Izstop iz Katoliške Cerkve

[Alan_New]

Sem zgoraj napisal, da smisel SIMBOLIČNEGA dejanja krsta zame presega pomen njegovega religioznega pomena.

Sem razumel, da si tako mislil in se s samo simboliko dejanja strinjam, vendar se po mojem mnenju resnični krst, posvetilo, zgodi znotraj človeka, ko se odpravi na pot naproti Božanskemu.

Takšni obredi niso teater, ampak so zelo pomembni za našo dušo. Se ti zdi tudi obred poroke brezvezen?

Takšni obredi izhajajo iz nekdanjih iniciacijskih obredov; oglejva si recimo iniciacijski obred pri indijancih, pri katerem se mladenič spremeni v moža; duša preprosto potrebuje takšno izkušnjo. Če nima jasnega "signala", ostane v človeku nekakšna praznina, ki se odrazi v specifičnih vedenjskih vzorcih - npr. potreba po tem, da te stalno hvalijo, nezadostna zavest o lastnih kvalitetah ... Pri iniciacijah (sem štejem tudi krst in poroko), gre preprosto za to, da s tem dejanjem simbolično sprejmemo neko odgovornost in takšne stvari bogatijo dušo. Mimogrede - pri poroki sploh ne mislim nujno na cerkven obred, čeprav mislim, da je pri nas civilni zelo siromašen. Sem bil npr. priča nekomu, ki se je poročil v Belorusiji; šlo je za zares lep obred. In tovrstni obredi dejansko na nezavedni ravni imajo moč, zato sem absolutno za to, da jih ohranimo. Druga stvar pa je, da moraš biti za sodelovanje v nekaterih obredih zadosti zrel. Ko sem se npr. jaz poročil, se tega nisem zavedal.

Ja, tudi poroka se mi zdi brezvezna, še en teater. Kajti če dva res čutita bližino in povezanost, zakaj je treba to na zunaj vsem kazati in se špilati obreda poroke? (Tukaj zanemarim praktični pravni pogled, ki marsikaj olajša s poroko.)

 

Tudi močno dvomim v trditev, da so obredi potrebni za dušo. Potrebni so za um, da ga morda kam usmerijo, ne pa za dušo. Obredi so zgolj sporočila do določene stopnje zavesti, potem se mi zdijo popolnoma odveč in samo mehansko ponavljanje tradicije.

 

Od nekdaj se mi zdijo vsi ti obredi, proslave ipd. čisto brezveze in sam teater, čeprav ne zanikam, da sem tudi jaz sodeloval v marsikaterem izmed njih.

Čisto hipotetično reciva, da se strinjaš s potrebo po tovrstnih obredih - kdo naj bi jih potem izvajal, če ne cerkev (vzemiva konkretno krst)?

Edini legitimni za izvajati krst se mi zdijo otrokovi starši. Nikakor pa ne zunanja institucija.

[nosorog]

Ja, tudi poroka se mi zdi brezvezna, še en teater.

Tudi močno dvomim v trditev, da so obredi potrebni za dušo. Obredi so zgolj sporočila do določene stopnje zavesti, potem se mi zdijo popolnoma odveč in samo mehansko ponavljanje tradicije.

 

Od nekdaj se mi zdijo vsi ti obredi, proslave ipd. čisto brezveze in sam teater,

 

Takšno "pragmatično" razmišljanje je danes zelo pogosto in mislim, da nas duhovno siromaši.

 

Tale citat je iz zadnje strani knjige Antona Trstenjaka: Človek, simbolično bitje:

 

"Če izgubi človek svoj specifični simbolični svet, ki mu določa vrednote in smisel življenja, pride do eksistencialne nevroze in drugih motenj, ki pa ne izvirajo iz nezadoščenih gonov in njihovih konfliktov, marveč nastanejo predvsem zato, ker se je človeku zrušil simbolični svet vrednot."

 

lalala

[Alan_New]

Po moje se pa "mora" prav to zgoditi, kar pravi Trstenjak. Razrušiti se mora simbolni svet, ki smo si ga ustvarili zaradi lažje predstavljivosti, zato da bi lahko končno videli svet, kakršen je. To je to, ko se z delom na sebi postopa ruši iluzije in zablode in odkriva Resnico. Kdor na to ni pripravljen, lahko res pade v eksistencialno nevrozo, kajti izgubi "sebe", predmete svoje projekcije. A ravno za to gre -- da se očisti nepotreben balast in zaživi.

