Skoči na vsebino

Knjige, ki so nam vsec


Marsa

Recommended Posts

Sheri S. Tepper : Beauty

 

Beauty sem prebral že pred časom … celo dvakrat . In mislim, da jo bom nekoč ponovno.

Je fantazija za odrasle, čudovito čudna pripoved . Če je kdo bral kultnega Poslednjega

samoroga od Beagle-a … nekaj podobnega , samo zame lepše . Paradoks časovnega

potovanja reši fantazijsko, pravljično pravzaprav in ne znanstveno . Beauty ( ki je že itak

Trnuljčica) in njenim bližnjim se zgodita Pepelka in Sneguljčica ... pravljice, ki jih Tepperjeva

vtke v svojo pripoved s takšnim občutkom , kot da so pravkar zrasle izpod njenega peresa .

Poigra se tudi z drugimi, že davno povedanimi zgodbami in tudi te nevsiljivo posvoji za

svoje . Pravijo, da je v pripovedi tudi delček njene življenjske zgodbe. Zgodba je sicer na

trenutke tudi temačna, a v celoti vendarle optimistična . Je dolgo potovanje nekoga ,
čigar upanje , kljub mnogim pastem , nikoli ne ugasne . Je volja do življenja in zaveza , da

se naredi tisto, kar je treba naredit, pa čeprav stane veliko . Ker ne narediti … tisto stane največ …
ponavadi preveč.

 

Roman je izšel v dveh knjigah, od katerih se morda druga polovica prve bere nekoliko težje ...

kot da Tepperjeva ne bi več vedela, kaj točno želi povedat , a se nato v drugi knjigi hitro zopet

najde . Beauty mirno zaspi nazaj , stara 106 let … uvela in izsušena … a izpolnjena .

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...

Zdaj sem pri Jane Austin. Mansfield Park

Jo berem iz čiste trme verjetno. Pa iz radovednosti, konec koncev popisuje začetek devetnajstega stoletja in vso angleško razslojeno družbo. Sicer pa se nekatere stvari nikoli ne spremenijo. Fino je, če ima človek - moški torej - vsaj kočijo - v danšnjih časih avto, če pa dve (dva avta) pa itak zmaga.

Predtem sem z levim učem prebrala Gaelen Foley - kar je pač bilo na razpolago. Pred tem pa od Rite Monaldi in Francesco Sorti - Imprimatur, Secretum in Veritas.

Od začetka raztegnjena pripoved....tudi na čase se vleče...sicer pa za nekoga, ki ima rad zgodovino in potem brskanje po dejstvih - zelo priporočam. Mene je predvsem pretresla Veritas - in zgodba, ki pravi, da smo od pamti veka v rokah mogočnih sil, ki obvladujejo denarne tokove. Tako, da z lahkoto odstranjujejo močne vladarje, jih zamenjujejo z vodljivejšimi, šibkejšimi. Nekatera dejstva o Evgenu Savojskem...in tak. Ugotovitev... pač...da se zgodovina ponavlja, in da se človek nikoli ničesar ne nauči.

Zato bomo se vedno znova in znova vračali v ta pekel imenovan Zemlja in vedno znova in znova počeli iste napake. To je moja skromna ugotovitev.

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kar se tiče branja knjig. Mah ... morda sem jaz tista čudna, ampak meni branje knjig ni sprostitev, čeprav jih zeloo rada berem. Zame je sprostitev, da se uležem na ležalnik na teraso pod sončnimi žarki, možgane na pašo, nobenih misli in pomirjajoča glazba. E, to je zame sprostitev.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Verjetno niste bral″ Slavospev za Leibowitza″ (Walter Miller) ?! OK … niste, nč zato.

Leibowitz je bil novic v samostanu v postapokaliptični Ameriki . Njegov red se je ukvarjal

izključno z iskanjem, tihotapljenjem in ohranjanjem starih knjig ter znanja … dvehh stvari,

ki sta bili (bosta ) zelo nezaželjeni v tistih časih .

