljudje.

Takoj sem zaznal eno mocno energijo, ki je jo je oddajalo veliko bitje luci, ki je bdelo nad tem clovekom.

Tako vedno znova in znova odkrivam, da je najvecja sreca in resnica v Preprostosti, v resnici, ki nikoli ni komplicirana, kot ni komplicirana Ljubezen. Bitja luci se vedno druzijo s preprostimi, z otroci.

Tako vecina ljudi, ki kao iscejo razsvetljenje in resnico v bistvu iscejo moc. Gradijo svojo idealizirano sliko o sebi, niso pa pripravljeni sprejeti svojo preprosto resnico, kdo so. Ko si popolnoma gol in cist v umu in srcu, lahko pristopijo bitja Luci in ti ponudijo roko cez se eno stopnico, sele takrat. Resnica ni nikoli taka kot pricakujemo, da je, je pa vedno pripravljena da se odpremo na njo, vedno in vsak trenutek. Zato ni potrebno nicesar prebrati, nicesar storiti, treba pa je imeti namen brez zelja po rezultatih. Treba je samo imeti pogum biti tepcek in norcek za ta svet, biti pripravljen biti nedolzen otrok, ki ga ne more nihce prepricati, da mu kaj manjka in da ni srecen.

pravijo, da v tretje gre rado. se težko zaustavim, ko me prime, da bi kaj napisala. pa toliko različnih in dobrih pogledov je tukaj napisanih!!!

 

ful se strinjam s tabo , highlander, ampak tepček ravno ne rabiš bit, da bi ob sebi imel svetlobno bitje .... čisto vsak je obdan z bitji luči, pomembno je le, da jih znaš zaznati... je pa res preprostost tista, ki ti daje pravi ključ do tega, da lahko to bitje zaznaš ob sebi. in vesela sem, da je vedno večje število tistih, ki to zmorejo in jim je v življenju resnična vrednota ljubezen, ki je ne kažejo samo skozi besede, ampak predvsem skozi dejanja...

 

z ljubeznijo,

 

pjotra

[highlander]

Hvala Pjotra.

[odium.p.]

Zanimiva pesmica principesa,

 

Pjotra, meni osebno nematerialno življenje pomeni, življenje brez lastnine. Pravi primer nematerialnega življenja v Sloveniji so patri in bratje v Pleterjih. Nimajo nobene lastnine, niti kančka ne pripomorejo k bedi tega sveta, ne onesnažujejo, ne potrebujejo proizvodnih obratov...orožja

 

Vse kar potrebujejo je prostor za meditacijo, molitev in življenje, vse kar pojedo, popijejo...izvira iz neposredne bližine njihovega doma...

 

Če bi jutri vsi živeli tako kot oni (to da so katoliška ločina niti ni pomembno), bi bil ta svet brez vojn, brez lakote, brez nesreče, brez občutkov manjvrednosti, ljudje brez EGA, ...

 

highlander, na svoji poti si sam, vidiš stvari, ki jih drugi ne, občutiš kar drugi ne, in sam sebe najbolj razumeš, v vsaki tvoji besedi pa bo sočlovek našel nekaj s čemer se bo strinjal in nekaj s čemer se ne bo strinjal.

 

Tudi ti si del višjega plana, kakor smo mi vsi, in s svojo potjo prispevaš, k uresničitvi. Vesel bom če se strinjaš z mano, da vsak dan ugotavljaš nova in nova znanja, ki te vse bolj izpolnjujejo.

 

[pjotra]

Pjotra, meni osebno nematerialno življenje pomeni, življenje brez lastnine. Pravi primer nematerialnega življenja v Sloveniji so patri in bratje v Pleterjih. Nimajo nobene lastnine, niti kančka ne pripomorejo k bedi tega sveta, ne onesnažujejo, ne potrebujejo proizvodnih obratov...orožja

 

Vse kar potrebujejo je prostor za meditacijo, molitev in življenje, vse kar pojedo, popijejo...izvira iz neposredne bližine njihovega doma...

