smisel pravil, ki nam jih postavijo drugi

[kapica]

"Pravila so za to, da se kršijo", je meni najbolj neumen "rek" kar sem jih kdaj slišala :xx!:

ampk..., ce je vrsta LAHKO cakas!

ce je pravilo LAHKO krsis...

sam nima pa lih potrebe tvegat infarkta

[Alan_New]

"Pravila so za to, da se kršijo", je meni najbolj neumen "rek" kar sem jih kdaj slišala :xx!:

 

Svoboda nekoga sega do tam, kjer se začenja svoboda drugega. Tega se ljudje ne zavedajo ( zaradi pohlepa, nečimernosti in še česa drugega ), zato pravila morajo obstajati. Zdaj.

Tisti "rek" je tudi meni skrajno neumen in izraža egoistično primitivnost uživaštva.

 

Ja, taki kot smo sedaj ljudje, res potrebujemo pravila. A pravila bodo izpuhtela v prosvetljeni anarhistični družbi. Močno se sprašujem, če bo do tega kdaj prišlo na Zemlji, glede na to, kako primitivni in podracionalni smo trenutno. A vseeno imam filing, da bo nekoč prišlo do tega. Življenje je konec koncev polno raznih presenečenj.

[Michelle]

Mogoče res. KAJ BO, o tem ne morem razpravljat.

Sem pa prepričana, da tega jaz in ti ne bova doživela.

Torej? Živim ZDAJ, živim s pravili in zakoni, ki mene osebno sploh ne motijo. Mogoče sem pač "ovca", ki se je z njimi sprijaznila ( to mislim predvsem z njihovim obstojom, kar ne pomeni, da so mi všeč vsi naši zakoni in upam, da se bodo nekateri precej spremenili ), ampak meni se je škoda živcirat zaradi takih stvari. Enostavno mi je lepo.

[kapica]

iskanje smisla pravil? ne zdaj! zdaj nima smisla...

[Veza]

Najprej vsem lep pozdravček od novo-registriranke

 

Sama na smisel pravil gledam s pozitivnega vidika a le dotlej, ko ta ne posegajo v lastno svobodo. Danes pa je to že čist pomešano. Bolj je pomembno kolk maš gnarja, da lahko plačaš dobrega odvetnika in si zmagal! In pravila se razlikujejo po tem kaj je človek (status) in ne, kdo je (notranjost).

[nimbus]

Rek "pravila so zato, da se kršijo" velja tedaj, ko ta pravila ne izhajajo iz nas in so v neposrednem konfliktu ne samo z nami temveč s celotno družbo. Zato moramo (ne smemo) uporabiti naš kritični razum zato, da pokažemo na napake in iščemo boljše rešitve. Trenutna pravila (če pogledamo samo prakso) so postavljena, kot je že Cashy napisal, da ščitijo tiste, ki jih postavljajo. To je dejstvo, saj po srugi strani je povsod tako - no, pri nas nekaj poskuša Drnovšek, ampak sam proti vsem je jeba. Je pa zanimivo takole, ko doktorirani ekonomist spregleda - jeba je jeba iz vseh strani

[Audente]

KAJ pa sploh pravila?

In katera pravila so tista, ki imajo smisel?

 

Konkretno: Če se je z vilico in žlico in z nožem se reže..je to samo po sebi umevno ali je to pravilo?

Poznam ljudi, ki jedo krompir ( pire) z nožem, ker jim je tako všeč.....ima krompit boljši okus.

 

Sama se zavedam pravil po svoje. Jih upoštevam, predvsem tista , nenapisana.

Postavim se v vrsto in čakam..........kako bi bilo, če bi hoteli vsi preko vrste

[Antoninus]

Najprej vsem lep pozdravček od novo-registriranke

 

Sama na smisel pravil gledam s pozitivnega vidika a le dotlej, ko ta ne posegajo v lastno svobodo. Danes pa je to že čist pomešano. Bolj je pomembno kolk maš gnarja, da lahko plačaš dobrega odvetnika in si zmagal! In pravila se razlikujejo po tem kaj je človek (status) in ne, kdo je (notranjost).

kaj pa je ta ''lastna svoboda''. Lahko se mi zahoče nekoga pretepsti, pa mi to preprečejo, potem se pa derem, da mi je kratena osebna svoboda.