No, jaz sem bil danes malo Leibowitza in sem dve knjigi rešil ležanja na stojnici v stari Ljubljani .

To so tiste … po 1 EUR/kos. Podarjene , odpisane iz knjižnic … nekatere, če imaš srečo , so

prav dobro ohranjene . Vzel dve, ki sta se mi zdeli zanimivi . Sicer ne prisežem, da bosta res

… na ulici pač ne morš listat v nedogled. Prva je ″ Proteus ″ Morris West . Taisti West je

napisal tudi Salamandra , po katerem je Zinner posnel film . Druga … ″Bogovi se bodo vrnili

od Carla Sgorlon-a , Furlana iz Vidma .


In ko smo že pri bogovih … malo sem pogledal na link od A65 . Prebral sem že …

Ameriški bogovi″ Neil Gaiman . Zelo temna, a zelo dobra knjiga .

Beli tiger″ Aravind Adiga. Indija , kot jo vidi nekdo iz najnižjih kast . Trpek humor.


Za prebrat je tudi vse , kar je napisal Haruki Murakami . On piše … enostavno drugače.


Po moje pisanje in branje prej kot ne blagodejno vplivata na človeka . Bi moral bit že precej

štorast, da bi zarad tega postal psihopat.


 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz sem sicer imela obdobje par let celo, da nisem prebrala niti ene knjige. Čim sem jo -bilo katero - vzela v roko, sem zaspala kot klada. dve, tri strani in to je bilo to. No, potem pa me je spet pograbilo in zdaj sem čitalna :)

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

nisem sicer nikol prebral nobene knjige o titaniku, grem pa ga zdele gledat... n-tič...

ej folk... niso teli režiserji pa igralci pa to... zastonj miljonarji. res ne.

saam ne cem, al sem glup, al picajzlast, ampak jes u dobrih filmih... in tut knjigah... vidim vse več pointov šele, ko jih berem 3, 4 krat. tut večkrat.

 

u bistvu...

se me tuki ne da negirat...

vsaj nekdo ne, k istih del ne gre skozi večkrat.

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 4 weeks later...

Fredrik Backman: Mož z imenom Ove

 

"Ove je star 59 let. Vozi saaba. Sosedje godrnjajo, da je zagrenjen tečnež. Če ne hodim po svetu bebavo nasmehljan, to še ne pomeni, da sem zagrenjen, meni Ove.

Vsako jutro se odpravi na obhod soseske. Umika nepravilno parkirana kolesa in preverja vsebino kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov, čeprav so ga že pred letom dni razrešili dolžnosti predsednika skupnosti stanovalcev. Gorje vsakomur, ki krši pravila sosedskega sobivanja! Toda mrko obličje drobnjakarskega možaka skriva globoko žalost. In ko se v hišo nasproti njegove priselijo novi sosedje ter za začetek po nesreči polomijo Ovejev poštni nabiralnik, se začne zabavna in prisrčna zgodba o potepuških mačkih, nepričakovanih prijateljstvih in starodavni veščini vzvratne vožnje avtomobila s prikolico. Vse skupaj korenito spremeni tako zagrenjenega tečneža kot skupnost stanovalcev ..."

Iz medijev:

"Ove ne prinaša le zgodbe o Oveju, temveč se trudi prinesti tudi zgodbo o načinu življenja. Takšnemu, katerega videz nas obkroža vsepovsod, pa si večkrat ne vzamemo dovolj časa, da bi vztrajali onkraj tega, kar dobimo na prvi pogled. To sicer pomeni, da Ove ne bo zgolj zabaval, jasno, a hkrati tudi, da bodo vsaj nekatera takšna vztrajanja nagrajena z optimizmom. To bo namreč spremljalo spoznanje, da imajo tudi najbolj zoprni ljudje lahko veliko srce." (piše Tomaž Bešter v svojem blogu Konteksti)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 months later...
(popravljeno)

Obalo Moskitov sem dokončal prejšnji vikend, in je res dobro napisano, predvsem pa je dobro predstavljen oče http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Čeprav sem mislil da se bo roman končal drugače (mislil sem da bodo končno naleteli na kakšne neugodne Indijance, ki bodo s Foxom obračunali, družini pa prizanesli... "kje ste moji džunglarji, kje ste moji krvoloki?" ) Dober strelec je moral biti ta Speelgood, da ga je zadel prav v vrat... Se mi zdi da je tu pisatelju malo zmanjkalo ideje... Čene pa odličen roman, samo to na koncu se mi zdi malo preveč izpeto, ceneno, že slišano...

