Partnerstvo in zvestoba

[nelika]

In tretji nacin je, pravzaprav najtezji, naucit se ne mislit na nic. pa ceprav morda v zacetku samo nekaj sekund.

biti osredotocen sam na dihanje.

Probajte.

 

Marsa, se strinjam s tabo. Pomembno je kako mislim in čutimo. Pri sebi opažam, da sem nezadovoljna oz. polna negativnih misli ali čustev, predvsem kadar čutim da mora priti do neke spremembe v mojem življenju. Ker sem navajena na staro rutino, je prehod težek. Ne znajdem se takoj, nisem zadovoljna z rezultatom, kar me navdaja z samokritiko in negativnostjo. Mislim, da ni pametno se naučiti ne misliti na nič, saj nas prav misli vodijo naprej. Tudi ni nič hudega če mislimo kdaj negativno, kritično, saj nas to opozarja na napake in napačne poti. Je pa res, da mora biti vse v mejah normale.

Meni osebno gredo ljudje, ki se ne zjokajo ter hlinijo nenehno pozivnost malo na živce. Ampak to je stvar osebnosti....

 

Vse mora biti, ampak v harmoničnem razmerju.

[Marsa]

se tud jaz strinjam - z vsem, kar si napisala.

[Audente]

mal spraznit um od svojih (in drugih) nalozhenih nebuloz.

kar lahko pocnemo na vec razlicnih nacinov, fino je, ce vzajemno oz. v istem obdobju - uporabimo enkrat ta in drugic drug nacin.

recimo prvic (najlazje): najprej pustiti mislim, da tecejo skozte, brez da jih 'lovis', se z njimi identificiras, tko da jih samo opazujes.

Drugi nacin je, kar je predlagala tud Prabha, da takoj ko ujamemo negativne misli (ce in ko jih), jih zamenjamo s pozitivnim programom... ki si ga prilagodimo zase, da se nam ne zdi bebavo ponavljati ali vcepljati nekaj, kar ni nas nacin (primer: ne bo v meditacije vkljuceval pojma 'Bog', komur to zbuja nelagodne obcutke oz. "vanj ne verjame")...

In tretji nacin je, pravzaprav najtezji, naucit se ne mislit na nic. pa ceprav morda v zacetku samo nekaj sekund.

biti osredotocen sam na dihanje.

Probajte.

pa pol povejte, ce se da al ce se ne da.

 

...če jaz opazujem sebe : mi je prvi način dost težek, zelo težko pustim mislim, da tečejo, opazpovat jih...ta mi je sploh kruta..tako da, morda zato, ker sem tako zatežena in moram imeti svoje misli skoz pod nadzorom. saj vem...trapa...ampak še ne znam...tudi to pride z leti.

 

no tale drug način mi je ljubši. to zdaj obvladam. zamenjam negativne misli s pozitivnimi....to pa ja...

 

 

....tole bom pa sprobala....saj vem da se da...ko samo dihaš in uživaš...ko se srečata vdih in izdih...pol je tisto tapravo...

[emanuel]

s cimer se jaz nisem strinjala, so ble OBRESTI. ni slo za nestrinjanje s placevanjem dolgov samih.....

 

Kaj pa dpuščanje

A po tvojem Bog ne odpušča?

A ni rečeno "14 Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. 15 Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov."(Mt. 6.)

A to po tvojem mogoče ne drži, in je zgolj lažno vzbujanje upanja

Ker, po moje, bi bli vsi mi zlo ubogi, če Bog ne bi odpuščal

Ampak jest itak verjamem v Božjo dobroto in odpuščanje

[Marsa]

Kaj pa dpuščanje

A po tvojem Bog ne odpušča?

kaj ma pa to zveze z mojim postom?

Bog odpusca! to je bil moj point ravno.

a ti si v nizkem startu pripravljen za kontro, pa sploh ne stekas, kaj se govori?

 

...če jaz opazujem sebe.....

... kar je tud najbolj prav, ... ... ...

 

Thanx k si se posvetila tolk temu, kar sem napisala (k itak ni glih zdej blazno neposredno povezano s temo ) in oprosti, k je izpadl, da teb govorim (zato si se pac tud bl posvetila, ker sem te, vkljucujoc te misli v citiranje tebe, mal obremenila, da to zdej teb govorim , v bistvu sem pa potem samo nadaljevala s tokom misli)

[emanuel]

Sem te razumu da zagovarjaš, da Bog ne zahteva obresti, se pa strinjaš s tem, da je treba dolgove odplačat.

