Partnerstvo in zvestoba

[janko]

v bistvu sem povzela, za kaj je slo v temi, Janko.

 

sicer pa si cudn vprasal....

oz. kaj je cudnega v mojem postu?

 

ali ste za staromodnejse nacine (vse manj folka je) ali svobodnejse (vse vec folka, kot bi cutil, da drvimo 'proti koncu' pa da je treba se cimvec probat - tak filing mam).

 

tko da - sonce se vedno vzhaja, tud ce ma kdo svobodnejso zvezo, v zvezi sta dva in sta oba za -- ali pac po zelji, kar se mene tice jih je lohk 5, ce hendlajo oz. ce nima noben od vpletenih zveze z mano.

 

no za poroko pa nisem bila in nisem in ne bom.

(se mi zdi odnos do partnerja stvar srca in ne papirja)

 

na hitr samo mal preletu, tko da sm vrjetn ceu kup spregledou, pa kadar kej napišem, mam itak filing, da noben niti ne prebere, kwa šele dab se kdo kej zamislu, pa se zgleda učas tut uštejem. sicer pa wtf, sej je itak brez veze use skup.

da pa ne pozabm... mačona... ne vem, če te nom spet začeu brat sploh nis glupa, sam še gobec se naučiš držat, pol boš pa čist ..... ammmmmmmmm... kapo dol

marsa lej... res sm čudn uprašou, ker se pod uprašaj postaulajo vrednote, k so men samoumevne. pa da bom pošten... ni od zmerej tko

ne wem kwa je s poroko narobe? če maš nekoga rad, z njim misliš resno, se zavedaš kwa to s sabo prnese... ... ..., se mi ne zdi čist nč tko zlo mem, če to tut potrdiš, si kej obljubiš... pred bogom i narodom, kako kažu

 

tko recmo mi je tut zvestoba samoumevna. pa tut logična, ker u vezi(kukr jo jest razumem)ni tabujou in sexualno zadovoljstvo neizbežno . če se da pogovarjat odkrito, se da tut povedat želje, fantazije... pa jih seweda tut ispolnit. če se usak loh konckoncou zadovolji tut sam z dvemi prsti, loh to nekdo, k te ma rad in ti njega in ma clo mal več pripomočkou na razpolago še dost lažje. z veseljem in užitkom

 

tist staromodno in svobodno, k si rekla... najbrž niso najbl posrečeno izbrane besede. ker če so spoštovanje, zvestoba, iskrenost... staromodno, pol sem jest definitivno zeeeelooooooo old fešn gaj. pa zmerej bl

[Marsa]

ja, sej sme rekla da je najbrz bilo ironicno receno, z moje strani.

mislim podobno kot ti, razen poroke.

 

Mystica... kwa si citirala oz. kok cudn je izpadl.

[Boudika]

normalno, da je v prvi vrsti tvoj prijatelj, to je itak podlaga za odnos, ampak zakaj s prijatelji nimamo takih trkov kot s partnerji? ker na prijatelje ne pritiskamo, ne pričakujemo, da bo ravnal tako in tako, ne dihamo za vrat ... v partnerstvu se pa to hitro zgodi. je druga vibra kot v prijateljstvu.

 

Če imamo pričakovanja in pritiskamo, po moje to ni prava ljubezen. Vsaj jaz to doživljam kot zgrešeno partnerstvo. Meni je dobro partnerstvo boljša vibra kot prijateljstvo. Je pa možno, da včasih tudi kakšen prijatelj diha za vrat in vsiljuje svoja pričakovanja. Sem že to doživela .

[Marsa]

aja sej res, ti si zdej 'cist v dreku'.

[Marsa]

haha, lisica, spremenila vse vmes, oni drek skinla itd...

[taraja]

Če imamo pričakovanja in pritiskamo, po moje to ni prava ljubezen. Vsaj jaz to doživljam kot zgrešeno partnerstvo. Meni je dobro partnerstvo boljša vibra kot prijateljstvo. Je pa možno, da včasih tudi kakšen prijatelj diha za vrat in vsiljuje svoja pričakovanja. Sem že to doživela .