[free rider]

KAJ pa sploh pravila?

In katera pravila so tista, ki imajo smisel?

 

Ne ubijaj!

Ne kradi,reveža!

Odpravi vso zavist,obrekanje,lažno govorenje o drugih predvsem pa o svojih neobstoječih vrlinah.

Ne počni tega kar ne želiš da bi ti storil drugi!

 

Za enkrat bi SAMO to bilo dovolj,fak vse ostalo!

Popravljeno 16. avgust 2006 -> free rider

[anarhist]

KAJ pa sploh pravila?

In katera pravila so tista, ki imajo smisel?

 

Konkretno: Če se je z vilico in žlico in z nožem se reže..je to samo po sebi umevno ali je to pravilo?

Poznam ljudi, ki jedo krompir ( pire) z nožem, ker jim je tako všeč.....ima krompit boljši okus.

 

Sama se zavedam pravil po svoje. Jih upoštevam, predvsem tista , nenapisana.

Postavim se v vrsto in čakam..........kako bi bilo, če bi hoteli vsi preko vrste

 

Nesmiselna pravila so tista, ki preprečujejo, da si to, kdor si in hočeš biti, zaradi kazni. To je oblika zanikanja samega sebe, podobno tudi bonton in skupno določeno dobro in slabo.

[nimbus]

Smisel pravil... sama morala in etika, ki sta brezpogojno osnovi t.j. gonili družbenih pravil sta nastali oz. se oblikovali tekom človeškega razvoja. V smislu, da družba kot posameznik profitirata z uvedbo in upoštevanjem družbenih pravil. Človekovo bistvo, kot materialno delovanje na kugli zemlja, se zelo malo razlikuje od delovanja živali. Malo poglejte naokoli. Ljudi skrbi predvsem njihovo materialno stanje, kaj bodo jedli in predvsem njihova skrb za potomstvo. Ni drugega, višjega cilja. Za doseganje trenutnih ciljev se je pa potrebno organizirati. In tako so horde pračlovekov ugotovile, da 20 lovcev skupaj upleni mamuta, vsak zase pa pocrkajo in tako so se razvijala družbena pravila. Torej, v osnovi so družbena pravila zagotavljala preživeteje, so bila dobra za posameznika kot družbo, problem pa nastane, ko ta pravila niso več ažurirana, refreshana če hočete in se kaj hitro zgodi, da so v napoto posamezniku kot družbi. Če se postavim v današnjo situacijo in gledam naše politike... oni imajo državo za granted, uvajajo in spreminjajo zakone in predpise, kot si jaz sproti zmišljujem kaj bom jedel. Torej, uvajajo pravila ki niso tako potrebna za življenje in medtem, ko ugodijo svojem političnem telesu glede kakšne zadeve, neizbežno zavirajo delovanje drugih skupin.

Zato se jaz osebno zavzemam za minimalna pravila (mogoče bolje optimalna saj bi družba potem delovala kot naoljena), s katerimi bi res večina pridobila in družba kot celota, ampak večji del človekovega delovanja bi ostal neizbežno nedotaknjen, svoboden. Ker je pa največji problem človekova neracionalna težnja, da si hoče na vsak način povišati verjetnost gotovosti prihodnosti in posledično formirani strah, ko razmišlja o možnih varijacijah, pade odkrita debata o prihodnosti na neplodna tla ter postavi dovolj prostora za manipulacije politikov, ki ponujajo enako zavito v celofan.

[mkk]

Moje razmišljanje.

 

S tem rekom se ne strinjam, ga se pa verjetno spomnil nekdo, ki je veliko kršil in si je želel olajšati vest...nato so ga pa drugi, ki so počeli enako, povzeli; kajti vest je včasih res izredno težka stvar.

 

Drugače pa sama gledam na to tako; večino pravil je zato, da nam olajšajo življenje, tako ali drugače, razen nekaterih, ki so si jih posamezniki, ki imajo trenutno moč izmislili, pač obstajajo ampak sama gledaa nanje, da ne štetejejo. Pa so. dokler bo posameznik imel moč, potem jih več ne bo.

