Partnerstvo in zvestoba

[X~EDGE~X]

...men se pa zdi da se un tip gor nad oblaki malo zajebava z mano...po končani resni zvezi, 3 mesečni depresiji in 5 mesečni rehabilitaciji...med katero sta bile 2 bežne zveze ker itaq nisem mogu še pozabit na preteklost se jaz kreten debilen navežem, zaljubim karkoli že v partnerko mojega kolega oz do nje čutim nekaj več občutek ki sem ga iskal ves ta čas....pa ona to sicer ve sam vem da iz tega nebo nič dobrega ker se iz takih situacij še nikol ni kaj dobre izcimilo.....to se vedno men dogaja......

[emanuel]

ready steady go! Poffff!

saj zdaj sva vse pobrkala, zdej je spet vse narobe, ampak nic ne de, a ne....

Ma nič ni narobe, kje pa

 

No ja, pobrkala sva dva principa; princip karme, ki logično matematično natančno deluje, in se vse plača; in pa princip odpuščanja (ki pride s krščanstvom!), kjer se kaj (velik???) tud odpusti, in se ne odplča čisto vse. Ampak zarad takih malenkosti se že ne bomo obremenjeval, a ne, da ne

[zerkalo]

...men se pa zdi da se un tip gor nad oblaki malo zajebava z mano...po končani resni zvezi, 3 mesečni depresiji in 5 mesečni rehabilitaciji...med katero sta bile 2 bežne zveze ker itaq nisem mogu še pozabit na preteklost se jaz kreten debilen navežem, zaljubim karkoli že v partnerko mojega kolega oz do nje čutim nekaj več občutek ki sem ga iskal ves ta čas....pa ona to sicer ve sam vem da iz tega nebo nič dobrega ker se iz takih situacij še nikol ni kaj dobre izcimilo.....to se vedno men dogaja......

Pol se pa zgleda sam s sabo zajebavaš, če na vsak način želiš padet v oh in sploh čustveno navezo...

 

Ma nič ni narobe, kje pa

 

No ja, pobrkala sva dva principa; princip karme, ki logično matematično natančno deluje, in se vse plača; in pa princip odpuščanja (ki pride s krščanstvom!), kjer se kaj (velik???) tud odpusti, in se ne odplča čisto vse. Ampak zarad takih malenkosti se že ne bomo obremenjeval, a ne, da ne

Krščanstvo je tako ali tako že preveč obremenilo ta planet za časa svojega obstoja, nima se

smisla obremenjevat z njim, ja. Naj že lepo v miru crkne z vsemi ostalimi religijami vred.

[Prabha]

Svoboda je temeljna,samo zanimivo da le ta stanuje (tudi) v zvestobi.Če si zvest samemu sebi,si lahko zvest tudi partnerju,drugače ne gre.

[Marsa]

Ja men je tud odstekano vse to mahanje s svobodo, da si kdo kej prikladno lohk prilagodi.

svoboda ze, samo ne moja svoboda na racun tvoje.

 

ne gre tok morda za zvestobo (pac po mojem mnenju), pac pa gre predvsem za iskrenost.

[nataly]

Jaz pa ne vem, kaj bi tule not pisala.

Ugotavljam, da pišete tule not vsi z jako jakimi izkušnjami.

Tule nekak izstopam, ker jakojake izkušenj nimam, držim se svojega kot pijan plota, ga imam rada, čutim, da mi je kos - ker ne bi mogla imeti človeka, ki bi lahko pometala z njim, najini pogovori so xkrat v zelo glasnem tonu - ker on pač nekam slabo sliši, jaz pa glasno govorim. Potem so tu deca - da če ti že zmanjka goriva za kreganje, ga froci brž dodajo. Ker pa v osnovi vedno podpirama drug drugega, imamo spet potem kaj se za pomenit.

Tak, da ja - mislim, da so nekatere stvari,ki so se dogajale bile dobrodošle, čeprav strahotno boleče. Skoraj ne moreš verjet, da se lahko kaj takega zgodi tebi..in če si pošten, pogledaš v notranjost in ugotoviš, da se z lahkoto zgodi. Pozabiš, ga odrineš od sebe, si sam sebi dovolj, pol pa imaš vraga v hiši. Ker v partnerstvu, ne moreš biti sam sebi dovolj in se zapreti vase. Komunikacija je blazno pomembna+vse ostalo.