Po mojem je večina ljudi do svojih prijateljev veliko bolj popustljiva kot do partnerjev, ker od partnerjev hočemo tisto, kar smo hoteli že od staršev, pa nismo dobili. In ker nam je partner veliko bližje in pred njim razkrijemo najgloblje kotičke svoje duše, smo ranljivi, zato od njega veliko zahtevamo. Po moje partner mora biti v prvi vrsti prijatelj in nato partner, saj če ne tudi partner dolgo ne mora ostati, lahko je dober ljubimec npr.

[zerkalo]

ja no dobr, bomo pa pol filozofski.

nekak mas najbrz kak *model* v glavi al kaj?

 

morda te je zmotila beseda 'staromodnejsi'...najbrz sm rekla to nekoliko ironicno, ces, zdaj je staromodno, ce mas normalno enga rad.

 

tud zame noben ni cist pravi model (od teh dveh omenjenih), po mojem mnnenju in okusu.

 

namrec, ce dihas sam za partnerstvo, tudi ce je to 'dihanje' zdravo, vzajemno itd., se pol enkrat vse tezje razvijas, preide v navado, za katero pa vemo, da nas slepi pred stvarmi, ki jih nocemo videti.

 

Po 2. strani pa svobodnejsi odnosi, kot jim pac pravimo, lohk prinesejo odtujenost..... zacnejo pota prevec po svoje in vstran hodit, potem spet -kot pri prejsnjem primeru- pac ni vec tok moznosti za skupno osebno rast.

 

Tako da si mora vsak itak najt tak model, ki ga najbolj izpolnjuje, s tem, ki v tem obdobju to izpolnjuje.

 

Kajti ce je nekdo Pravi, to sploh ne pomen, da mormo z njim 80 let zivet. da je to dozivotno.

Pravi je pac za tisto obdobje, za tiste lekcije, ki so pac (ble).

 

ker pa obstaja ena bedasta ideja, da je sam 1x lohk tisto pravo, imamo kupe osamljenga in razocaranga folka, ki so 'uno eno moznost' ze zgubil, kao, pa se potem preostanek lajfa valjajo v badu in v poskusih spreminjanja preteklosti.

 

ko bi le vedel za kakšen delujoč "model"

vem samo, da meni znani modeli nekako ne delujejo

za to kaj je "pravi" pa

[janko]

hjao kaka čreva...

 

kdo bi to šele v zvezi prenašal

morš glumit glisto, pa sam še uživaš

[Marsa]

hjao kaka čreva...

 

kdo bi to šele v zvezi prenašal

 

jp, sam - tko kot kaj druzga, se velik bl motecga v zvezi, kar je tezko prenasat.

 

sicer pa: podobno kot sex al pa pogovor o sexu.

tle na forumu je pac pogovor, ko je pa sex v igri, pa najbrz ni spet tok tegale dolgovezenja, k ga tlele lohk vidmo.

 

Prenasate pa, drageci, vse, ce se le na tapravi gumb pritisne. Eni/ene znajo.

Pa smo tle lohk se taki Jacki pa cesa ne bi prenasal....

ko je pa situacija, pa nc vec take brihte pa na cast pa ponos se hitr pozab.

pa bucibuci, ti kr govor, k te je tok lustn poslusat.

tlele pa kao pih dolgovezenje, creva...

 

[Boudika]

Po mojem je večina ljudi do svojih prijateljev veliko bolj popustljiva kot do partnerjev, ker od partnerjev hočemo tisto, kar smo hoteli že od staršev, pa nismo dobili. In ker nam je partner veliko bližje in pred njim razkrijemo najgloblje kotičke svoje duše, smo ranljivi, zato od njega veliko zahtevamo. Po moje partner mora biti v prvi vrsti prijatelj in nato partner, saj če ne tudi partner dolgo ne mora ostati, lahko je dober ljubimec npr.

 

Ja, saj, dobro povedano. Če nosimo močne nerazrešene vzorce v sebi, se najdemo ravno s takšnimi partnerji, s katerimi lahko odigramo to dramo. Torej s takšnimi, ki imajo podobne pomanjkljivosti kot naši starši. Hotela sem samo reči, da ni nujno, da je tako. Da je mogoče veliko teh vzorcev predelati, če že obstajajo in preseči te drame partnerskega odnosa. Se strinjam, da mora biti partner tudi prijatelj, pa še nadgradnja prijatelja zapovrh .

[X~EDGE~X]

"Kajti ce je nekdo Pravi, to sploh ne pomen, da mormo z njim 80 let zivet. da je to dozivotno.