 

Ostala pravila -je pa tako - nekateri ljudje ljubijo adrenalin in ne mislijo niti trenutka v prihodnost, kaj šele na posledice in nato poskusijo...in rata...in poskusijo še enkrat...in rata in potem se počutijo, da za njih pravila ne veljajo in da so vsi tisti, ki jih spoštujejo neumni, strahopetni, trapasti itd.; in potem na galas razlagajo o svojem izzivanju sreče in so ponosni nase in v drugih vzbujajo takšne ali drugačne manjvredne občutek.....potem pa kar naenkrat doživijo boooom, njihovo izzivanje sreče nima več srečnega konca, potem je pa jok in stok in solz potok, kakšni reveži so, kakšno usodo imajo, kako so ubogi ob tem pa pozabijo, da so ne vem kolikokrat prišli srečno skozi in da je to samo dan plačaila in ne njihova nesreča. Izzivanje sreče je lahko izredno nevarna stvar in lahko nas stane veliko, izjemno veliko; na nas samih pa je ali bomo izzivali in seveda potem nosili tudi posledice. Kot bi šli v trgovino in kupili absolutno predrag avto - potem ga moramo odplačati in imamo težave; če pa kupimo avto v mejah svojih finančnih sposobnosti potem pa lepo živimo, brez velikih pretresov. Vsak se odloča sam! Imamo svobodno izbiro! Uresničujemo svoje želje! (zato tudi lahko velikokrat preberemo, pazite se tega kar si želite).

 

Včasih, ko opazujem dogajanje okoli sebe in ko me ima, da bi sodila si pa mislim, cena adrenalina tudi ni zastonj in če to nekdo potrebuje, zakaj pa ne, težava nastane takrat, ko v spletu okoliščin nastradajo treteje osebe.

 

lp

 

Moje razmišljanje.

 

S tem rekom se ne strinjam, ga se pa verjetno spomnil nekdo, ki je veliko kršil in si je želel olajšati vest...nato so ga pa drugi, ki so počeli enako, povzeli; kajti vest je včasih res izredno težka stvar.

 

Drugače pa sama gledam na to tako; večino pravil je zato, da nam olajšajo življenje, tako ali drugače, razen nekaterih, ki so si jih posamezniki, ki imajo trenutno moč izmislili, pač obstajajo ampak sama gledaa nanje, da ne štetejejo. Pa so. dokler bo posameznik imel moč, potem jih več ne bo.

 

Ostala pravila -je pa tako - nekateri ljudje ljubijo adrenalin in ne mislijo niti trenutka v prihodnost, kaj šele na posledice in nato poskusijo...in rata...in poskusijo še enkrat...in rata in potem se počutijo, da za njih pravila ne veljajo in da so vsi tisti, ki jih spoštujejo neumni, strahopetni, trapasti itd.; in potem na galas razlagajo o svojem izzivanju sreče in so ponosni nase in v drugih vzbujajo takšne ali drugačne manjvredne občutek.....potem pa kar naenkrat doživijo boooom, njihovo izzivanje sreče nima več srečnega konca, potem je pa jok in stok in solz potok, kakšni reveži so, kakšno usodo imajo, kako so ubogi ob tem pa pozabijo, da so ne vem kolikokrat prišli srečno skozi in da je to samo dan plačaila in ne njihova nesreča. Izzivanje sreče je lahko izredno nevarna stvar in lahko nas stane veliko, izjemno veliko; na nas samih pa je ali bomo izzivali in seveda potem nosili tudi posledice. Kot bi šli v trgovino in kupili absolutno predrag avto - potem ga moramo odplačati in imamo težave; če pa kupimo avto v mejah svojih finančnih sposobnosti potem pa lepo živimo, brez velikih pretresov. Vsak se odloča sam! Imamo svobodno izbiro! Uresničujemo svoje želje! (zato tudi lahko velikokrat preberemo, pazite se tega kar si želite).