 

Trenutno pa berem Charles Bukowski - Hollywood.

Popravljeno -> mihovil
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...

Nejc Zaplotnik - Pot http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Priporočam vsem, škoda da je Nejc tako mlad umrl, prepričan sem, da bi spisal še kakšno mojstrovino http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

To the mind that is still, the whole universe surrenders. (Lao Tzu)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 5 months later...

Robert McCammon : Dečkovo življenje

 

Majhno mesto v Alabami v 60-tih letih . Dvanajsletnik Cory ... predsodki , segregacija , prijatelji , malo magije in veliko otroške domišljije .

 

 

Hugh Howey : Silos

 

Uspešnica na 600 straneh , ki je nastala iz kratke zgodbe na Amazonu . Postapokaliptično življenje v neprodušno zaprtih silosih, ki narekuje

čisto posebna pravila življenja, pripeljana do absurda, a so vendarle logična za situacijo .

 

 

Samantha Shannon : Sanjačka

 

Zgodba za ljubitelje poltergeistov , duhcev in jasnovidcev razno raznih nivojev . Paige je snohodka oz. sanjačka in deluje v

kriminalnem podzemlju, kamor so pregnani vsi njej podobni. Mal cyberpunka, malo paranormalnega , ampak res dobro napisano

 

 

Vesna Lemaić : Odlagališče

 

Sicer ni mojstrovina, je pa zlo inovativna ideja . Trasherke so prisiljene delati na ogromnem odlagališču odpadkov v nekakšnih lagerjih prihodnje, še bolj

potrošniške družbe , kot je današnja .

 

 

Robert Silverberg : Svet znotraj

 

Družba v prihodnosti je fizično strogo ločena na urbani in agrarni del . Urbanci živijo v ogromnih stolpnicah v t.i. urbmonih , ki jih nikoli ne zapustijo. Kot vse

zaprte družbe ima tudi ta striktna pravila, ki se jih ne krši . Premaknjence , to je tiste nekonformirane , se enostavno odstrani. Prebivalci imajo pravico do

nočevanja , t.j. pravico do sexa s komerkoli in kadarkoli . Istočasno imajo obveznost imeti čim več otrok . Nasprotno agrarni del omejuje število rojstev, saj

mora ohraniti zemljo za prehranjevanje vedno večjih urbmonov. Absurdno, neverjetno in mojstrsko napisano pred skoraj 50 leti .

 

 

Chad Harbach : Umetnost obrambe in napada

 

Roman o nadarjenem igralcu baseballa , ki pa je le kulisa za super zgodbo o prijateljih, odgovornostih , pritisku , življenju v študentskem campusu .

Zelo ameriško ... v dobrem pomenu besede.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Robert Silverberg : Svet znotraj

 

Družba v prihodnosti je fizično strogo ločena na urbani in agrarni del . Urbanci živijo v ogromnih stolpnicah v t.i. urbmonih , ki jih nikoli ne zapustijo. Kot vse

zaprte družbe ima tudi ta striktna pravila, ki se jih ne krši . Premaknjence , to je tiste nekonformirane , se enostavno odstrani. Prebivalci imajo pravico do

nočevanja , t.j. pravico do sexa s komerkoli in kadarkoli . Istočasno imajo obveznost imeti čim več otrok . Nasprotno agrarni del omejuje število rojstev, saj

mora ohraniti zemljo za prehranjevanje vedno večjih urbmonov. Absurdno, neverjetno in mojstrsko napisano pred skoraj 50 leti .