Pravi je pac za tisto obdobje, za tiste lekcije, ki so pac (ble).

 

ker pa obstaja ena bedasta ideja, da je sam 1x lohk tisto pravo, imamo kupe osamljenga in razocaranga folka, ki so 'uno eno moznost' ze zgubil, kao, pa se potem preostanek lajfa valjajo v badu in v poskusih spreminjanja preteklosti. "

 

 

Ja, vredu sam da tole dojameš moreš dat vse faze že skozi, jaz sem po 8 letih se razšel praktično pred poroko...in prve tri mesece se mi je zdelo, da se mi bo zmešalo na polno...zdaj po 3/4 leta se pa ponovno spoznavam in uživam življenje brez da bi kak oseba to omejevala....jebiga vse je ena faza....in ko veza postane zgolj "navada" potem je še samo vprašanje časa kdaj se končna....Je treba prej dobro spoznati sebe....preden se začne dolgovezanje zakaj to, ono....

[Guest Mačona]

"pravi" je itak totalna zabloda, pogruntavščina, ki izhaja iz Andersenovih pravljic. en je bolj pravi, drug je manj pravi, en ti je lahko zelo blizu idelnega, ampak človek se spreminja ... vsak je pravi za nekaj. za lekcijo, dve ... tisto, kar ti pač manjka. točno tisto dobiš.

[butl]

"pravi" je itak totalna zabloda, pogruntavščina, ki izhaja iz Andersenovih pravljic.

 

Pa ni, mislm, zabloda.

[Prabha]

Bolj kot spreminjati,bi rekla hoditi po svoji poti,napredovati,vendar se na nek zdrav način prilagajati drug drugemu.Biti oba individuma,neodvisna ,vendar povezana v spoštovanju,ki je znak,da vse štima.Dobesedno življenska sopotnika,brez zahtev drug do drugega,ampak s sprejemanjem vsega kar jima je dano za skupno rast.Samo to.

[Guest Mačona]

Pa ni, mislm, zabloda.

OK, bolj določeno bi se morala izraziti. ne obstaja EN SAM ta pravi (pač pa je pravi vsak, s katerim si kdaj bil, si ali boš v odnosu) in kot pojejo v pesmicah "samo jednom se ljubi", tem bi bilo treba presekati vratove , a ne Porny, ker širijo grde laži, zaradi katerih s(m)o ženkse odvisnice od odnosov?

 

Bolj kot spreminjati,bi rekla hoditi po svoji poti,napredovati,vendar se na nek zdrav način prilagajati drug drugemu.Biti oba individuma,neodvisna ,vendar povezana v spoštovanju,ki je znak,da vse štima.Dobesedno življenska sopotnika,brez zahtev drug do drugega,ampak s sprejemanjem vsega kar jima je dano za skupno rast.Samo to.

zato je pač težko vztrajati v partnerstvu. kar opisuješ ti, je čudovito in idealno, tako naj bi bilo, edino tako bi partnerstvo imelo smisel ... ampak zelo malo partnerstev ima potemtakem sploh kakšen smisel.

[Tjazy]

Tole sem napisal pred malo vec kot pred 5-imi leti.. na tej temi..

 

Po mojem to ne more delovati tako, da si nekdo kar cez noc zazeli in sokira partnerja s to idejo. To je mozno, ce se o tem skupaj pogovarjata dolgo casa in takrat, ko ni nobenega dvoma o tem, kaj si pomenita en drugemu.. ko sploh ne pomislis na to, da je v zakonu dolgcas.. ali da je s kom kaj narobe. Ce je razlog dolgocasje in nerazumevanje in hladnost v odnosu, potem je potrebno najprej postimati odnos, ali pa iti narazen, ker s tem se dva unicujeta. Najprej mora biti odnos najboljsi od najboljsega.. nic dvomov, nic strahu.. in veliko pogovora o tem.. ne pa sokiranje.

 

Pri zdravem odnosu, ni mozno priti domov in povedati, da ze en mesec poznas neko osebo, s katero si zelis tudi telesni stik.. te moznosti pac ni, ker pomembna je iskrenost in potem partner ve, da obstaja se nekdo, do katerega gojimo custva in se vse dogaja pocasi in postopoma.. Ne kot nacrovanje.