 

Včasih, ko opazujem dogajanje okoli sebe in ko me ima, da bi sodila si pa mislim, cena adrenalina tudi ni zastonj in če to nekdo potrebuje, zakaj pa ne, težava nastane takrat, ko v spletu okoliščin nastradajo treteje osebe.

 

lp

[Kabalist]

Sem za takšen sistem, ki bo spodbujal to, kar je napisal Antoninus. Trenutno stanje pa je norišnica, ne slepimo se.

Nekako tako je (žal). Velika večina ljudi sledi izključno svojim željam in pri tem jim je malo mar za druge. Takšne ljudi nazaj drži samo strah pred kaznijo. Žaj je strah še vedno največji gospod in dokler je človeštvo zverinjak, pač potrebujemo zakone in roko pravice, kakršna je že. Človek je silno nepopolno bitje in nepopolni so tudi zakoni, katere si je izmislil. Nepopolni podatki vedno vrnejo nepopolni rezultat. Sprijaznimo se s tem in se raje posvetimo svojim postopkom. Dokler sami nismo vrhunsko etični, toliko časa nimamo pravice tarnati nad slabostjo drugih. Naj povem po domače:

Najprej pometi pred lastnim pragom.

[lia]

 

Da, pa še res je .Ta svet je norišnica, kjer slepec slepega vodi v prepad. Pa bog ne daj, da se ti vmes povrne vid pa vidiš, da se sprehajaš na robu prepada

[Kabalist]

Velika večina se jih nikoli ne zbudi, ne povrne se jim vid in zato hvaležno cepnejo v prepad in pri to pospremijo z besedami "ne morem pomagati, to je moja karma" ali "to je božja volja".

[anarhist]

Nekako tako je (žal). Velika večina ljudi sledi izključno svojim željam in pri tem jim je malo mar za druge. Takšne ljudi nazaj drži samo strah pred kaznijo. Žaj je strah še vedno največji gospod in dokler je človeštvo zverinjak, pač potrebujemo zakone in roko pravice, kakršna je že. Človek je silno nepopolno bitje in nepopolni so tudi zakoni, katere si je izmislil. Nepopolni podatki vedno vrnejo nepopolni rezultat. Sprijaznimo se s tem in se raje posvetimo svojim postopkom. Dokler sami nismo vrhunsko etični, toliko časa nimamo pravice tarnati nad slabostjo drugih. Naj povem po domače:

Najprej pometi pred lastnim pragom.

 

Ja, vsak preobrazi sebe. Zdaj pa me zanima, ali je res boljši trenutni sistem, kot bi bil razpad in kaos? Ne navijam za nobeno od možnosti, ampak kjer so pravila, se jih lahko krši. Prepovedi nam sporočajo, da je mogoče naresti nekaj narobe. Kriminal se je pojavil, ko so začele nastajati združenja, kot je tudi država, družina itd. S tem je prišlo tudi lastništvo, ki je krivec večine neumnosti, ki se dogajajo. Kaj se vam zdi boljša možnost, razpad sistema (nasilen) ali samouničenje s strani "roke pravice"?

[alef]

Ja, vsak preobrazi sebe. Zdaj pa me zanima, ali je res boljši trenutni sistem, kot bi bil razpad in kaos? Ne navijam za nobeno od možnosti, ampak kjer so pravila, se jih lahko krši. Prepovedi nam sporočajo, da je mogoče naresti nekaj narobe. Kriminal se je pojavil, ko so začele nastajati združenja, kot je tudi država, družina itd. S tem je prišlo tudi lastništvo, ki je krivec večine neumnosti, ki se dogajajo. Kaj se vam zdi boljša možnost, razpad sistema (nasilen) ali samouničenje s strani "roke pravice"?

 

Razpad in kaos.

Pa res misliš da bi bilo to življenje brez pravil, brez zakonov?

Tudi v kaosu bi obstajala pravila, zakoni...

Poglejva takole - če bi razpadel trenutni sistem zakonov in pravil, bi na videz ne bilo več nobenih zakonov.

Nobenih pravil ki bi se jih dalo kršiti.

Res?

Recimo da v tem kaosu obstajava midva.

In ti imaš nekaj česar jaz nimam, ampak hočem imeti.