 

Če bi jutri vsi živeli tako kot oni (to da so katoliška ločina niti ni pomembno), bi bil ta svet brez vojn, brez lakote, brez nesreče, brez občutkov manjvrednosti, ljudje brez EGA, ...

razumem in prav tako kot ti, tudi jaz spoštujem takšen način življenja. ampak to po mojem ni to, kar bi moralo človeštvo doseči. po eni strani so veliko bližje z enostjo in virom kot mi, po drugi strani, pa mislim, da vseeno niso dojeli bistva (čeprav moram priznat, da o njih vem le splošno znane stvari in se nikoli nisem poglabljala v njihovo življenje in se morda lahko tukaj motim).

ampak, če gledam na splošno na življenje, mi je veliko bolj blizu miselnost budizma in srednje poti. ali pa prepletenost jinga in janga človek bi moral najti povezavo z virom v čisto vsakdanjem življenju, ali recimo v objemu družine, partnerja ali sam. zavzemati bi se moral za čim manjše obremenjevanje okolja, vendar pa žal tudi brez tega ne gre. pozimi moramo kuriti, če ne na elektriko ali nafto, pač z lesom. to onesnažuje. že samo če pomisliš, da ljudje dihamo, na nek način že onesnažujemo zrak....(vdih:izdih)

in pravzaprav... navsezadnje si morajo tudi menihi čez zimo ogrevati prostore. in od kod pridobivajo toploto? no, ni važno od kod, vsekakor pa s tem onesnažujejo okolje.

in zagotovo se tudi oni ukvarjajo s svojim egom. glede na to, da so se odločili za takšno življenje, so pač drastično zmanjšali dejavnike, ki bi lahko prebudili delovanje le-tega.

 

prepričana pa sem, da če bi bilo na svetu veliko takšnih ljudi, kot so menihi, bi bilo vse preprosteje.

in zagotovo si vsaj enkrat v življenju želim preživeti nekaj časa v enem od takšnih krajev, napolnjenim z mirom, tišino, ljubeznijo in preprostostjo. živeti pa tako ne bi želela. zunaj je preveč izzivov, ki jim moram biti kos, da bom duhovno zrasla. na svoj način.

in prosim, ne pozabit na to, da s tem kar sem zdaj povedala, ne želim nikakor poniževat način poti, ki so si jo izbrali menihi. nasprotno - spoštujem jo...

 

pa še nekaj: po mojem mnenju NI MOGOČE, da bi popolnoma izključili ali bili brez EGA. mislim, da smo tukaj ravno zato, da se naučimo z njim ravnati in da pravočasno spoznamo njegova dejanja in poiskušamo mi njega preusmeriti na pravo pot in pravočasno preprečiti, da nas sam zapelje v življenje brez vrednot....

in ega ne prinesemo s seboj. z njim se srečamo na zemlji. brala sem knjigo potovanje duš, ki mi je zelo blizu. in vse moje dosedanje ugotovitve in razmišljanja v tej smeri se več ali manj prepletajo s pripovedovanjem teh duš. pravzaprav sem podobno razmišljala že preden sem dobila to knjigo v roke. ko sem jo prebrala, sem se pravzaprav le spomnila...

 

kaj meniš o tem?

 

z ljubeznijo,

pjotra

[pjotra]

Ej Pjotra, ti si eno tako čudovito bitje!! Neverjetno, kakšno energijo čutim v tvojih besedah.

A veš da sem jaz ob branju potovanja duš čutil enako ? Zadnje čase doživljam spoznanja, ki me prav plašijo..

 

Vse dobro..

iii, hvala, sem vesela in enako

 

in nič naj te ne plaši.... saj veš. to si si sam nastavil, poskušaj razbirati znake, ki si si jih nastavil za pomoč... morda pa si ravno ti meni ali jaz tebi prav ta znak - znak, da moraš zaupat, da si ravno v tem trenutku na pravem mestu...čeprav je to včasih težko, a ne? ma bi bilo dolgočasno, če ne bi bilo egota, ki bi ustvarjal občasne kaose

 

z ljubeznijo

 

pjotra

[zerkalo]

bi bil ta svet brez vojn, brez lakote, brez nesreče, brez občutkov manjvrednosti, ljudje brez EGA, ...