In mislim, da za tretjega ni prostora, je že gužva. Vprašanje je, kaj in kako si sposoben sprejeti dejstvo, da nekdo poišče primankljaj doma -kje drugje. Je pa to težka, s trnjem posuta pot in če ni ljubezni vmes, pade veza.

[Marsa]

men je to dbest, Nat!

spostujem to.

saj ves, da itak menim, da v bistvu nisi nic naredil, ce si zgolj zamenjal partnerja oz. da je nesmiselno tisto nekaj iskati v (drugem, vedno znova novem in novem) partnerju.

Itak gre za NASO ljubezen, ki jo pac projiciramo v tisto osebo, s katero nekak lohk najboljs skupaj rastemo.

 

Vcasih pa smo zelo za skupaj, smo res dbest, je to blo cist pravo in vse..... pa se poti preprosto razidejo, ko si bil star 21 let, si imel zase drugacne sanje in nacrte in se morda zacnes oblikovati v drugo osebo, do tu pac skupaj s partnerjem.

 

ce pa ugotovita, da sta prisla na konc poti, je pa fer do obeh, da si iskreno priznata, da bi pa morda kak del poti pa se v lajfu tud sama potovala....

 

recimo.

ni enega D modela.

 

vsi so dobri, v kerih se dobr pocutmo.

[nataly]

Dobro povedano.Seveda.

Če pogledam po sebi(ker drugje pač ne morem preverjati) - sem se tolikokrat spremenila, da že pravi kameleon ratala. Ne bi rekla, da vedno na boljše.

Sem mislila, da smo tudi mi že prišli do križišča, da bi šli vsak po svoje, pa se je izkazalo, da je samo krožišče

[Marsa]

prišli do križišča, da bi šli vsak po svoje, pa se je izkazalo, da je samo krožišče

[Marsa]

 

In biti zvest sam sebi, svojim občutkom ... ne dovoliti, da ti zbuja slabo vest za vsako figo.

Še malo, pa se bom še kaj naučila.

saj, to: iskren. ce si, mors bit tud do sebe oz. pac itak sele pol lohk govorimo o iskrenosti.

 

svoboda pa je tud odgovornost...

 

pocas, ne?

[Cookie]

...

recimo.

ni enega D modela.

o fak, a čist zares ni enga univerzalnega modela al kako

bemu, sm rabla 30 let

 

Če pogledam po sebi(ker drugje pač ne morem preverjati) - sem se tolikokrat spremenila, da že pravi kameleon ratala. Ne bi rekla, da vedno na boljše.

Sem mislila, da smo tudi mi že prišli do križišča, da bi šli vsak po svoje, pa se je izkazalo, da je samo krožišče

a dej k dab mene opisovala

[Marsa]

o fak, a čist zares ni enga univerzalnega modela al kako

:D

 

ja no, kot kazhe, ga ni.... oziroma je: univerzalni model je sprejemanje, iskrenost, zaupanje, svoboda.

[tinka]

za posip pa se nepogojevanje in pomanjkanje pricakovanj....

 

in torta je specena!

[Cookie]

:D

 

ja no, kot kazhe, ga ni.... oziroma je: univerzalni model je sprejemanje, iskrenost, zaupanje, svoboda.

 

 

za posip pa se nepogojevanje in pomanjkanje pricakovanj....

 

in torta je specena!

ja pol kot kaže...s mojo torto nau nič

 

Ampak kruh pa fantastičen spečem

[Marsa]

Tinka: cist simple, a ne!

[kukica]

Same simpl sestavinea. Preveč simpl, da bi jih znali pogosto dodajati.

[tinka]

cookie, saj ves, da vaja dela mojstra

[Audente]

ce pa ugotovita, da sta prisla na konc poti, je pa fer do obeh, da si iskreno priznata, da bi pa morda kak del poti pa se v lajfu tud sama potovala....

 

Vidiš Marsa, to je zadeva, ki jo pa marsikateri ne zmore. Sprijaznit se s tem, da je skupne poti konec.

Ker so tukajfroci, ker je tukaj On ( k mogoč sploh ni tako slba in nevem kake vse možne scenarije delamo...).