In ti to hočem vzeti.

Lahko te ubijem zato da bi ti to vzel.

Lahko pa ti prej ubiješ mene da bi to preprečil.

Ali pa samo brez odpora pustiš da ti tisto vzamem.

Torej sem v dilemi - naj ti poskušam tisto vzeti ali ne.

In to je že pravilo ali zakon - če to poskušam, tvegam da me ubiješ.

Če ne poskušam, tistega ne bom imel.

V sedanjem sistemu te "ščiti" zakon, pravzaprav le moj strah pred zakonom, ki mi to prepoveduje.

Razlika je le v tem da so sedanje pravila zapisana na papir ali karkoli že, kot zakoni.

V kaosu sva pa samo ti in jaz. in najini odločitvi - storiti nekaj ali ne in se soočiti s posledicami.

Upam da sem bil jasen.

Moje mišljenje - anarhija bo možna ko bo človeštvo duhovno zraslo in preraslo osebno lastnino kot vrednoto.

Prej ne.

[kapica]

Recimo da v tem kaosu obstajava midva.

In ti imaš nekaj česar jaz nimam, ampak hočem imeti.

In ti to hočem vzeti.

Lahko te ubijem zato da bi ti to vzel.

Lahko pa ti prej ubiješ mene da bi to preprečil.

Ali pa samo brez odpora pustiš da ti tisto vzamem.

Torej sem v dilemi - naj ti poskušam tisto vzeti ali ne.

In to je že pravilo ali zakon - če to poskušam, tvegam da me ubiješ.

Če ne poskušam, tistega ne bom imel.

V sedanjem sistemu te "ščiti" zakon, pravzaprav le moj strah pred zakonom, ki mi to prepoveduje.

Razlika je le v tem da so sedanje pravila zapisana na papir ali karkoli že, kot zakoni.

V kaosu sva pa samo ti in jaz. in najini odločitvi - storiti nekaj ali ne in se soočiti s posledicami.

Upam da sem bil jasen.

Moje mišljenje - anarhija bo možna ko bo človeštvo duhovno zraslo in preraslo osebno lastnino kot vrednoto.

Prej ne.

hud primer kr ubijanje npr pa ce hocs neki met kr ma drug pa sta samo vidva lahko tud ukrades ne lih ubijes pa se skrijes, ves kolk "placa" je po svetu, ce sta na njem le 2 ludeka

dobrrrrrrr.... sej pravm... s krsenjem pravil na papirju, na racunalnikih, na tablah, na znakih, na zdravniskih predpisih, v notranjosti samega sebe, bilokje (to slednje pa sploh) ni potrebe tvegat infarkta, mirnega spanca al karkoli njemu podobnega... :xx!:

 

Velika večina se jih nikoli ne zbudi, ne povrne se jim vid in zato hvaležno cepnejo v prepad in pri to pospremijo z besedami "ne morem pomagati, to je moja karma" ali "to je božja volja".

hehehehe.... hvalezno cepnit v prepad! kok si dobr napisal

jeap, karma, bozja volja... = ... opravicilo/izgovor za spanje :xx!:

k je pa zgleda tolk lustn spat

 

Nekako tako je (žal). Velika večina ljudi sledi izključno svojim željam in pri tem jim je malo mar za druge. Takšne ljudi nazaj drži samo strah pred kaznijo. Žaj je strah še vedno največji gospod in dokler je človeštvo zverinjak, pač potrebujemo zakone in roko pravice, kakršna je že.

in spet pri strahu... strah strah strah.... je sploh kaksna tema o strahu?

in zakaj od kdaj kako je zverinjak?

 

Konkretno: Če se je z vilico in žlico in z nožem se reže..je to samo po sebi umevno ali je to pravilo?

Poznam ljudi, ki jedo krompir ( pire) z nožem, ker jim je tako všeč.....ima krompit boljši okus.

hehehe... pa nj je pire z nozem, ce mu tako pase

sam upam, da uposteva PRAVILO, da so nozi po navad ostri in

da se lahk poreze al pa v najslabsem primeru odreze

in s kom bi tko inetligentni ljudje, kot smo mi, jedli, ce neb blo vilic, zlic, palck, nozev...?

z usti, se zmer!!!!