[aakhut]

 

alan...si moral imeti zelo domishlijsko siromashno otroshtvo

 

zlomk...tralala

[klarus]

Po moje se pa "mora" prav to zgoditi, kar pravi Trstenjak. Razrušiti se mora simbolni svet, ki smo si ga ustvarili zaradi lažje predstavljivosti, zato da bi lahko končno videli svet, kakršen je. To je to, ko se z delom na sebi postopa ruši iluzije in zablode in odkriva Resnico. Kdor na to ni pripravljen, lahko res pade v eksistencialno nevrozo, kajti izgubi "sebe", predmete svoje projekcije. A ravno za to gre -- da se očisti nepotreben balast in zaživi.

js sem bila tudi na tej stopni kot ti, alan s tem, da pa tebe trma gor drži, mene je pa čez noč(dobesedno) sesulo in sem tudi hotela vse zrušiti od temljev naprej ampak h sreči mi je pod roko prišla ena dobra knjiga, oz samo sestavek te knjige, ki mi je pomagal videti, da ni vse slabo, pa tudi dobr ne.....tako sem dobro poiskala in obdržala....slabo odstranila in na prazna mesta dala nove dobre stvari, vidike itd.........

 

če boš vse zrušil...iz česa oz na čem boš pa začel graditi tvojo novo podobo

[nimbus]

Po moje se pa "mora" prav to zgoditi, kar pravi Trstenjak. Razrušiti se mora simbolni svet, ki smo si ga ustvarili zaradi lažje predstavljivosti, zato da bi lahko končno videli svet, kakršen je. To je to, ko se z delom na sebi postopa ruši iluzije in zablode in odkriva Resnico. Kdor na to ni pripravljen, lahko res pade v eksistencialno nevrozo, kajti izgubi "sebe", predmete svoje projekcije. A ravno za to gre -- da se očisti nepotreben balast in zaživi.

 

Alan, jaz te tukaj čisto podpiram... nimaš kaj izgubiti. Stara navada - železna srajca...

 

Klarus... iz čistega firbca... če smo že pri stopnjah... me zanima... a smatraš, da si sedaj na višji stopnji

[emanuel]

Razrušiti se mora simbolni svet, ki smo si ga ustvarili zaradi lažje predstavljivosti, zato da bi lahko končno videli svet, kakršen je. To je to, ko se z delom na sebi postopa ruši iluzije in zablode in odkriva Resnico.

In zakaj potem ti rušiš resnico, in namesto tega postavljaš iluzijo in zablode

[nosorog]

Po moje se pa "mora" prav to zgoditi, kar pravi Trstenjak. Razrušiti se mora simbolni svet, ki smo si ga ustvarili zaradi lažje predstavljivosti, zato da bi lahko končno videli svet, kakršen je. To je to, ko se z delom na sebi postopa ruši iluzije in zablode in odkriva Resnico. Kdor na to ni pripravljen, lahko res pade v eksistencialno nevrozo, kajti izgubi "sebe", predmete svoje projekcije. A ravno za to gre -- da se očisti nepotreben balast in zaživi.

 

Predvidevam, da si se malce zaletel in da ne misliš zares tako. Kaj bi nam pa preostalo, če sesujemo svet simbolov, ki smo si ga zgradili. Si takrat, ko si to pisal pomislil na to, koliko simbolike je bilo v pravljicah, ki so ti jih pripovedovali kot otroku ali v barvah, ki jih vidiš, kamorkoli se ozreš. In - ali ni konec koncev beseda simbol za predmet, ki ga predstavlja? In - ali veš, da uvrščamo med arhetipske simbole, torej simbole, globoko vtkane v nezavedno, tudi pojme, kot so pleme, družina ... Arhetipska beseda "plemenski" npr. simbolizira skupno identiteto, silo, moč volje in skupne vzorce verovanj. Skozi simbolni svet se izraža kabalistično drevo življenja, cel sistem astrologije, numerologije ...

 

Pa si kdaj pomislil ali opazil, da se svet odziva na naša dejanja simbolično? Nekaj primerov:

- NATO (predvsem ZDA) je operacijo osvobajanja Kuvajta pred leti imenoval "puščavski vihar"; še isto leto se je v Severni ameriki začela prava invazija orkanov in tornadov, ki je trajala tri leta; skoraj istočasno, a v manjšem obsegu, so se pojavili viharji tudi v GB, NL, F in D - v približnem matematičnem razmerju z udeležbo v operaciji.