Od vseh iz tvojega seznama poznam samo to od Silverberga, prebral večkrat... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Frederik Pohl - The Merchants War(Vojna trgovcev) - https://en.wikipedia.org/wiki/The_Merchants%27_War_(Pohl_novel)

Potrošniška družba, korporacije obvladujejo vse aspekte življenja, imajo svoje vojske, vojne in osvajanja se ne vršijo več s konvencionalnim orožjem ampak z nasilnim reklamiranjem.

Koliko nam še manjka do tam? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/devil.gif

Napisano leta 1984.

 

Predhodnice - The Space Merchants(Vesoljski trgovci) - https://en.wikipedia.org/wiki/The_Space_Merchants - nisem bral, oz. jo imam v PDF formatu v angleščini.

Bom prebral, enkrat... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Silverberg je menda ogromno napisal , a ne vem, če je v slovenščino prevedeno še kaj poleg tega. V angleščini pa berem prepočas,

da bi zares užival. Od ostalih je nujno (če se mene vpraša http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ) za prebrat Silos in Sanjačko .

 

Teh dveh nisem bral...se bom pozanimal , ker mi zmanjkuje robe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Zdej moram že naročat medknjižnično izposojo .

Najbolj se mi berejo knjige izpod rok najine generacije oz. tam blizu nekje . Tele novejše ... cyberpunk nekak ne naredijo name kakšnega vtisa.

Stari distopiki so pa zakon . So mi res blizu in se bojim, da imajo kar prav glede marsičesa ...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Silverberg je menda ogromno napisal , a ne vem, če je v slovenščino prevedeno še kaj poleg tega. V angleščini pa berem prepočas,

da bi zares užival. Od ostalih je nujno (če se mene vpraša http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ) za prebrat Silos in Sanjačko .

 

Teh dveh nisem bral...se bom pozanimal , ker mi zmanjkuje robe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Zdej moram že naročat medknjižnično izposojo .

Najbolj se mi berejo knjige izpod rok najine generacije oz. tam blizu nekje . Tele novejše ... cyberpunk nekak ne naredijo name kakšnega vtisa.

Stari distopiki so pa zakon . So mi res blizu in se bojim, da imajo kar prav glede marsičesa ...

Beri Asimova, tisto kar je napisal v 50-tih in primerjaj za današnjim časom

Pa Clarke in Rama, predvsem Srečanje z Ramo(Rendezvous with Rama) in Rama 2.

 

Meni sicer branje v angleščini ne dela večjih težav, je pa problem v tem da kar imam Zf v angleščini je v PDF formatu( o viru ne bi razpravljal... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif )

In se mi ne da prav preveč čepeti pred računalnikom in buljiti v monitor.

Tablice ali bralnika e-knjig pa nimam.

 

V slovenščino res ni bilo prav veliko prevedenega Zf, pa še tisti prevodi kar jih je so... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif

Z res redkimi izjemami, Zf očitno med slovenskimi prevajalci velja za šund literaturo.

Je pa več prevodov v srbohrvaščino(tega jezika menda ni več, zdaj sta srbščina in hrvaščina)

Biblioteko Polaris(Zoran Živković) iz Beograda verjetno poznaš.

Žal je bila po naši osamosvojitvi ta pot kmalu zaprta, so imeli v planu nekaj zanimivih, pa je bilo potem kmalu konec dostav v Slovenijo

Prebrskaj malo na Bolhi, tam se najde kar nekaj njihovih knjig, morda najdeš kaj zase.

 

Pa še tole(mogoče že poznaš) - Robert Silverberg bibliografija - https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Silverberg_bibliography

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Alef, jaz sem začel z Jules Vernom (Drejčka in tri marsovčke mi verjetno ne boš priznal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ) . Za rojstni
dan me je naša mati peljala v mesto na čevape in nato v knjigarno.Knjige so ble relativno poceni glede

na takratne plače. Na njenosrečo . Zakaj ? Ker sem se jest zagledal v Vernov ″Skrivnostniotok", nakar

je rekla v redu … nato pa ugotoviva, da je naprodaj cela zbirka in ne samo ena knjiga. Mislim, da jih je blo
deset, če me spomin ne vara. In jih je kupla … na obroke . Modreplatnice in srebrni napisi , še dons se

spomnim. Imel sem 9 let, to dobro vem , ker je tistega leta, samo dva dni prej , Armstrong pohodu Luno.