 

 

Tukaj se moram strinjati s podobnim mnenjem, namrec svet brez ega tak kot je -

je nesmiseln. Ego je orodje zavesti, trik da se zacne zavedati sama sebe. Tezava pri

egu je samo, da rad prevzame oblast, ceprav je samo orodje. Zato smo pa tu mi,

da svoje zavedanje vzamemo v roke, valjda. In scasoma se energetska oblika, ki

se je zgradila okoli zavedanja (osebnost), preoblikuje. To pa je ze zacetek tega

cemur nekateri pravijo zavedno bivanje

[highlander]

Enkrat sem slisal eno misel, ki se mi je zdela najprej malo mimo, potem pa sem ugotovil da bo to kar drzalo. "Ego je nas najvecji ucitelj. Vsak ima natanko takega kot potrebuje." Vendar ga je treba na koncu preseci, drugace lahko ostanemo celo zivljenje v prvem razredu.

[odium.p.]

Pjotra, o tem kar si napisala, moje razmišljanje niti ni potrebno. Vsekakor si na poti, ki je tvoja.

 

Živel sem v tišini šest mesecev-brez govorjenja s komerkoli,( ne v Pleterjih) tako, da vem kaj patri in bratje doživljajo. Zanimivo ti bo mogoče to, da sami izbirajo način, vrsto in vsebino molitev oz. meditacij, ki jih povezuje z Bitjem. Že ko boš nekoč bežno doživela ta občutja ob globoki meditaciji v miru in tišini boš popolnoma sprejela moj stavek:

 

"Vse kar imaš in lahko vidiš z očmi je trpljenje in bolezen, tisto kar vidi...čuti tretje oko je sreča"

 

Zakaj nisem danes med njimi..., ker je moja pot takšna kakršna pač je. Vodi me JAZ, in temu sledim.

Rekel bi ti rad samo to, naj te ne ustavijo današnja prepričanja, pojdi naprej, sprejemala boš nova in nova in stara bodo odhajala.

 

Zerkalo, svet brez EGA tak kot je ne more obstajati, to je utopija! verjetno oba misliva isto...

 

Highlander, je treba je hoditi naprej ne pa ostati v prvem razredu kot praviš.

 

 

Lep pozdrav...

[leOna4u]

Živjo,

ko takole prebiram vse te vaše misli in razlage,

moram napisati, da vsak po svoje prispeva k določenemu razumevanju stvari.

PJOTRA:

res blizu so mi tvoja razmišljanja, tudi sama želim predvsem, da v živjenju,

ki ga živim, pridem na nekako viišji nivo, zavedanja svojih čustev v pravem pomenu,

dati blagoslov vsem, ki sem jim dovolila, da so me prizadeli, vsem, ki me izkoriščajo....

da jim odpustim iz srca in ne samo z glavo in da v vsem skupaj ni slabih misli......

 

Odium,

vsi tvoji nasvet so prav tako super, vendar, taka kot sem še ta trenutek,

si ne predstavljam, da bi živela nematerialno življenje, še ne.......

 

[pjotra]

Živjo,

ko takole prebiram vse te vaše misli in razlage,

moram napisati, da vsak po svoje prispeva k določenemu razumevanju stvari.

PJOTRA:

res blizu so mi tvoja razmišljanja, tudi sama želim predvsem, da v živjenju,

ki ga živim, pridem na nekako viišji nivo, zavedanja svojih čustev v pravem pomenu,

dati blagoslov vsem, ki sem jim dovolila, da so me prizadeli, vsem, ki me izkoriščajo....

da jim odpustim iz srca in ne samo z glavo in da v vsem skupaj ni slabih misli......

 

Odium,

vsi tvoji nasvet so prav tako super, vendar, taka kot sem še ta trenutek,

si ne predstavljam, da bi živela nematerialno življenje, še ne.......