- Al pa dva primera iz ranjke Jugoslavije: ena od vojaških vaj v Sloveniji se je imenovala "svoboda", druga, v Bosni, pa "čekič". Nadaljna razlaga verjetno ni potrebna.

- Fascinanten je tale primer iz ZDA: 1929 je ameriško gospodarstvo doživelo zlom in depresija je zajela ves narod. Simbolično se je leto kasneje začela epidemija otroške paralize, kot odraz psihičnega stanja naroda. Tisti, ki so doživeli največje izgube in njihovi otroci, so najbolj obolevali. Da je mera polna - za predsednika so izvolili Roosevelta, ki je šepal zaradi prebolele otroške paralize. Ameriko je v psihološkem smislu ozdravila II svetovna vojna. Šele takrat, ko je depresijo v kolektivni zavesti zamenjal občutek zmagoslavja, so obvladali epidemijo otroške paralize.

 

Še en citat medicinske intuitivke Carolyne Myss:"Ker nam naših pet čutov sporoča vtise dogodkov in sprememb okoli nas, jih - dokler smo mladi - sprejemamo po njihovi zunanji vrednosti. Šele ko smo starejši, dobimo sposobnost najti simbolične pomene dogodkov in vez."

 

Zato - ne se sekirat; vse ob svojem času ...

 

lalala pa še tralalero

[janko]

pozdrav vsem

se opravičujem, ker roko na srce res nisem prebral cela teme, oz. skoraj nič, je pa stvar tudi meni zlo zanimiva in sem že večkrat razmišljal o tem. govorim pač kot strgan dohtar, tko da upam, da bom saj za silo uspel povedati bistvo, če ga bo kdo hotel videti.

moje mnenje je, da vsak, ki govori o tem, ga to zanima in si tega želi, a cel kup stvari ga moti, niso po njegovi logiki in željah, potrebah. po moje bi morali se zavedati, da je cerkev pač samo orodje vere in nima z njo kaj dosti skupnega, a religije so nekako nujne. za dobro človeštva. zakaj? večina ljudi ima zelo razvit čredni nagon. želi nekam spadati, biti del nečesa, boji se osamljenosti in v skupnostih dobi občutek varnosti. tako v religijah,kot tudi lovskih društvih... in te organizacije to navidezno nudijo. istočasno pa nekako skrbijo za svoje člane. le ti večinoma ne razmišljajo, ampak le ubogajo. verjamejo, da je nekje nekdo, ki že ve, da je tako prav. no in tako religije skrbijo za takega človeka na vseh nivojih in stopnjah. tako postane logično, zakaj muslimani ne jedo svinjine, fantke obrezujejo, posti... vzdržnost... spoved...krst, poroka, sv. maziljenje... ne ljubi se mi pisati, a pomislite malo. pa saj itak ste že. pardon. skratka, ubogaj in za vse je poskrbljeno...

in to drži. za množice. nekdo, ki pa se s tem u detajle ne strinja, ki razmišlja, najde povsod cel kup pomanjkljivosti, stvari, s katerimi se ne strinja. in išče... in nekje nekaj najde, ki mu je bliže kot v npr. krščanstvu. in od tam izstopi in gre ...kamorkoli...ni pomembno. a kaj je s tem storil?(krishnamurti to lepo opisuje) zamenjal je eno avtoriteto za drugo... in nato ga tudi tam stvari začnejo motiti... zato ni čudno, da se nekateri vračajo, kot pravi nosorog... pa vendarle imajo tudi krščanske nabožne slike povsod na t.i. podobicah in kipih, jasne namige, kje je bistvo... ena roka s prstom opozarja, druga pa kaže na srce, včasih celo ranjeno in v trnju...

toliko za zdaj. o simboliki pa ne bi. vsaj zdaj.

a vse to je seveda le moje razmišljanje in misli, ki sem jih prebral ali ujel kje drugje...

lep dan želim. janko

[emanuel]

Kaj bi nam pa preostalo, če sesujemo svet simbolov, ki smo si ga zgradili.