Tko sem se jest spečal z ZF , čeprav takrat tega še nisem vedel. V gimnaziji sem nato odkril Asimova ,

Lema, Clarka in ostale… in sem izmenično jemal knjige … enkrat s police Zf , drugič romane za adolescente

… pač po potrebi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png .Vem, da knjižni svet namenja Zf manjvredno vlogo , tko pač je … ampak meni
sede. Zf zame ni Vojna zvezd al pa Matrika, temveč Atwoodova, Le Guinova, Dick, Tepperjeva , Bradbury

, Orwell, Huxley , de Lint ,Card , Kressova , Gaiman. Ma se spomnim samo te, ki sem jih bral v zadnjem času.

Matral sem se pa npr. z Adamsom, čeprav je njegov Štoparski vodnik kulten . Pa Vonnegut mi je tud težak.

In ti pisci se ne ukvarjajo z WARP pogoni in streljačino. Zanima jih, kaj prihodnost prinaša človeški civilizaciji ,

kar je meni zlo intrigantno. Če vzamem Asimova, Lema, Clarka, Huxleya in Orwella , vidim kam smo prišli .

Če vzamem Dicka, Atwoodovo , Bradburya, Simaka … vidim , kam gremo. Ti ljudje so najmanj enako dobri
napovedovalci kot futurologi. Če so ti prvi navedeni bolj distopiki, so drugi bolj fantasti in domišljijci . Tepperjeva,
Kressova, Card , Lint … ti pišejo pa bolj mehk Zf , domišljijsko , včasih pravljično … kjer je pač vse mogoče.

Ampak enako dobro napisano. To, kar avtorje Zf loči od klasičnega leposlovja, je predsodek in ne veščina

pisanja al pa slabša sporočilnost . Mogoče koga moti, ker situacije mnogokrat privedejo do absurda , do

karikature .. ampam men to ni sporno . Pri nas je Zf dosti prevajala založba Blodnjak, dokler je še Meserko

tudi sam pisal Zf. Zdej menda manj ... . Ko bo zmanjkalo , se bom pa lotil tud original angleščine, ampak

čez komot ga pač ni ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Alef, jaz sem začel z Jules Vernom (Drejčka in tri marsovčke mi verjetno ne boš priznal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ) .

Za rojstni Zf zame ni Vojna zvezd al pa Matrika, temveč Atwoodova, Le Guinova, Dick, Tepperjeva , Bradbury, Orwell, Huxley , de Lint ,Card , Kressova , Gaiman

Če vzamem Asimova, Lema, Clarka, Huxleya in Orwella , vidim kam smo prišli .

Če vzamem Dicka, Atwoodovo , Bradburya, Simaka … vidim , kam gremo.

Tepperjeva, Kressova, Card , Lint … ti pišejo pa bolj mehk Zf , domišljijsko , včasih pravljično … kjer je pač vse mogoče.

Ampak enako dobro napisano.

To, kar avtorje Zf loči od klasičnega leposlovja, je predsodek in ne veščina pisanja al pa slabša sporočilnost . Mogoče koga moti, ker situacije mnogokrat privedejo do absurda , do karikature .. ampam men to ni sporno .

Pri nas je Zf dosti prevajala založba Blodnjak, dokler je še Meserko tudi sam pisal Zf. Zdej menda manj ... .

Ko bo zmanjkalo , se bom pa lotil tud original angleščine, ampak čez komot ga pač ni ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Enkrat v srednji šoli sem "po dolžnosti" prebral en roman od Tolstoja.