 

 

seveda, brez ega in materialnega sveta pač ne gre. zame dosežemo takšno stanje le, ko se vrnemo domov, k ali v vir, ki je vsem nam skupen...

vprašanje je samo to, kako se v tem materialnem znajdemo tukaj in ta trenutek.......

 

odium.p. seveda spoštujem tvojo pot in tvoje mišljenje, ki je v osnovi podobno mojemu, razlikuje se samo v niansah. na srečo. kaj bi pa bilo, če bi vsi imeli popolnoma enako mišljenje? in tudi jz se strinjam z leOna4u, da daješ super nasvete. samo včasih se rada pri kakšnem ustavim, ga poskušam bolje razumeti in podrobneje obdelati pri "pouku Življenja"....

 

z ljubeznijo,

pjotra

[odium.p.]

Tudi jaz ne živim "nematerialnega" življenja, se pa vsakodnevno trudim sprotno paralelno s svojimi spoznanji, živeti tako, da prispevam kolikor morem, kot posameznik-pri spoštovanju naravnih-duhovnih zakonitosti.

Pa naj bo to v odnosu z ljudmi ali pa pri realnem življenju nasploh. Večino hrane nabavim ali kupim v vasi kjer so starši, vsa ta hrane je pridelana popolnoma naravno, krompir zraste kakor zraste, nobeden ga ne škropi s pesticidi in ne vem čem, jabolka zrastejo kakor zrastejo, sicer niso lepih oblik in barv so pa zdrava..."relativno" in tako se poizkušam zavestno kar najbolj približevati idealu!!

 

Nobenega od mojih bližnjih tudi nikoli nisem kakorkoli prisiljeval v tako življenje, kot ga živim sam. Vendar opažam da moje besede, odgovori na njihova vprašanja tudi tukaj dosegajo svoj smisel. Iz dneva v dan opažam, kako v odnosih med sabo nobeden več ne vsiljuje svojega mnenja, svojega "prav"-ega, iz tega sledi, da so odnosi vse bolj iskreni, odločni, polni in brez sprenevedanja.

 

Vse manj je tudi nepotrebnih besed, tiste ki so izrečene so vse bolj na mestu.

 

Tudi vsi ki obiskujejo mene osebno ali našo skupino ali tečaje vse bolj vztrajno lezejo više nivo za nivojem. Gospod, ki je še pred enim letom vztrajno trdil, da je pa novi avto, ki ga je kupil, na naravi prijazno gorivo, "duhovna zadeva" in je to TO, ...je že nekaj časa brez avtomobila...pa ne za to ker bi ga kdorkoli v kaj prisiljeval...moje besede...znanje iz drugih knjig, ki ga je vztrajno pridobival iz meseca v mesec in lastna vsakodnevna izkustva so ga pripeljala do take odločitve...rekel mi je dobesedno z besedami...vse kar me dela živega je korak od mene, za ta korak pa ne potrebujem avta...

Nekdo drugi spet najde svojo varianto za kaj se nečemu odpoveduje, itd. Jasno, da je potrebno pri tej naši poti poskrbeti za našo odgovornost, ki jo imamo do otrok, partnerja, družbe...

 

Tako, da mi je v veselje, ko grem od nekoga od vas prebrati poste nazaj in jih primerjam s tistimi danes. V vaših besedah je razbrati spremembe. To je pa cilj vsakega od nas...

 

L.p.

[pjotra]

Tudi jaz ne živim "nematerialnega" življenja, se pa vsakodnevno trudim sprotno paralelno s svojimi spoznanji, živeti tako, da prispevam kolikor morem, kot posameznik-pri spoštovanju naravnih-duhovnih zakonitosti.

Pa naj bo to v odnosu z ljudmi ali pa pri realnem življenju nasploh. Večino hrane nabavim ali kupim v vasi kjer so starši, vsa ta hrane je pridelana popolnoma naravno, krompir zraste kakor zraste, nobeden ga ne škropi s pesticidi in ne vem čem, jabolka zrastejo kakor zrastejo, sicer niso lepih oblik in barv so pa zdrava..."relativno" in tako se poizkušam zavestno kar najbolj približevati idealu!!