 

Ampak.. ko je odnos dober, ko ni vec ljubosumja, ko ni vec nicesar prepovedano, ko se partnerja popolnoma sprejemata, te potrebe in zelje vec ni! NI JE!! Takrat vec ni seksa krizem krzem!! O tem jaz govorim.. potrebno je zrasti, do te stopnje, da si dovolis tudi to, ker ko dovolis to, ni vec nicesar, kar bi te ranilo. In ni vec potrebe po seksu z drugimi.. niti zelje.. Zakaj le?, ce je doma vse najboljse in najbolj sladko.

 

Ce ne seksas z drugim, ker je prepovedano ali ce ne seksas, ker nimas zelje.. ni enako. Res da v obeh primerih ne seksas.. ampak sploh ni isto. Ce ti partner nekaj ne dovoli, to v tebi ustvari frustracije in nervozo in zeljo, da bi tocno tisto naredil, ker to povzroci EGO. Temu se ne da izognit.. ce je prepovedano, potem je zelja, da se to zgodi in ce se ne zgodi to, bo ta zelja prisla ven v drugi obliki.. in tukaj so prepiri..

Ce pa ne seksas z drugim, ker ti je dovoljeno.. potem pa ni potrebe po tej zelji.. potem ni negativnih posledic, potem ves, da te partner res ljubi od srca, ker te sprejema z vsem kar je v tebi.

Tukaj se ne da goljufati, da bi rekli partnerju, da je dovoljeno, ceprav ne cutimo tega v resnici.. recemo samo zato, da bo njemu izginila ta zelja in bo nas manj strah.

Ko to res cutimo, ni nic narobe, tudi ce nekoc nekdo to vseeno stori, ker je on ob neki osebi zacutil, da bi to naredil..

 

Odnos ne more biti 100%, ce obstaja nekaj, kar lahko dva spravi narazen. Varnost, ki jo mnogi iscejo v porkah, je v resnici v tem, da ne obstaja nic, kar bi ju lahko spravilo narazen!

 

Jaz ne pisem toliko o tem, kako reagirati, ce se zgodi varanje, ampak, da je potrebno zgraditi iskren odnos, kjer ni nic prepovedano in potem se je mozno izogniti tistemu, cesar se vsi bojijo. Ko pa to zgradis, se ti ni potrebno vec izogibati, ker je vseeno ali partner to naredi ali ne.. in itak ne bo naredil nic, kar bi nas prizadelo.. nas pa tudi nic ne bo prizadelo.. ker sprejemamo vse.

 

Se mi zdi, da se ze ponavljam.. vsi se poglobite v to, kaj ce bo moj parter to naredil.. zakja bi to naredil... namesto v SEBE.. zmozni smo upravljati samo SEBE, drugih ne.. Poglobiti se je potrebno v to, kako lahko podarim partnerju svobodo.. da izrazi tisto kar cuti, brez strahu.. brez obcutk krivde.. da je lahko to kar je... Da lahko zivi!

 

--------------------------------------------------------------------------------------

 

Danes pa ne vem, kaj bi rekel, na to temo.. ?!

 

Vem samo to.. da ce se imata dva rada.. ni prostora za tretjega. Niti custveno.. niti seksualno. Skoda energij, ki se zmesajo pri tem... ker na koncu se lahko unici vse..

 

Torej se se vedno strinjam s tem.. da zvestoba ne sme izhajati iz obljube.. ali strahu.. ampak nujno zato, ker VES zakaj si s tistim clovekom, s katerim si.

Ni sicer narobe, ce kaksno obdobje nisi vedel zakaj si z nekom.. in si sel drugam.. ampak potem.. ce prides nazaj je nujna iskrenost. Potem pa je... kar pac je..

 

Zgoraj se sicer napisal podobno.. samo malo prevec idealisticno.. V praksi nekaj od tistega ni izvedljivo..

 

Bom.. videl.. mogoce se se kej premislim..

[butl]

OK, bolj določeno bi se morala izraziti. ne obstaja EN SAM ta pravi (pač pa je pravi vsak, s katerim si kdaj bil, si ali boš v odnosu) in kot pojejo v pesmicah "samo jednom se ljubi", tem bi bilo treba presekati vratove , a ne Porny, ker širijo grde laži, zaradi katerih s(m)o ženkse odvisnice od odnosov?

 

Seveda je vsak pravi, Mačona, mislm, za to, zaradi česar sta sploh prekrižala poti.