Po moje pa si simboljnega sveta nismo preprosto zgradili, ampak simbolni svet odraža realnost duhovnega sveta, ki je nad materialnim svetom; in materialni svet, ki izhaja iz duhovnega sveta, tudi refleksira duhovni svet. Tako geneza v bistvu govori o duhovnem razvoju človeka od začetka, ko je ustvarjeno nebo in zemlja - to se pravi človek, ki se rodi s svojo duhovno (nebo) in materialno (zemlja) zasnovo; pa do poduhovljenega Človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, torej je po svoji naravi Bogu, oziroma Pra-duhu, iz katerega vse izhajalm, podoben. Viharji, ki divjajo po zemlji, pa odražajo strasti, ki divjajo v človeki, dokler ne dozori. Podobnost med duhovnim razvojem človeka in razvojem naravne Zemlje je torej povsem slučajna, oziroma sploh ni slučajna , če upoštevamo, da naravn isvet vedno sledi duhovnemu svetu.

 

Različne kulture imajo na videz različni simbolni nabor, v svojem bistvu pa tudi na videz različni simbolni svet govori o enakem bistvu. Problem je edino v preveč zunanjem razumevanju preveč posvetnih - v ta svet usmerjenih ljudi - ki ne sprejemajo duhovnega pomena. Kdor po takih ljudeh ocenjuje simbolni pomen, resda pride do zgrešenega zaključka, da simbolni svet prodaja iluzijo, kar pa še zdaleč ni res, ampak simbolni pomeni vedno odražajo globje duhovne resnice. Težave vedno nastanejo pri preveč zunanjem razumevanju simbolnosti, kar pa je značilno za človeštvo, ki se je preveč oddaljilo od svoje duhovne biti.

 

Primer je na primer čaščenje "boga" sonca. Najprej je sonce simbol, ki predstavlja Boga kot vir energije, življenja in svetlobe. Nato pa sonce postane "bog", ki se ga začne častiti. Potem pride kakšen "bog" teme in materije kot nasprotje boga sonca, ko pa sta enkrat dva boga, se jih kmalu nabere cela množica in s razvije mnogoboštvo. Problem je, ker se ne razume istočasne večplastnosti realnosti, in se simbolni pomen začne častiti kot na primer v indiji svete krave, ki simbolizirajo mati. Iz tega simbola se tako razvije kult krave.

[emanuel]

Še en citat medicinske intuitivke Carolyne Myss:"Ker nam naših pet čutov sporoča vtise dogodkov in sprememb okoli nas, jih - dokler smo mladi - sprejemamo po njihovi zunanji vrednosti. Šele ko smo starejši, dobimo sposobnost najti simbolične pomene dogodkov in vez."

Razumevanje simbolnega pomena je bolj odraz duhovnega razvoja človeka, ki ni nujno povezan s starostjo, zgornja trditev po moje drži bolj v povprečju in se ne bi smela posploševati.

[nimbus]

Ker smo ravno pri krščanstvu, rušenju simbolizma in konzervativnemu pogledu, da je nekaj dobrega, ker smo tako navajeni. Ogrodje Jezusovega učenja lahko strnemo v nekaj alinej... ne bom jih našteval, ker lahko kakšno izpustim, nimam pa časa za temeljito analizo. Ampak anyway... del tega ogrodja je njegovo učenje, da moramo postaviti svoje življenje "na glavo". Spet ena lepa primera, kjer se lepo vidi kaj je učil Jezus in kaj katoliška cerkev. Pa ne da jo iščem v senu, ta me bode na pšestnajst svetlobnih let.

 

Ja, Janko, čredni nagon, ampak vse stare modrosti, ali kako naj rečem, kao stare modrosti poudarjajo ravno shajanje s samim seboj. Začneš na sebi... enako je šel Krist v puščavo, kjer ga je skušal hudobni duh, Zaratustra je tudi desetletja modroval s soncem, v Indiji še danes živijo po luknjah, visijo z dreves in meditirajo. Torej, kaj na prinese/odnese to skupna ceremonija. Prinese nekaj malega v obliki placeba, odnese pa neskončno breme človeštva... DOLGCAJT

 

P.S: No, zdej pa pejmo hit na britofe častiti mrtve, zrcalit svoje strahove naše smrtnosti in na mašo za(d)ušnico delat uboge obraze. Sej bomo koneckoncev že jutri lahko bili spet peklenščki

 

KLIK KLIK

[aakhut]

Sámo rojstvo je čudovit življenjski krst, posvetilo, in ni potrebno še drugam hoditi po taka "posvetila".