 

Nobenega od mojih bližnjih tudi nikoli nisem kakorkoli prisiljeval v tako življenje, kot ga živim sam. Vendar opažam da moje besede, odgovori na njihova vprašanja tudi tukaj dosegajo svoj smisel. Iz dneva v dan opažam, kako v odnosih med sabo nobeden več ne vsiljuje svojega mnenja, svojega "prav"-ega, iz tega sledi, da so odnosi vse bolj iskreni, odločni, polni in brez sprenevedanja.

 

Vse manj je tudi nepotrebnih besed, tiste ki so izrečene so vse bolj na mestu.

 

Tudi vsi ki obiskujejo mene osebno ali našo skupino ali tečaje vse bolj vztrajno lezejo više nivo za nivojem. Gospod, ki je še pred enim letom vztrajno trdil, da je pa novi avto, ki ga je kupil, na naravi prijazno gorivo, "duhovna zadeva" in je to TO, ...je že nekaj časa brez avtomobila...pa ne za to ker bi ga kdorkoli v kaj prisiljeval...moje besede...znanje iz drugih knjig, ki ga je vztrajno pridobival iz meseca v mesec in lastna vsakodnevna izkustva so ga pripeljala do take odločitve...rekel mi je dobesedno z besedami...vse kar me dela živega je korak od mene, za ta korak pa ne potrebujem avta...

Nekdo drugi spet najde svojo varianto za kaj se nečemu odpoveduje, itd. Jasno, da je potrebno pri tej naši poti poskrbeti za našo odgovornost, ki jo imamo do otrok, partnerja, družbe...

 

Tako, da mi je v veselje, ko grem od nekoga od vas prebrati poste nazaj in jih primerjam s tistimi danes. V vaših besedah je razbrati spremembe. To je pa cilj vsakega od nas...

 

L.p.

 

 

pjotra

[leOna4u]

Pa naj bo to v odnosu z ljudmi ali pa pri realnem življenju nasploh. Večino hrane nabavim ali kupim v vasi kjer so starši, vsa ta hrane je pridelana popolnoma naravno, krompir zraste kakor zraste, nobeden ga ne škropi s pesticidi in ne vem čem, jabolka zrastejo kakor zrastejo, sicer niso lepih oblik in barv so pa zdrava..."relativno" in tako se poizkušam zavestno kar najbolj približevati idealu!!

 

Nobenega od mojih bližnjih tudi nikoli nisem kakorkoli prisiljeval v tako življenje, kot ga živim sam. Vendar opažam da moje besede, odgovori na njihova vprašanja tudi tukaj dosegajo svoj smisel. Iz dneva v dan opažam, kako v odnosih med sabo nobeden več ne vsiljuje svojega mnenja, svojega "prav"-ega, iz tega sledi, da so odnosi vse bolj iskreni, odločni, polni in brez sprenevedanja.

 

Vse manj je tudi nepotrebnih besed, tiste ki so izrečene so vse bolj na mestu.

L.p.

 

no vidiš, to mi je všeč, tudi jaz si predvsem želim boljše odnose z drugimi, s katerimi živim, delam, sobivam.

opažam, odkar sama razmišljam drugače, odpuščam več in bolje, se ostali do mene prav tako izboljšali odnos, ne zaradi njih samih, zaradi mene...energija med nami je bolj čista.......

sprejeti se moramo take kot smo in tudi drugi nas potem tako sprejemamo, ko smo všeč sebi smo všeč drugim

 

zato hvala za vse vaše misli

 

Pjotra,

kar tako naprej, prav veselim se tvojih razmišljanj

 

uživajte večer........sami ali v družbi najbližjih...........

[Sebastjan]

Odium, zanima me, kolikšen pomen daješ prehrani glede zdravja (telesnega in duševnega) in kaj si se naučil iz lastnih izkušenj?