[alef]

s krsenjem pravil na papirju, na racunalnikih, na tablah, na znakih, na zdravniskih predpisih, v notranjosti samega sebe, bilokje (to slednje pa sploh) ni potrebe tvegat infarkta, mirnega spanca al karkoli njemu podobnega... :xx!:

 

strah strah strah....

 

V notranjosti samega sebe...

Saj v bistvu se vsa pravila kršijo tam noter.

Tudi tista ki so zunaj tebe, na papirju, prometnih znakih...

VEDNO se odločaš - upoštevat ali kršit zakon, pravilo...

Odločaš glede na posledice.

 

Strah...

Tudi strah je...

Strah pred posledicami...

 

In tud če bi bila res samo dva na svetu...

Prostora za skrivanje bi bilo res veliko.

Vendar pa ne toliko da me oni drugi sigurno NE BI našel...

[nimbus]

Končno se je mal premaknila zadeva tule... preberem drugič

[kapica]

Smisel pravil... sama morala in etika, ki sta brezpogojno osnovi t.j. gonili družbenih pravil sta nastali oz. se oblikovali tekom človeškega razvoja. V smislu, da družba kot posameznik profitirata z uvedbo in upoštevanjem družbenih pravil. Človekovo bistvo, kot materialno delovanje na kugli zemlja, se zelo malo razlikuje od delovanja živali. Malo poglejte naokoli. Ljudi skrbi predvsem njihovo materialno stanje, kaj bodo jedli in predvsem njihova skrb za potomstvo. Ni drugega, višjega cilja. Za doseganje trenutnih ciljev se je pa potrebno organizirati. In tako so horde pračlovekov ugotovile, da 20 lovcev skupaj upleni mamuta, vsak zase pa pocrkajo in tako so se razvijala družbena pravila. Torej, v osnovi so družbena pravila zagotavljala preživeteje, so bila dobra za posameznika kot družbo, problem pa nastane, ko ta pravila niso več ažurirana, refreshana če hočete in se kaj hitro zgodi, da so v napoto posamezniku kot družbi. Če se postavim v današnjo situacijo in gledam naše politike... oni imajo državo za granted, uvajajo in spreminjajo zakone in predpise, kot si jaz sproti zmišljujem kaj bom jedel. Torej, uvajajo pravila ki niso tako potrebna za življenje in medtem, ko ugodijo svojem političnem telesu glede kakšne zadeve, neizbežno zavirajo delovanje drugih skupin.

mal tezk te je men brat...

zakaj so horde ubijale mamute? za hrano? pa kako to, da niso pomislile, da za hrano ni potrebe ubijat in se s tem posledicno grupirat v horde?

politiki, pravis, da zavirajo delovanje drugih "skupin"... se ti ne zdi, da se MI sami zaviramo?! ker mi sami izbiramo/volimo politike...

aha...

 

 

V notranjosti samega sebe...

Saj v bistvu se vsa pravila kršijo tam noter.

Tudi tista ki so zunaj tebe, na papirju, prometnih znakih...

VEDNO se odločaš - upoštevat ali kršit zakon, pravilo...

Odločaš glede na posledice.

 

Strah...

Tudi strah je...

Atrah pred posledicami...

stima!!!!

posledice, so kr dokaj nepredvidljive...

oz. strah pred odgovornostjo za "svoja" dejanja...

[Kabalist]

Neandretalcu sredi ledene pušče je malce težko pridigati o vegetarijanstvu, kajti lačen človek snede to, kar ima pri roki in ga ne ubije. Človeška prebavila so narejena tako, da omogočajo širok razpon hranjenja, dasiravno ima človeška fiziologija nekaj zoprnih pomankljivosti, ki mnogim vegijem zadajajo precej neprijetne tegobe (napr. pomanjkanje vitamina B in posledično poškodbe živčevja ali probleme pri rasti - zopet so na udaru možgani z živčevjem).

[anarhist]

Razpad in kaos.

Pa res misliš da bi bilo to življenje brez pravil, brez zakonov?

Tudi v kaosu bi obstajala pravila, zakoni...