Tudi tega se ne spomnim več ali je bil to Vojna in mir ali Ana Karenina, vem samo to da je bil to neskončno dolg špeh(več sto strani) in na smrt dolgočasen, ampak MORAL sem ga prebrati in sem ga tudi prebral, in potem tudi napisal ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif ... mislim da smo tistemu kracanju rekli obnova... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_sneaky1.gif

BTW, tako v osnovni kot v srednji šoli je bila najnižja ocena za kakšen spis ali podobno stvaritev 4-5... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif

 

Toliko o klasičnem leposlovju.

 

Asimov(menda, nisem 100%) je nekoč zapisal:

"90% vsega napisanega v ZF je ničvredna šara, 9% je dobre, samo 1% pa odlične"

Dodal je še da to velja tudi za njegova dela.

Osebno mislim da to velja tudi za t.i. književno klasiko.

 

Ko si že omenil LeGuinovo - prebral The Left Hand of Darkness(Leva roka teme)

Hainske zgodbe - to je zbirka šestih zgodb, originalni naslov je The word for World is Forest, kar je tudi naslov prve zgodbe iz knjige, in pa

Človek praznih rok(The Dispossessed) - to lahko vzameš tudi kot Kje smo?

 

Prebral sem tudi večino(ali celo vse, ne spomnim se) avtorjev ki si jih navedel, seveda ne vsega, od vsakega vsaj nekaj.

 

Adams(naj mi njegovi fani oprostijo) zame ni Zf, začel sem brati slavni Štoparski vodnik in po nekaj straneh odnehal.

 

Zvezdne steze, Vojna zvezd, Zvezdna vrata, Matrica ipd. res ni Zf, je pa fajn za gledat na tv.

Američani imajo za ta podžanr Zf izraz Space opera.

 

BTW, warp pogon je teoretično možen, tako pravi NASA, prav tako t.i. skok ali črvina(wormhole) - https://en.wikipedia.org/wiki/Wormhole , pod to spada tudi Einstei-Rosenov most - https://myalberteinstein.com/2015/11/21/the-einstein-rosen-bridge-and-the-einstein-podolsky-rosen-paradox-er-and-epr-wormhole-and-entanglement/

Nekateri pisci Zf to uporabljajo v svojih delih(Asimov) nekateri obstoj česa takega zanikajo(Clarke)

 

Moje prvo srečanje z Zf je bil https://en.wikipedia.org/wiki/The_Aleph_(short_story) - od tod tudi moj nick na forumu.

 

Verna prebral v celoti, prvi je bil 20 000 mil pod morjem, tam nekje v prvi polovici osnovne šole.

 

Od slovenske Zf scene mi je kolikor toliko užiten le Vid Pečjak, Meserko... OK; za silo, ostalih nisem bral.

 

Moja Zf biblija je pa saga Dune(Dina) od F. Herberta.

Žal imam v prevodu(biblioteka Polaris) samo zadnje tri romane, prve tri le v angleščini.

Temu sledi Joan D. Vinge z romanom Zimska kraljica in nadaljevanjem Poletna kraljica.

Oba romana skupaj imata okrog 1300 http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/w00t.gif strani.

 

Drejček in Marsovčki... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif .. ja no, za starost kateri je namenjen je lahko tudi Zf.

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

najbrž si prebral tudi ves karl mayev šund ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Skoraj vsega... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Pa tudi vse filme o Winnetouju sem videl... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jest sem mel leseno puško , tako kot old Shatterhand

 

** **

 

Ah ja, Dune od Herberta . Sva že govorila enkrat. To bom sigurno naročil za naslednjo rundo . Najmanj trije deli so sigurno prevedeni v slovenščino,

ker se jih bral v gimnaziji . Upam , da je še kje na policah, ker dvomim, da so ponatisnjene. Že tko so smešno majhne naklade knjig v SLO , za Zf pa

velja to toliko bolj.

 

Vse te tri , ki jih omenjaš od Le guinove , so prevedene ... Leva roka teme, Beseda za svet je gozd in Mož praznih rok . Vse odlične. Pa super

citate imata Le guinova in Atwoodova .

 

Od Joan Vinge nikol slišal ... se bom pozanimal . Če sta dobra, potem je fajn , da je čim več strani http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png.