[pjotra]

zato hvala za vse vaše misli

 

Pjotra,

kar tako naprej, prav veselim se tvojih razmišljanj

 

uživajte večer........sami ali v družbi najbližjih...........

ojla, leOna4u!

 

hvala enako. vesela sem, da se lahko pogovarjam o takšnih stvareh. tako si pomagam urejati svoje misli in spoznavati mišljenja drugih...

 

nočko in sladke sanje

 

pjotra

[leOna4u]

ojla, leOna4u!

 

hvala enako. vesela sem, da se lahko pogovarjam o takšnih stvareh. tako si pomagam urejati svoje misli in spoznavati mišljenja drugih...

 

nočko in sladke sanje

 

pjotra

 

ma.saj si jih jaz tudi pomagam urejati pa ugotavljam, da mi begajo al pa me prehitevajo.......

in veš kaj se mi dogaja zadnje tedne ne morem in ne morem spat :xx!: vedno se zbujam in razmišljam, kako bi lahko kako stvar drugače naredila, rekla x!x enostavno imam prevelika pričakovanja ali si želim, da bi se stvari odvijale hitreje in vsake toliko časa me še vedno prime, da bi osebi, ki me je prizadela ne odpustila ampak jo nakurila

 

evo zato pa sredi noči zdaj tuki visim

 

imej se.......

Popravljeno 2. marec 2006 -> leOna4u

[odium.p.]

Sebastjan, glede hrane je zadeva dokaj enostavna, jem le tisto kar zraste v Sloveniji na čimbolj naraven način, kolikor je to sploh mogoče...

 

Meso sicer še jem občasno do petkrat na leto, več ali manj ribe, vsak mesec se postim tri dni(samo čaj-zeliščni)

 

dvakrat na leto se postim do petnajst dni (samo čaj-zeliščni)

In kar mislim, da je najpomembnejše vsako hrano, uberem z ljubeznijo, pripravim z ljubeznijo in pojem z ljubeznijo če jo pripravljam sam, če jem drugje vedno pred obedom porabim nekaj trenutkov in tej hrani pošiljam ljubezen.

 

Redno treniram Ai-kido, redno meditiram eterično in astralno, spim max. 6 ur, drugače pa živim popolnoma normalno življenje imam otroke in punco nisva poročena zaradi prepričanj, ki jih imam o porokah.

 

Mislim da je za harmonijo duha in telesa potrebna pravilna prehrana, telesna aktivnost, delo in meditacija, ob tem seveda tudi druge duhovne teorije dejansko živeti.

[leOna4u]

odium.p.

 

ko takole berem te tvoje stavke...

se pohvalim in vidim, da sem na dobri poti.........

tudi sama močno spreminjam svoj način življenja in razmišljanja in se trudim

delati in dajati z ljubeznijo........

mi še ne uspeva v popolnosti.........

 

katere meditacije bi priporočal za začetek???

 

[Sebastjan]

Odium, še eno mnenje bi rad slišal. Kako vzgajaš otroke oz. koliko svobode jim puščaš pri vseh stvareh? Jim poskušaš vcepiti svoje poglede ali jih samo opazuješ? In če, kako otroci sprejemajo svojo drugačnost in se vklapljajo v okolico?

 

Kaj bi svetoval o vzgoji otrok?

[odium.p.]

leOna4u, ljudje smo tudi na tem področju naredili veliko zbrko, saj ima že vsaka drugačna niansa pri meditaciji drugo ime. No pa to niti ni pomembno,

 

Pomembno je da se zavedaš, kaj boš dosegla z meditacijo, zakaj je tako pomembna. Jaz priporočam vsakemu najmanj eno tako zavestno poglabljanje v sebe dnevno, vsaj nekaj minut. Z rednim meditiranjem boš namreč sčasoma dosegla popolno navzočnost v sedanjem trenutku. Ne samo v času meditacije, to ti bo vse bolj uspevalo tudi v preostalem času.

 

Zdaj in tukaj pa ni bolezni ne trpljenja, je samo zdravje, sreča in ljubezen.

