Butalska tema

[Cvetek]

Pa-pa, parada

 

 

Butalci, pozor! Posebno obvestilo: v Cerknici so se pojavili ljudje, ki se razglašajo za Butalce. Gre za neverodostojno vrsto ljudi, ki ji ne smete zaupati, zato jim ne nasedajte. Priporoča se skrajna previdnost. Brizgalna reforma, njihovo geslo, je izmišljen diletantski konstrukt. Gre za vajence: oglejte si raje pravo reformo. Čistokrvni pripadniki naše dežele so tukaj, drugje. Prepoznali jih boste zlahka, po tem, da se ravnokar ukvarjajo s tem, kako praznovati. Ker obeležje osamosvojitve je treba praznovati, kot se spodobi. Dostojno in slovesno. Petnajsta obletnica je velik jubilej in kulturno je, da imamo koračnico, so ponosno ugotovili. Pokalo ni že vsaj od novega leta. In tudi velika noč bo hitro mimo - s pokanjem iz mežnarjev, da počastimo trpljenje Jezusa. Torej ga imejmo še enkrat, pokanje. Tam v juniju. In kaj bi s koračnico, parado. Marš skozi Ljubljano. Vojaški marš. In so takoj bili za. Na vladi, na ministrstvu, v službah za pripravo ceremonij. Slovenska vojska ima pravico in dolžnost služiti narodu, so rekli. Poleg tega ima dolžnost počastiti spomin na vse tiste, ki so bili njen temelj, iz katerega je nastala, so dodali. Zato je tudi njena obveza, da se predstavi narodu in počasti borbo naroda za svobodo in neodvisnost. V preteklosti smo bili Butalci tudi vojaki, čeprav smo hodili na okope samo iz ljubezni do domovine in vedno se je kdo tretji okoristil z našo vojsko! Danes je to butalska vojska, prilagojena sodobnim veščinam bojevanja in ni več pomembno število bojevnikov, ampak tehnologija in organizacija bojevanja. Zvenelo je prepričljivo. In so rekli: bodi parada. Nebrecljevska parada. Seveda smo zanjo, ker je bilo to dejanje butalski vojski odvzeto vsa ta leta! Naj živi butalska armada!

 

 

 

A potem je treščilo kot strela z jasnega. Butalski predsednik je ob kosilu v pasji družbi zamomljal, da se ne strinja s tem. Raje pečimo kruh! Parade so potrata časa in razkazovanje moči. Rožljanje z orožjem. Niso dovolj mirovniške. Ker on je zdaj mirovnik. Kot vrhovni poveljnik slovenskih vojnih sil. In se je strinjal: »Izkušnje kažejo, da bolj je narod kulturno in gospodarsko zaostal, večje manifestacije prireja.« Konec citata. Marička, zdaj so bili Butalci pa res zmedeni. Zaostali pa res ne bi hoteli biti. Le kaj govori tale predsednik? A je to kakšna indijska gandijevska misel? Parada ne, duhovne olimpijske igra da? A drugi med njimi se niso dali motiti: kako modro, kako pametno, se je slišalo strinjanje. Še zlasti ko je predsednik dodal: »Obletnica osvoboditve zasluži, da se je spomnimo drugače kot pa z demonstracijo orožja, vojaške opreme in korakanjem. Vendar so mirovne demonstracije pri nas prepovedane, celo skromni zametki mirovnega gibanja so sumljivi.« Konec citata. Kako, za božjo voljo, so dejali. Saj vendar nimamo noč proti mirovnikom! Mi želimo le miru pred njimi. In spet drugi so prikimali: tudi res, so rekli. Zelo dobro povedano. Človek se zlahka strinja. Ko so prebrali še tele besede, pa so sploh bili odločno za. Zelo za. Takole je govoril Zaratustra butalski: »Toda že od dne, ko so bili izraženi prvi pomisleki proti letošnji paradi, se pojavljajo ostre diskvalifikacije mnenj, ki so proti. Kdor je proti, je razglašen za pacifista, anarhista ali kar po domače za sovražnika domovine… Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se o argumentih proti noče nihče pogovarjati, da se jih enostavno ignorira.« Konec citata.

 

 

 

Zveni znano, so dahnili mirovniško nastrojeni Butalci. Četudi so se strinjali, da parade pripomorejo k višanju inteligenčnega kvocienta. Kaj je to: dolgo je 2 kilometra in ima inteligenčni kvocient 25? Vojaška parada Butalcev! Ker so bili od silnih argumentov za in proti že čisto zmedeni in na kolenih, se je zdaj v razpravo vključil še predsednik vlade butalske. Gospoda predsednika države je obtožil plagiatorstva. Vaše ideje mi zvenijo znano, je dejal. Seveda vam zvenijo znano, je odvrnil predsednik države butalske. Lahko vam tudi povem, zakaj. In mu je povedal, zakaj so znane. Ker so res njegove. Ker ga je le citiral. Predsednik države butalske je res le citiral predsednika vlade butalske. Dobesedno. Ob priložnosti neke druge parade, 20 let nazaj. In ob tem dodal: vaš ego je velik, prevelik. Vam nagaja, je poznavalsko dodal. Kot Hribarju. Ne mi paradirati s svojim egom! Pridite k meni na Zaplano, v naravo, vam bo bolje.

 

 

 

Oba predsednika, podobna kot jajce jajcu, sta zdaj res imela interni problem. Ne lobanjski, ne frizerski, temveč intelektualen: kdo citira koga in kdo misli kaj, če mislita enako? Kdo od njiju ima prav, če se strinja s tistim, ki se strinja z njim? In kdo od njiju se moti, če ne daje prav tistemu, ki trdi, da se drugi moti? Kdo od njiju ima prav in kdo nima, če mislita enako? Butalci so bili zdaj povsem upravičeno osupli. In niso vedeli, kaj naj si mislijo. In sploh ne, kaj naj si mislijo o paradi. Naj jo podprejo? Naj je ne podprejo? Naj navijajo za predsednika države butalske ali predsednika vlade butalske? Kateri je pravi, če sta oba predsednika? In kakšna je sploh razlika? Kateri je mirovnik in kateri ni? Če sta oba pacifista, kateri je poveljnik vojske in zakaj je? Mar niso bitke s pacifistom kot poveljnikom vojske izgubljene? In mar niso vojne z diplomiranimi obramboslovci kot mirovniki obsojene na poraz? Le kdo bi vedel, le kdo bi znal? Sploh pa med Butalci!

 

 

 

Sesuti od intelektualnega naprezanja so končno potrebovali tedenski počitek. Butalska fitness naprava pomaga k sproščanju bolečin v glavi. Preverjeno. Zato so si v zavetju butnskalce tudi tisto noč oddahnili. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili Butalci, se niso utrudili.

 

 

 

(citati povzeti po Mladini, 27. 2. 2006, str. 22)

 

 

 

www.zofijini.net