 

res je.....ZHIVLJENSKI....ampak.....pozabil si she na VECHNOST

si pach newage-ar in s tem ochitno tudi panteist... :xx!: :xx!: :xx!:

 

zlomk....krehkrehkreh

[nosorog]

 

res je.....ZHIVLJENSKI....ampak.....pozabil si she na VECHNOST

si pach newage-ar in s tem ochitno tudi panteist... :xx!: :xx!: :xx!:

 

zlomk....krehkrehkreh

 

Panteizem običajno odpravijo z eno bhesedo - da je to enačenje boga z naravo? Katero natančno? Le to, okoli nas? Kaj natančno razumeš pod besedo panteizem?

 

zvedavi Nosorog

 

P.S. - upam, da bo teorija zabeljena z obešenjaškimi ocvirki

lalala

[Alan_New]

alan...si moral imeti zelo domishlijsko siromashno otroshtvo

Ravno nasprotno.

 

js sem bila tudi na tej stopni kot ti, alan s tem, da pa tebe trma gor drži, mene je pa čez noč(dobesedno) sesulo in sem tudi hotela vse zrušiti od temljev naprej ampak h sreči mi je pod roko prišla ena dobra knjiga, oz samo sestavek te knjige, ki mi je pomagal videti, da ni vse slabo, pa tudi dobr ne.....tako sem dobro poiskala in obdržala....slabo odstranila in na prazna mesta dala nove dobre stvari, vidike itd.........

 

če boš vse zrušil...iz česa oz na čem boš pa začel graditi tvojo novo podobo

Saj sploh ne gre ne za dobro ne za slabo, še najmanj pa za trmo. In zakaj bi sploh imeli "podobo"? To je itak že, bistvo je, da odkrijemo, kdo smo v resnici, tudi ko izginejo vse predstave in simboli o nas samih. All that is real will remain, je rekel Osho. Vse, kar ni resnično, pa bo izginilo. To je itak končni rezultat vseh duhovnih poti.

 

In zakaj potem ti rušiš resnico, in namesto tega postavljaš iluzijo in zablode

Saj ne morem ničesar drugim zrušit. Gre za rušenje iluzij v sebi in iskanje bistva. Saj simbolni svet bo za drugo prav tako obstajal tudi potem, ko bomo v sebi to razrušili. (S tem odstavkom odgovarjam tudi nosorogu.)

[emanuel]

In zakaj bi sploh imeli "podobo"? To je itak že, bistvo je, da odkrijemo, kdo smo v resnici, tudi ko izginejo vse predstave in simboli o nas samih.

Poistovetenje samega sebe z vlogo, ki jo imamo v družbi, lastnim telesom in svojim razumom je iluzija, ki jo moramo preseč. Funkcija, ki jo nekdo opravlja, je pač funkcija, in ni oseba sama. Če je nekdo direktor, na prime, se mora zavedati, da on sam ni funkcija in delo, ki ga opravlja, temveč da obstaja višja realnost njegove identitete. Problem naše družbe je, da se imajo ljudje, ki opravljajo višjo posvetno funkcijo (med te štejem tudi cerkvene službe in cerkev kot institucijo) za večvredne od sebi podrejenih, tiste nad sabo pa malikujejo in častijo. Pri tem pa ne gre za simbole, ampak posvetnost, v katero smo ujeti.

[janko]

Poistovetenje samega sebe z vlogo, ki jo imamo v družbi, lastnim telesom in svojim razumom je iluzija, ki jo moramo preseč. Funkcija, ki jo nekdo opravlja, je pač funkcija, in ni oseba sama. Če je nekdo direktor, na prime, se mora zavedati, da on sam ni funkcija in delo, ki ga opravlja, temveč da obstaja višja realnost njegove identitete. Problem naše družbe je, da se imajo ljudje, ki opravljajo višjo posvetno funkcijo (med te štejem tudi cerkvene službe in cerkev kot institucijo) za večvredne od sebi podrejenih, tiste nad sabo pa malikujejo in častijo. Pri tem pa ne gre za simbole, ampak posvetnost, v katero smo ujeti.