Poglejva takole - če bi razpadel trenutni sistem zakonov in pravil, bi na videz ne bilo več nobenih zakonov.

Nobenih pravil ki bi se jih dalo kršiti.

Res?

Recimo da v tem kaosu obstajava midva.

In ti imaš nekaj česar jaz nimam, ampak hočem imeti.

In ti to hočem vzeti.

Lahko te ubijem zato da bi ti to vzel.

Lahko pa ti prej ubiješ mene da bi to preprečil.

Ali pa samo brez odpora pustiš da ti tisto vzamem.

Torej sem v dilemi - naj ti poskušam tisto vzeti ali ne.

In to je že pravilo ali zakon - če to poskušam, tvegam da me ubiješ.

Če ne poskušam, tistega ne bom imel.

V sedanjem sistemu te "ščiti" zakon, pravzaprav le moj strah pred zakonom, ki mi to prepoveduje.

Razlika je le v tem da so sedanje pravila zapisana na papir ali karkoli že, kot zakoni.

V kaosu sva pa samo ti in jaz. in najini odločitvi - storiti nekaj ali ne in se soočiti s posledicami.

Upam da sem bil jasen.

Moje mišljenje - anarhija bo možna ko bo človeštvo duhovno zraslo in preraslo osebno lastnino kot vrednoto.

Prej ne.

 

V kaosu ni lastnine, ampak vseeno dobro razloženo. Zdaj pa primerjajmo s trenutnim stanjem. Eden glavnih problemov je legalna morija, skupnosti, lastnina itd.

Zakon je napisan za nezrele ljudi, ampak ob njem ne zorijo, ampak postajajo hujši. Egoizem z zakoni raste.

Je res kaos slabša možnost?

[nimbus]

Človekova oz. družbena zavest se je počasi dvigala in recimo, da se še vedno dviga. Kot je kabalist glede hrane ugotovil. Saj tudi danes ljudje šopingirajo meso po supermarketih in ne razmišljajo, da je to ubijanje. Bolj ozaveščeni glede tega so na kmetih npr. Ampak, kaj sem hotel, ja vse je cost-benefit metoda... utilitarizem. Počnem nekaj zato in predvsem (opa, ne "samo") zato, ker se mi to IZPLAČA. Tu vstopi morala. Če ne bi imel morale, bi lepo stuhtal kako oropati kakšno bogato starko (zločin in kazen), bi to ponovil parkrat v življenju in bi bil jack. Ampak zakaj tega ne počnem? Ker je to dobro zame a ni dobro za družbo kot celoto x!x Zato pravila... uradna, formala, pravo in bla, bla, bla... ter drugo, morala, moralni maček, privzgojena navlaka za katero Nietzsche pravi, da jo moramo preseči, če hočemo nekaj novega, boljšega.

 

In enako je v politiki. Politiki ne gojijo nekega idealističnega svetovnega nazora... mogoče le pri volilnih obljubah... mimo tega je pa vsakemu politiku jasen sistem daj-dam. In tako si nabirajo skupinice okoli sebe... potem je tu še kapital... skratka, vsebine olala in največja slepota je demokracijo enačiti s svobodo. Ko to slišim me pritisne... torej, vsa umetnost je najti presek osebnih in družbenih interesov. Če je ta presek res majhen lahko zamenjaš družbo...

 

No, tolk...

 

[Kabalist]

Se kar moram strinjati z večino tega, kar je priobčil Nimbus. Morala je nujni sestavni del družbe. Ker trenutno nimamo boljšega mehanizma za krotitev zveri v sebi, je pač potrebna in nujna. Pravlkjičarjenje o nekih duhovnih vrednotah je tako, kot pri politikih. Pred volitvami so vsi svetniki, a po volitvah se vrnejo v svoje javne hiše, kjer se prodajajo. Dejavni svet je pač svet pravil. Najsibodo fizikalne ali kemijske narave, vladajo nam pravila in moramo se truditi, da so ta pravila kar se da znosna - ne smejo preveč ščititi šibkih, a istočasno ne smejo preveč omejiti močnih. Ravnotežje je magična beseda.