 

Poizkušaj prvič narediti to kar ti bom tukaj opisal in popolnoma isto nadaljuj še nekaj dni, da dobiš pravi občutek, dovolj bo deset petnajst minut za začetek. Ne imej nobenih pričakovanj (da se ne vmeša UM in ti pošlje tisto kar pričakuješ), ker ti lahko ves postopek pokvarijo, enostavno samo delaj tisto kar ti pišem in se prepuščaj svoji energiji in nikakor ne išči popolnosti v posameznih postopkih, prepusti se, da samo tvoja energija poskrbi za vse...

 

Pojdi v miren prostor, prižgi eno svečo, prostor naj bo zatemnjen. Prvič imej vsaj pol ure časa.

 

Namesti se v sedeči položaj, pomembno je da ti je udobno, hrbet naj bo vzravnan do zadnjega vretenca na vratu, torej glava lepo pokonci, oči zaprte, roke imej za začetek ob sebi z dlanmi obrnjenimi navzgor...usta imej lahno odprta

 

Opazuj dihanje, ne vplivati zavestno na potek dihanja, samo opazuj ga in naj podzavest še naprej opravlja svoje delo, kar se tiče dihanja...

svojo pozornost prenesi na predel grla, kjer je pri moških "jabolko" pri damah ta predel ni poudarjen.

 

Zdaj poizkušaj najprej pri dihanju v tem delu grla ustvarjati in si prizadevati, da se ti prične oglašati lahen zvok, podoben "pišu" vetra. V mirnem prostoru boš ta lahen zvok hitro zaznala, (gre za trenje zraka) prepusti se energiji in naj se ta zvok sam uravna. Mogoče ti bo tako dihanje na začetku povzročalo manjše težave, kar je popolnoma normalno, ponavadi že pri naslednji meditaciji težav ni več.

 

pomembno je da se fizično umsko ne trudiš, temveč se prepuščaš.

 

Ko ti bo to uspelo in bo zvok uravnan na neki frekvenci pri izdihu in vdihu, nadaljuj tako, da ta začetni lahen zvok, ki se ustvarja v grlu, povečaš, pri izdihu in izdihu (pri izdihu ti bo šlo na začetku verjetno laže)

 

Zvok naj se torej poveča, postane naj bolj glasen podoben brenčanju oz. vibriranju...trenju....torej zgolj dihaj in ob tem naj se v grlu pojavlja to trenje zraka, ki povzroča ta brenčeč zvok.

 

Tudi pri tem se ne trudi, da ta zvok postane lep in čist, tvoja energija ga bo relativno hitro uravnala na določeno frekvenco, ko bo tudi tebi postal všeč.

 

S tem nadaljuj in svojo pozornost usmerjaj v ta del grla, kjer se ustvarja zvok. Ko ti bo to nekaj dni uspevalo se pa oglasi..

 

L.p.

[odium.p.]

Sebastjan, vprašanje na mestu.

Moj otrok živi popolnoma isto življenje, kot otrok nekoga drugega. Prekrasno se mu zdi predvsem to, da se nikoli ne razjezim, seveda sem dokaj strog vendar mu obenem pri njegovih osmih letih prepuščam popolno svobodo odločitve.

 

Ga pa vedno spremljam z očmi in besedami, odgovorim na vsako njegovo vprašanje in ga nikoli na podcenjujem niti precenjujem. Mu dam prav, ko ima prav in mu razložim zakaj je določeno vedenje napačno ko nekaj takega počne. Pri svojih odločitvah glede njega vztrajam do konca. Učim ga iskrenosti, ne glede na to kaj se je zgodilo, je resnica vedno najboljša.

 

Otroci so tako ali tako radovedni, vse opazijo. In vse kar opazijo hočejo vedeti zakaj je temu tako, in takrat je potrebna resnica in nič drugega. Otrok si tudi zapomni mojih besed, ki jih večkrat sliši, in tako včasih v družbi opazim, da te moje besede ponavlja ali pa rešuje težave s sovrstniki, na isti način kot jih jaz. Vodim ga sabo v čim več različnih situacij, kajti to je učenje pustim ga opazovati in ga poslušam, ko pove svoje mnenje.