 

ostal sem brez sape... tko lepo povedano

[janko]

Poistovetenje samega sebe z vlogo, ki jo imamo v družbi, lastnim telesom in svojim razumom je iluzija, ki jo moramo preseč. Funkcija, ki jo nekdo opravlja, je pač funkcija, in ni oseba sama. Če je nekdo direktor, na prime, se mora zavedati, da on sam ni funkcija in delo, ki ga opravlja, temveč da obstaja višja realnost njegove identitete. Problem naše družbe je, da se imajo ljudje, ki opravljajo višjo posvetno funkcijo (med te štejem tudi cerkvene službe in cerkev kot institucijo) za večvredne od sebi podrejenih, tiste nad sabo pa malikujejo in častijo. Pri tem pa ne gre za simbole, ampak posvetnost, v katero smo ujeti.

 

ostal sem brez sape... tko lepo povedano

[klarus]

Klarus... iz čistega firbca... če smo že pri stopnjah... me zanima... a smatraš, da si sedaj na višji stopnji

moja vera je na isti stopnji, mogoče bol neomajna......kar se pa pogleda na duhovnost oz vse skupaj tiče sem pa zelo napredovala

[Antoninus]

Poistovetenje samega sebe z vlogo, ki jo imamo v družbi, lastnim telesom in svojim razumom je iluzija, ki jo moramo preseč. Funkcija, ki jo nekdo opravlja, je pač funkcija, in ni oseba sama. Če je nekdo direktor, na prime, se mora zavedati, da on sam ni funkcija in delo, ki ga opravlja, temveč da obstaja višja realnost njegove identitete. Problem naše družbe je, da se imajo ljudje, ki opravljajo višjo posvetno funkcijo (med te štejem tudi cerkvene službe in cerkev kot institucijo) za večvredne od sebi podrejenih, tiste nad sabo pa malikujejo in častijo. Pri tem pa ne gre za simbole, ampak posvetnost, v katero smo ujeti.

edem postov na forumu s katerim se res komot strinjam

[janko]

edem postov na forumu s katerim se res komot strinjam

 

seveda k useh ne upaš prebrat

[nimbus]

Poistovetenje samega sebe z vlogo, ki jo imamo v družbi, lastnim telesom in svojim razumom je iluzija, ki jo moramo preseč. Funkcija, ki jo nekdo opravlja, je pač funkcija, in ni oseba sama. Če je nekdo direktor, na prime, se mora zavedati, da on sam ni funkcija in delo, ki ga opravlja, temveč da obstaja višja realnost njegove identitete. Problem naše družbe je, da se imajo ljudje, ki opravljajo višjo posvetno funkcijo (med te štejem tudi cerkvene službe in cerkev kot institucijo) za večvredne od sebi podrejenih, tiste nad sabo pa malikujejo in častijo. Pri tem pa ne gre za simbole, ampak posvetnost, v katero smo ujeti.

 

Kako lep sestavek, kako bi se z njim strinjal, če bi odmislil, da se zavzmaš za militarizacijo sveta. Prvi stavek se lahko glasi tudi takole:

 

Poistovetenje naroda z vlogo, ki jo ima v svetu, lastno družbeno ureditvijo in obrabnim sistemom je iluzija, ki jo moramo preseč. Problem našega sveta je, da se imajo države, ki so tehnološko razvitejše (med te štejem predvsem zahodni svet) za večvredne od sebi (tehnološko) podrejenih, tistih nad sabo pa sploh nimajo. Pri tem ne gre za simbole, ampak za dejansko, konkretno, realizirano človeško klanje.

 

 

 

moja vera je na isti stopnji, mogoče bol neomajna......kar se pa pogleda na duhovnost oz vse skupaj tiče sem pa zelo napredovala

 

me veseli...

[Antoninus]

seveda k useh ne upaš prebrat

evo, še en s katerim s lahko strinjam.

[janko]

evo, še en s katerim s lahko strinjam.

loh blo men bit pametn, k sem to po seb vedu

[opat]

Ne razumem kako je lahko nekdo rinil v katoliško cerkev že od začetka.

Mogoče se mu je zdelo fino nosit talar kot našemu rdečemu očetu Rodetu.

Precej gizdava nagnjenja moraš imeti, da si želiš obleči talar. Naj obupanci pridejo pridejo k meni in bodo videli kaj se to pravi živeti ubogo in preprosto.

Dobili bodo metlo in srajco iz jute.

 

AMEN