Ne vem, zakaj sem tko razumu, mogoče zato, ker si tko napisala

 

Izak mora pa bit človk vedno pripravljen, najbolje da v niskem štartu

(Ejga, sam vprašu sm )

[Tonks]

a to si sklenil iz 7 strani solate?

da mislimo 'vsi' nekaj zelo podobnega...

no v resnici pa je tkole (bom jaz zate poovzetek nardila ): eni smo proti, eni so za poroko, eni menijo, da je samo ena oseba lajftajm, drugi menimo drugace, eni spet menijo oz. jim je vsec model resnejse zveze, drugim spet svobodnejse....

 

tko zdej k smo razjasnil, kaj mislimo 'mi', 'vsi', pa se ti napis svoje dragoceno mnenje.

 

jaz sem samo spraševala, ker ne vem

 

jaz osebno ne maram menjav; samo življenje se mi obrnilo tako, da sem pristala na zelo svoboden dogovor; za naprej itak ne vem kako bo; za nazaj pa se mi vseeno zdi, da sem se odločila prav

 

in po eni strani sem tudi jaz rada svobodna; tako da kdaj mi je ql, kdaj bi ga pa raje imela sam zase

 

se mi zdi, da ima pravico si sam kreirat svoje življenje; če prideva kdaj še skupaj O.K., če pa ne, pa tudi

[doorwoman.p]

misli..

 

poskušamo odganjati negativne in misliti pozitivno.. vendar ali ni tudi to neusklajeno z človekovo dušo? da spreobračamo naše misli oz.čustva?

 

po čem pravzaprav merimo, da mislimo negativno.. po tem kako se ob tem počutimo? ali po tem, kar nam predstavlja naš fizični, mentalni svet?

 

in če nam to povedo čustva.. kako presojamo katera so negativna in katera pozitivna (ali pa če so mešana??).. in čutit nas je po eni strani naučilo tudi naše okolje.. fizični, mentalni svet. pa smo spet okoli.. ?

[Audente]

Marsa.

Sploh si nisem mislila, da je bilo namenjeno meni. Dejstvo je , da sem se našla v tem.

 

In še eno dejstvo je : življenje je polno ovir, ovire so in vedno vedno bodo .....

Ko se včasih ne veš odločiti, ostati ali oditi? Takrat poslušaj srce, naj on izbere. Ljudje molčijo. Samo mislijo si, to in ono in običajno govore za hrbtom.

 

Življenje pa teče in gre naprej. Vendar: ali gre res? Naprej?

 

Vem in tudi poznam nekaj takih ljudi, ki imajo otopelo telo, drhteče srce, prazne misli in v očeh žalost.

 

Morda pa bi res danes za spremembo, kot sem naredila jaz - videla v"življenjskem scenariju" samo sebe in ga začela spreminjati. Vprašam se, je vredno? Biti samo da sem tu....čeprav vse v meni želi tja?....

 

Ja. Treba bo začeti znova misliti. Stopiti. Storiti korak. Zakaj že? Zato ker se splača. Ker tako čutim. Želim.....

 

Moje misli nikoli ne utihnejo Kričijo - po meni

[zerkalo]

misli..

 

poskušamo odganjati negativne in misliti pozitivno.. vendar ali ni tudi to neusklajeno z človekovo dušo? da spreobračamo naše misli oz.čustva?

 

............

 

Ne, ni.....usklajeno z dušo in vsem ostalim je, da jih sami kreiramo. In v resnici jih, samo dostikrat se tega ne zavedamo

in smo jih posledično nezmožni spreminjati.

[Marsa]

Sem te razumu da zagovarjaš, da Bog ne zahteva obresti, se pa strinjaš s tem, da je treba dolgove odplačat.

Ne vem, zakaj sem tko razumu, mogoče zato, ker si tko napisala

 

Izak mora pa bit človk vedno pripravljen, najbolje da v niskem štartu

(Ejga, sam vprašu sm )

ready steady go! Poffff!

saj zdaj sva vse pobrkala, zdej je spet vse narobe, ampak nic ne de, a ne....

 

jaz sem samo spraševala, ker ne vem

 

jaz osebno ne maram menjav; samo življenje se mi obrnilo tako, da sem pristala na zelo svoboden dogovor; za naprej itak ne vem kako bo; za nazaj pa se mi vseeno zdi, da sem se odločila prav

 

in po eni strani sem tudi jaz rada svobodna; tako da kdaj mi je ql, kdaj bi ga pa raje imela sam zase

 

se mi zdi, da ima pravico si sam kreirat svoje življenje; če prideva kdaj še skupaj O.K., če pa ne, pa tudi

joj oprosti....

nisem kej debatirala se s tabo, pa sem mislila da gre za m. sp. pa te tud tko naslavljala....

 

seveda si se prav odlocla..... ker tko si pac se.

 

po čem pravzaprav merimo, da mislimo negativno.. po tem kako se ob tem počutimo?

ja.

ce ti je vsakic, ko tocno nekaj dolocenega (po)jes, slabo in se ob tem pocutis grozno, lahko s rpecejsnjo gotovostjo sklenes, da ti je to skodovalo.