 

Vem , da sta teoretično možna .Tko WARP kot črvine . Oboje izhaja iz ukrivljenja prostor časa , a ne ?. Črna luknja ukrivlja

pr.č. s svojo lastno maso , WARP pa z lastnim pogonom in to sukcesivno , delček za delčkom pred seboj. Ampak še vedno

so v pitanju enormne energije za naše znanje , da o tehnologiji ne govorimo.

 

Nekateri fantasti sploh ne potujejo skozi prostor , ampak postavijo zgodbo nekam v prihodnost in v naše osončje... na Zemljo (kar

je zadnje čase zlo priljubljeno) , al pa na kak drug planet kr v osončju in se tko izognejo pojasnjevanju , kako je Micka prišla na

planet xy v sosednji galaksiji. Drugi pa Micko kar takoj v začetku postavijo na xy sosednje galaksije in tko ni treba nč pojasnevat.

 

Še en problem je v prostoru ... končna hitrost komunikacije med oddaljenimi objekti. Če jaz danes pokličem teto v Andromedino galaksijo,

moram čakat 2,5 mio let , da sploh dvigne telefon in naslednjih dvamiljona pa pol , da reče "mu" in da jest ta mu slišim . No,

lih le Guinova je "iznašla" komunikator, ki "mu" reče takoj .. kot bi poklical v Zgornji Kašelj recimo . Ne vem, kako ga je že imenovala,

mogoče se ti spomniš imena. Ta "WARP telefon" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png bojo pa težko teoretično razložil. Olajša pa pripoved zgodbe , na vsak način .

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

pomeni, da poznaš tudi vse bosanske indijance iz filmov ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ... bosanske apače, komanče, siouxe ...

Ne poznam jih ravno osebno... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Je bilo pa zanimivo gledat Indijance v supergah... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Pa Indijance in nebo s sledovi reaktivcev(a so bili takrat tudi že chemtraili?).. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

Ampak za takrat je bilo vse super zanimivo in dobro... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

Karl May je menda večino svojih uspešnic napisal v arestu, njegova vzornika sta bila Zane Grey in James F. Cooper.

Prvega živega Indijanca je pa srečal šele nekaj let pred smrtjo.

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Še en problem je v prostoru ... končna hitrost komunikacije med oddaljenimi objekti. Če jaz danes pokličem teto v Andromedino galaksijo,

moram čakat 2,5 mio let , da sploh dvigne telefon in naslednjih dvamiljona pa pol , da reče "mu" in da jest ta mu slišim . No,

lih le Guinova je "iznašla" komunikator, ki "mu" reče takoj .. kot bi poklical v Zgornji Kašelj recimo . Ne vem, kako ga je že imenovala,

mogoče se ti spomniš imena. Ta "WARP telefon" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png bojo pa težko teoretično razložil. Olajša pa pripoved zgodbe , na vsak način .

Ne vem sicer kako se napiše v originalu, v srbskem prevodu(piši kao što govoriš) je imenovan ansibl.

Deloval naj bi tako da je oddajnik na nekem telesu z veliko maso, sprejemnik pa kjerkoli v vesolju.

LeGuinova ga je(v tistih romanih ki sem jih prebral) opisala dvakrat - Leva roka teme in Beseda za svet je gozd.

 

Zanimiv način potovanja hitreje od svetlobe(FTL) opisuje Frederik Pohl v ciklusu Heeche(srb. Hiči)

 

Kot pravijo znanstveniki, med drugimi tudi Stephen Hawking, bo veliko večji problem(teoretični in tehnični) FTL komunikacija kot FTL potovanje.

Pojasnjeno je bilo tudi zakaj, vendar je pojasnilo povsem izven moje zmožnosti razumevanja... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kate Morton - Pozabljeni vrt, ( pa še eno sem pred časom -mislim, da je bilo ji naslov Skrivnosti Rivertona...nekaj takega..) hudo hudo dobri knjigi...všeč način pisanja in spljoh...

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...