 

Če bo otrok doma poslušal, kako so vsi politiki "čudni", bo slej ko prej tudi on sprejel to za svoje prepričanje. In taka in podobna prepričanja ga bodo v življenju slej ko prej "tepla".

 

Vzgoja otrok je delo. Vsak, ki ima otroka se mora zavedati, da je njegova prva dolžnost v življenju ta otrok in nič drugega. Predvsem pomembno se mi zdi predstaviti otroku pravo resnico o materializmi in trendih, ki jih umetno vzdržujejo velike korporacije zaradi dobičkov ne glede na ceno, ki jo potem plačujejo otroci!!

 

Verjetno boš dobil vsaj malo odgovora na tvoje vprašanje..

 

L.p.

[odium.p.]

Za zanimivost vsem; Kako premagati "reaktivno depresijo",.

Depresije...stresi...anksioznost...strahovi...namreč v današnjem času človeku najbolj "prihajajo do živega".

 

Že lansko leto v oktobru me je prvič obiskala mlada dama, ki je preden je prišla do mene že obiskovala dva psihiatra in nekaj alternativnih zdravilcev.

Psihiatrična stroka ji je podala klinično oznako "reaktivna depresija", kar na kratko pomeni vzkipljiva-živčna reakcija nas...našega telesa na zunanje dogajanje, na zunanje vplive.

 

Oseba je bila vidno zelo potrta, brez samospoštovanja in samozavesti, njeno vedenje se je iz obiska v obisk spreminjalo. Enkrat je bila vesela drugič popolnoma potrta, brez volje do življenja in govorjenja. Za glavne vzroke svoje negativne življenske izkušnje je krivila starše. Tudi obiski pri meni so bili v znamenju joka, izbruhov jeze in sovraštva, itd.

 

Na obiske ni prihajala redno, ko pa je prišla je zamujala in tako naprej, zgolj da dobite malo uvida v celotno situacijo.

 

Taka situacija je trajala vse do konca letošnjega januarja( cca tri mesece). Že drugo polovico januarja in v februarju pa je vse termine točno in redno obiskovala. Stanje se je pričelo iz tedna v teden vidno izboljševati.

 

Petindvajsetkrat sem induciral hipnozo in pri vsaki indukciji uspel le toliko, da se je poglobila do max. srednjega stanja hipnoze. Kljub temu sem ji vztrajno in redno sugestiral, kar nekaj afirmacij, ki so se predvsem tikale uspešnosti v materialnem življenju. Že na začetku sem namreč ugotovil... med vrsticami...da si želi predvsem finančno neodvisnost.

 

No in petmesečno najino skupno delo je v zadnjem času obrodilo sadove. Kot je rekla ona "Kar na lepem..."je dobila fantastično in dobro plačano delo, možnost brezplačnega izobraževanja, odnosi s starši so se iz stalnih prepirov veliko izboljšali...iz telesa so izginili rdeči fleki...

 

Zanimivo je predvsem nekaj, praviloma naj bi sugestije pohipnotično delovale če je oseba v najmanj globokem stanju hipnoze. Kljub tej tezi vse bolj ugotavljam, da vztrajne in pravilno izoblikovane afirmacije, tudi v bolj plitvih stanjih hipnoze pokažejo rezultate. Res pa je, da v takih primerih traja malo dlje.

 

Poleg tega je bilo za njeno pot nazaj v življenje seveda odločilnih še nekaj dejavnikov...sprotno učenje posameznih resnic o življenju...meditacija...prehrana...prenehanje kajenja...nove aktivnosti, ki so v do sedaj monotono življenje prinašale nove in nove izzive.

 

Čaka jo sicer še kar nekaj učenja, vzponov in padcev, toda v naprej bo znala pravilno reagirati in ji dnevne nevšečnosti ne bodo več povzročale konfliktnih situacij...

 

L.P.