 

Vendar, lahko je nekdo pravi tudi za vse življenje. Kar pa ne pomeni, da je on edini pravi za vse življenje. Lahko jih je več takih, izbran pa pač en a ne.

Pomembneje je, kako dva znata negovati odnos. Če ga ne, se bo sesul vsak odnos, pa če je še tako zasnovan na ljubezni /kar je itak temelj dobrega partnerskega odnosa/, pa če je partner še tako pravi.

 

Drgač pa, ja, tudi taki so, za katere velja "samo jednom se ljubi" in to niso neki spački in njihov odnos ni nekaj abotnega. Je prava, globoka in osrečujoča ljubezen za vse življenje. Ker so znali, ker znajo odnos negovat, ga poglabljat.

 

butl

[butl]

Eno moje razmišljanje, sicer staro že kar nekaj let, vendar še vedno aktualno...vsaj zame.

 

"Jaz sem samo en bk, ki z razmišljanjem ni nikakor na vi, sploh pa ne na ti /skorajda bi si upal posumiti, ali sem mogoče prepričan celo, da je za neskromen razvoj te moje nesposobnosti kriv omamen vonj bele ivanjščice, ki se bohoti na gladkem cvetličnem vzorcu nečesa, kar je bila nekoč baje siva razbrazdana gmota pod lobanjskim svodom/, zato si niti ne drznem poskusiti razmišljati o iskanju univerzalnega recepta za uspešnost nekaj tako vsakdanjega, čudovitega, skrivnostnega, raznolikega, lepega in srce parajočega od bolečine, veličastnega, nizkotnega, božjega in podlega, kot je lahko partnerski odnos. Iskanju enovitega odgovora na vprašanje o smislu življenja bi šlo kaj lahko ob bok.

A če bi si dovolil prepustiti se iluziji, da nekoč morda razmišljanje ne bo bolelo, bi danes poskusil razmišljati približno takole, v nekem drugem trenutku morda drugače.

 

Lahko si predstavljam, koliko dejavnikov bi moral upoštevati, če bi nekoč rezimiral svojo pot, ki se ji reče življenje, v kratko ugotovitev, da je bilo lepo, ali da ni bilo, da je bilo še kar, ali kaj drugega. V partnerski odnos pa sta vpleteni življenjij dveh bitij z vso enkratnostjo in raznolikostjo socialnih, psiholoških, telesnih, duhovnih in ostalih momentov posameznika, ki se poleg tega še neprestano spreminjajo. Izpeljati iz te kopice spremenljivk in neznank enovito in splošno veljavno formulo za uspešno partnersko zvezo je najbrž nemogoče. A zvez je veliko in dokaj njih tudi uspešnih, torej je vredno poskusiti vsaj, a ne.

 

 

Ne gre. Evo, ni recepta, razen hudega glavobola po polurnem silnem iskanju vsaj temeljnih sestavin. Bom poskusil najti recept vsaj zase /hehe, ob predpostavki, da domnevam, da svojo ženo in njene želje, pričakovanja, hrepenenja, misli, strahove, njeno preteklost, njeno srce, njeno dušo...in tako dalje...poznam že več kot šestindvajset let. Sebe pa še bistveno dalj. Kaj res?/ Enostavno.

.

.

Ma ni tako silno enostavno sploh.

/Če sem iskren, sem za teh par vrstic spodaj porabil približno...eee...hja, kar dobrih trideset let. Dolgo ali kratko?. Če je kratko, si čestitam, če je dolgo, si oproščam, saj sem samo en bk, pa še z razmišljanjem nisem na vi, sploh pa ne na ti/.

Recept je pa sledeč:

- nikoli dovolj ljubezni,

- v zvezi sva dva...jaz in moja žena,

- ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,

- ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo,

- odgovornost,

- komunikacija.

Vse sestavine dobro premešaš, prepleteš, pregneteš in jih z veliko žlico zajemaš štiriindvajset ur na dan, vsak dan.

Kako preprosto...se sliši.

Da pogledam malce v drobovje sestavin.