[tinka]

misli..

 

poskušamo odganjati negativne in misliti pozitivno.. vendar ali ni tudi to neusklajeno z človekovo dušo? da spreobračamo naše misli oz.čustva?

 

po čem pravzaprav merimo, da mislimo negativno.. po tem kako se ob tem počutimo? ali po tem, kar nam predstavlja naš fizični, mentalni svet?

 

in če nam to povedo čustva.. kako presojamo katera so negativna in katera pozitivna (ali pa če so mešana??).. in čutit nas je po eni strani naučilo tudi naše okolje.. fizični, mentalni svet. pa smo spet okoli.. ?

 

 

ne more biti neuskaljeno s clovekovo duso, saj duso sokreiramo ravno z nasimi mislimi in obcutji.

obcutki so vedno pred razumom (tudi cisto linearno casovno gledano) in zatorej tudi v hiearhiji nekako 'nad' raciom. predstavljajo namrec bozanski princip v tebi, bozanski del tebe, ki je v osnovi ljubezen, zato je smiselno in pomembno namerno gojiti to ljubezen in posledicno aktivno sodelovati v ustvarjanju nasih misli in obcutij.

zavest je cloveski princip, iz katerega izhaja razum, cloveski del tebe.

bozansko je 'nad' tem, ker je ljubezen in s tem pravir vsega.

 

custva so samo pomagalo in edino merilo/presoja je to, kako se pocutis in seveda reakcija, odnos okolja do tebe.

bolj ko si v stiku s sabo, s svojim bistvom, bozanskim v sebi, lazje je cutiti in posledicno tudi vedeti, kaj

je prav in kaj ne, lazje je tudi gojiti ljubezen, in bolj ko jo gojis, lazje je imeti pozitivne misli...itd

 

skratka: zelo pomembno je, kako se pocutis, in kaj cutis, ker s tem soustvarjas svoj karakter in duso, kot tudi z mislimi.

je pa to tezko spreminjati - ravno zaradi navad itd...tudi, ko ze enkrat ves, da zelis delovati drugace, je navadno potrebno dolgo casa, da te spremembe tudi zacutis tako globoko v sebi, da so ti lastne,

da postanejo res ze del tvojega karakterja, tvoja lastnost.

spet je tu najboljsi pokazatelj sprememb odnos okolja do tebe.

 

v prinicpu je vseeno, kje zacnes, ce si razumski clovek, bos razumel, da je pomembno, kaj razmisljas, ker tako kreiras stvarnost, ce si pa bolj custven, bos pa taisto stvar zacutil.

[Antoninus]

obcutki so vedno pred razumom (tudi cisto linearno casovno gledano) in zatorej tudi v hiearhiji nekako 'nad' raciom.

Tako je. Zadnji čas, da pometemo z ostanki razsvetljenstva.

[Audente]

Tinka,

zelo lepo si napisala. Jaz se svojih čustev zelo močno zavedam, žal pa, jih glede na odzive okolice, preveč intenzivno izražam.

 

Zakaj ljudje tega ne znajo ali nočejo sprejet?

[zerkalo]

Tinka,

zelo lepo si napisala. Jaz se svojih čustev zelo močno zavedam, žal pa, jih glede na odzive okolice, preveč intenzivno izražam.

 

Zakaj ljudje tega ne znajo ali nočejo sprejet?

Preprosto, druge kriviš za svoje neustrezno izražanje, kakopak.....

[Audente]

Preprosto, druge kriviš za svoje neustrezno izražanje, kakopak.....

 

NE.

Daleč od tega. Vem, da sem sama kriva. Ampak drugače ne znam kot iskreno pokazat KAj čutim. Nikoli se ne pretvarjam....

[Marsa]

Zakaj ljudje tega ne znajo ali nočejo sprejet?

Zato ker tvoje 'premocno custveno izrazanje' najverjetneje pomeni, da zelis spreminjat druge.

ker sicer je premocno custveno izrazanje lohk sam strast, to je pa cist dobrodoslo, najveckrat.

 

ce je pa to isto izrazanje usmerjeno na spremembe, ki bi se morale zgodit izven nas, je pa premocno in za druge motece.

 

Ce pa se ti ne zdi premocno oz. se ti zdi ravno pravsnje oz. ne bi nicesar spreminjala, potem ti mora tud dol viset, ce tvoje custveno dojemanje koga moti.

 

evo jaz se recimo zdajle ob tla mecem. In?

Koga to briga?

razen ce se pred tabo ne.

[zerkalo]

NE.

Daleč od tega. Vem, da sem sama kriva. Ampak drugače ne znam kot iskreno pokazat KAj čutim. Nikoli se ne pretvarjam....

Tukaj nihče ni nič "kriv". Način na katerega se izražaš pa imaš moč prilagajati okolici, saj je še vedno lahko

popolnoma iskren.