 

Nikoli dovolj ljubezni

Kaj je ljubezen? Je to kemija, ko te zadane kot strela z jasnega, ko ne moreš spati, ko gledaš svet skozi rožnata očala, ko si eno z njo, ko pamet odpove, ko hrepeniš po njej petindvajset ur na dan? Je ljubezen, ko pomisliš, da bi bil lahko sam, a si raje z njo? Je ljubezen, ko občutiš njeno zgubano, s starostnimi pegami posuto kožo dlani na svojem licu kot dotik svile? Je ljubezen, ko te njena bolečina boli, njen smeh osrečuje? Je ljubezen, ko pogled boža, ko molk poje? Je ljubezen, da sem raje z njo kot s kom drugim? Je...vse to... in še tisoč drugih stvari...v različnih pojavnih oblikah v različnem času, bolj ali manj inzenzivna, vedno potrebna nege in nikoli, nikoli samoumevna.

 

V zvezi sva dva...jaz in moja žena

Nisva eno. Jaz sem jaz, ona je ona, med nama so pa niti, ki naju povezujejo. To je najina zveza. Je to samoumevno? Naj bi bilo, a se spomnim tiste enosti v fazi goreče zaljubljenosti, pa silnih poskusov, da bi jo spremenil, oblikoval po svojih pričakovanjih /ko sem začel odkrivati, da vseh njenih lastnosti pa le ne ljubim/, pa poudarkov na moja /kot da je moja lastnina, ne partner/. Sprejeti partnerja takega kot je, je tako zelo enostavno reči, pa toliko težje storiti. In sebe, sebe še težje. Sprejeti sebe takega kot si, ne pomeni, da si rečeš "jebiga, tak sem", ampak, da odvržeš maske, tančice ki te prekrivajo, neguješ, kar je dobrega v tebi in odpravljaš, kar ni.

 

Ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,

ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo.

Tu ni kaj dosti za filozofirat. Že Gandhi je rekel, da delaj drugim, kar bi rad, da drugi delajo tebi. Želim, da mi žena izkazuje ljubezen, mi pokaže, da sem dragocen, enkraten, popoln, lep...pa tko a ne da ja. Želim, da je iskrena, zvesta, da me razume, spoštuje, hrepeni po meni, je nežna, čuteča...pa tko a ne da ja. Torej? Vsaj to, kar pričakujem od nje, ji moram nuditi in ji nikakor povzročati bolečin, ki si jih sam ne želim.

 

Odgovornost

Za svoje življenje sem odgovoren sam. U, tole je tako široko področje. Najprej je potrebno počistiti pred svojim pragom je rek, ki drži še kako. Ko pa tako paše, da so vsega krivi drugi, sploh pa partner a ne. In se je tako težko zazreti sam vase, pa spremeniti sebe, počistiti s svojo preteklostjo, z ranami in praskami iz svojega otroštva, ki so v večini vir mojega delovanja, pa naj bo, kakršno že je. Koliko lažje si je reči, če bi se partner spremenil, potem bi bilo vse super ali vsaj znosno in namesto, da bi se lotil reševanja problemov pri sebi, spreminjanja sebe, poskušam spreminjati njega, ali pa bežim od problemov kamorkoli...v delo, v molk, v prepir, v varanje, v otopelost, v novo zvezo, v depresijo...v samomor ali umor celo. Ma, tudi ločitev si je potrebno zaslužiti, sicer je to spet samo beg. Moja odgovornost je tudi, da odidem iz zveze, če ni več ljubezni, če sem poskusil vse, da bi jo obudil. Če so otroci v zvezi, je odgovornost še toliko večja. Ne se slepit, da otroci ne občutijo hladu in nesoglasij. So kot občutljiva seizmografska igla, ki začuti potres mnogo prej kot mi. Ker so le otroci, si nažalost večinoma pripisujejo krivdo za težave in jim naše vztrajanje v zvezi, kjer vlada hlad, prepir, pretep, vpitje, alkoholna omama, psihični teror...povzroča mnogo večjo škodo, kot pa razveza.

 

Komunikacija

Brez komunikacije ni zveze...slej ko prej umre. No to je malce lažja sestavina zveze, ker se jo je dokaj enostavno možno naučiti. In kakšna naj bi bila? Kot prvo, prepir ni pogovor, v prepiru izgubita oba. Prednosti pravilne komunikacije se pokažejo predvsem, ko sem v stiski in ko nisem. Ženi povem svoje občutke, brez očitkov. Ker ona komunikacijo kar dobro obvlada, me posluša do konca, ne da bi se že med mojim govorjenjem pripravila na napad ali obrambo, se vživi v moje občutke, kolikor pač zmore in si prizna, da so to pač moji občutki, do katerih imam pravico. Potem je ona na vrsti, če je potrebno. Pomembno je, da si poveva čimprej, če pride do konflikta, da se ta s pometanjem pod preprogo, ali z molkom, ali z begom, ne razbohoti in ne pridobi na teži.

 

Partnerska zveza naj bi ne bila boj, marveč skupna pot. Z roko v roki.

 

Tako. Zelo na kratko bi bilo to to. Če bi znal razmišljati seveda.

 

en bk"

 

 

[Prabha]

OK, bolj določeno bi se morala izraziti. ne obstaja EN SAM ta pravi (pač pa je pravi vsak, s katerim si kdaj bil, si ali boš v odnosu) in kot pojejo v pesmicah "samo jednom se ljubi", tem bi bilo treba presekati vratove , a ne Porny, ker širijo grde laži, zaradi katerih s(m)o ženkse odvisnice od odnosov?

zato je pač težko vztrajati v partnerstvu. kar opisuješ ti, je čudovito in idealno, tako naj bi bilo, edino tako bi partnerstvo imelo smisel ... ampak zelo malo partnerstev ima potemtakem sploh kakšen smisel.

 

Potem,zakaj imeti partnerja,če že vnaprej veš,da ne bo ideal zate? Pod ideal za nekoga mislim na osebo,ki ustreza samo tebi,nekomu drugemu pa nebi:)

[Tjazy]

Partnerska zveza naj bi ne bila boj, marveč skupna pot. Z roko v roki.

 

 

 

 

Ampak vcasih je boj.. in potem si recemo v tolazbo.. da je ze pac tako.. da je tudi boj..

 

Obstaja vec vrst boja.. in kaksen je tudi dober.. in po tistem dobrem.. nismo utrujeni.

[Tjazy]

Gre se za Venera Saturn aspekte (pa she aspekte Hylonome,

Luna transtiamati). Osebno se mi lahko zdi da se gre tudi

za osebno kulturo. Nezvestoba je enostavno direkcija Venera

Neptun, se pravi hce so na primer Venera Neptun narazen 28

stopinj, nezvestoba bo z 28 let. http://207.88.74.110/t8

http://groups.google.com/groups?q=%22harlo...UTF-8&hl=en

Claudio Valentin Solis

 

 

Kaj pa tole????

 

Nekoc sem se dajal z Marso.. ker mi je veckrat napisala, da sem tak.. ker so pac taksni aspekti.. Zdaj nisem vec tko preprican, da planeti nimajo vpliva..

[lea]

Eno moje razmišljanje...

hvala za tole, butl!

[butl]

Kaj pa tole????

 

Nekoc sem se dajal z Marso.. ker mi je veckrat napisala, da sem tak.. ker so pac taksni aspekti.. Zdaj nisem vec tko preprican, da planeti nimajo vpliva..

 

A tko pravš pol. Ja, vem da paše rečt bejbi, ki te je ujela na drugi:

 

"Ne ne, nisem jst kriv, to me venera v aspektu z marsom jebe v glavo. Ona je kriva."

 

Al pa:

 

"Joj, ubogi jst, revko pa še srotek, k mam venero v aspektu z marsom. Sj jst ne bi, ampak nč ne morem, k sta onadva kriva".

 

[Marsa]

no, morda imaš sama take izkušnje

pravzaprav nisem imela sebe v mislih, pac pa na splosno, kako hitr smo kriticni pa cesa svega ne bi pa tko, ko pa pride situacija, je pa vse drugac - se pa POGOSTO (da noumo posploseval ) iz roke papca lepo, mdetem ko tle pravmo: tega pa noumo sprejemal, tega pa jaz ne bi naredil pa vse to.

 

Custveno izsiljevanje pa v bistvu ni glih moja domena.

 

Ja, mami.

clowk zacne mal drugac vrednotit dolocene stvari, ko je enkrat mami al pa oci.

[Tjazy]

A tko pravš pol. Ja, vem da paše rečt bejbi, ki te je ujela na drugi:

 

"Ne ne, nisem jst kriv, to me venera v aspektu z marsom jebe v glavo. Ona je kriva."

 

Al pa:

 

"Joj, ubogi jst, revko pa še srotek, k mam venero v aspektu z marsom. Sj jst ne bi, ampak nč ne morem, k sta onadva kriva".

 

 

 

ne vem jaz.. jaz sem tud sam en butl..