[doorwoman.p]

ce ti je vsakic, ko tocno nekaj dolocenega (po)jes, slabo in se ob tem pocutis grozno, lahko s rpecejsnjo gotovostjo sklenes, da ti je to skodovalo.

 

mislila sem predvsem na čustva.. kako precenit kaj je bolje..

 

kaj pa npr. ta primer?

misli ti govorijo, da moraš nekomu pomagat.. pa ne veš kaj nardit, ker mu to lahko tudi škodi. vendar čutiš stvari v sebi z katerimi bi lahko temu človeku pomagu.

 

seveda najprej gledaš sebe, da sebe obvaruješ, da ti takšna pomoč drugemu ne škodi.. vendar pa če se ne čutiš izpoljnjeno v tem stanju, da samo sebe obvaruješ in ti še misli govorijo.. kaj potem nardit?

[Marsa]

kot povsod, mors tud pr mislih locit zrnje od plev....

 

to *pomoc drugemu* pa pusti, v imenu tega se razne shtale pocnejo.

nej vsak zase skrbi, bo tko najboljs. za zacetek.

 

(dala sem tak primer, mal nerodn, ocitno, mislila pa sem z njim na to, da ce nam neko razmisljanje - kreiranje misli - skodi, da potem ni dobro za nas)

[tinka]

Tinka,

zelo lepo si napisala. Jaz se svojih čustev zelo močno zavedam, žal pa, jih glede na odzive okolice, preveč intenzivno izražam.

 

Zakaj ljudje tega ne znajo ali nočejo sprejet?

 

verjetno moras sama najprej sprejet to, da te ne sprejemajo, pa bodo tudi oni tebe sprejeli

 

ne vem sicer v kaksni meri zelis biti sprejeta: samo sprejeta, ali tudi 'odobrena'...?

in ce ne pretiravas s custvenimi reakcijami zato, ker si npr. zelis pozornosti ali je to npr. tako motece,

da ljudje s tabo ne morejo delat, se bo najverjetneje nasla srednja pot in nacin za sprejemanje.

 

morda je pa to tudi sola/izziv zate, da poskusis dolocene stvari umirit, se osrediscit, zmanjsati ta razpon

med svojimi custvi itd...

 

srecno

ce ti enostavno prija, da ti je to filter, pa pojdi v gozd in se sprosti tam, na samem

[Audente]

Hvala......saj vem, da moram najprej sebe osrediščit. Ko mi že do dobra uspe. pa se spet najde kdo, ki me sesuje

 

Ja MArsa, od časa do časa mi samo špeh "dol visi"....pa bi bilo boljš, da bi mi kaj drugega

[tinka]

kar ne ubije, jaca

 

sploh pa...sesujejo te drugi tocno toliko, kolikor jim pustis, da te.

saj ni enostavno, ampak je treba postavit meje, in to ljubeznivo, v prvi vrsti pa z ljubeznijo do sebe

ce se ti zdi pa, da je tu zadaj nek ociten vzorec, pa delaj v tej smeri...poskusi ugotovit, kaj

je tisto, kar moras predelat, da te privlaci oz. postavlja v podobne situacije, kjer si vedno znova sesuta.

ce bos kaj takega nasla, spremeni. pa da vidimo!

[Prabha]

NE.

Daleč od tega. Vem, da sem sama kriva. Ampak drugače ne znam kot iskreno pokazat KAj čutim. Nikoli se ne pretvarjam....

 

Mogoče ti starši niso dovolili iti skozi obdobje odrkrivanja čustev (puberteta) in jih niti kasneje nisi mogla zaradi tega izraziti,ker so bila že premočna,zdaj pa butajo ven?

Podobno sem tudi jaz doživela.

[tinka]

Audente:

hocem reci: ce te nekdo iztiri, ti zal se ni do dobra uspelo.

do dobra ti bo uspelo, ko ne bos iztirjena...zato nadaljuj, in bodi pozorna.

najbolj bos opazila spremembe ravno v odnosih z drugimi, to je vedno tako.

prepricana sem, da bos uspela

 

ne zmanjsuj iskrenosti, kje pa-pomembno je morda malo moderirat to izrazno moc...

ce rabis vadit, si pac vzemi cas zase, bodi malo sama, ce se zelis okrepit...vcasih je tudi

naporno bit v stiku z ljudmi, ravno, ko zelis uvesti spremembe, ker ti stare navade ne dajo novih moznosti.

 

to je tako, kot pri svezi ljubezenski zvezi: neko obdobje mora mladi parcek nujno prezivet sam,

da se okrepi...potem je mocna enota, zascitena pred 'zunanjimi' vplivi.

podobno je v odnosu s sabo, z vsako novo spremembo imas nov odnos s sabo