Ko je konec je konec. Ko ni več skupne rasti, ko ni več tistega, da ga pogledaš in začutiš ogenje mpak samo še valeč dim...takrat bi se moral vsak vprašat iskreno in imet"jaca" pa si rečt: to ni to. Dokler je vse iskreno super, mogoče res ni prostora za tretjega...samo kje pa piše, da je vmes tretji? Lahko da je samo zamenjal drug drugega

 

Vedno hrepenimo po tistem kar nimamo. Ker če nekaj imamo zakaj bi sploh iskali?

[Marsa]

Vidiš Marsa, to je zadeva, ki jo pa marsikateri ne zmore. Sprijaznit se s tem, da je skupne poti konec.

vcasih res.

vcas pa prehitro mislimo, da je konc oz. se pac kao 'sprijaznimo', sam da se nam ne bi blo treba trudit.

ceprav je res, da prevec 'truda' ni ok, je ipak seveda nekaj, kar ti pomeni, potrebno tudi negovat.

v glavnem, jaz poznam sam en recept, ki pa sploh v bistvu ni nujno delujoc - saj itak to vsi bolj ali manj ze delamo, najbrz, namrec: das vse od sebe, kolkr je mozno, ce gre, gre, ce pa ne, pa gres.

 

skratka: eni se lazje sprijaznijo s koncem skupne poti kot pa s spremembo na sebi, ki bi jo (v obeh oz. vseh primerih) moral naredit.

tako da jaz sem za vztrajanje in vse, dokler le gre.

sem bla kr nekak 'jezna' na vse pare, k se mi je zdel, da so prehitr obupal (ce so bli recimo moji frendi al pa kej), sem vedno bla mnenja, da z enim pac si in ga mas rad in skusas z njim pac furat to vse......

Tako da mi je mimo, da ko micek zashkriplje, da se ze locuje folk pa vse to....

po 2. strani pa eni morda takoj postekajo, da to pac ni zanje - al kaj jaz vem - pa majo tako tudi oni prav - pac zase.

ce ti nekje ni vsec, se pac tam ne zadrzujes.

 

seveda je tezko, sam tile 'otroci', v imenu katerih tolkrat padejo razni pomisleki, zelo velikokrat pa gre zal tudi za -pogosto morda tud nezavedno, ampak vseen- manipulacijo....

al pa 'zarad otrok' ipd.

jasno da upostevas vse mozne dejavnike, ne gre impulzivno s kufri odletavat v sekundi zarad drekca pekca, ko so enkrat tamali v igri, sam nous pa zarad tamalih (kao) se odrekel pa cist vsemu sebi (pa jim pol po moznosti se nekoc itak naprej metal).

[nataly]

Se mi pa vedno bolj dozdeva, da je svoboda relativen pojem. Kaj kdo razume pod pojmom svoboda?

Ker penila včasih, da hočem svobodo in vse kar sodi zraven, ko jo recimo dobila pa si nisem vedela z njo kaj začet.

 

Tak, da bi svobodo nekak črtala iz tiste sestavine za torto - ali pa naj je bo ščepec ali dva, pač pa bi zelo in v velikih količinah dodala odgovornost.

Odgovornost do sebe, partnerja, otrok.

Prav je, da se v vezi ne razlezeš ko trodelna omara, da ne hodiš s štrenastimi lasmi naokoli, da dedc ne preživi pol dneva pred tv, drugo polovico pa za čarunalom. Zelo prav se mi zdi, da spoštuješ sebe, partnerja in otroke. (tudi pomembno, ker se zelo vrne nazaj).

Fajn je, da se za kvaliteten odnos oba potrudita in ni dobro skočit za vsako pasjo figo(sem se prav testirala v soboto, ko moj delal adventni venček, pa mu ni šlo tako, kot bi rad - bila modro tiho, ker bi jaz še večje skropucalo skup spravila..)

Zdaj pa že nekaj sodelujem tule

[tinka]

svoboda je v iskrenosti, v tem, da ves, da si lahko iskren.

da ne rabis palamudit, da si kot si. v sprejemanju sebe, morda...to je osvobajajoce.

 

potlej pa se drugih ... na prvi pogled omejujoce, ampak: ne!

ce res iskreno vzames take kot so, vse ljudi...si ful svoboden znotraj tega.

mimo svojih/njihovih predstav....samo: kar pac je.

 

ni misljeno v smislu: da ne rabis biti tam, da svindflas po ovinkih...

bolj dusna svoboda, da si prost vseh idealiziranih in ideoloskih omejitev.

[taraja]

Tudi meni se zdi iskrenost zelo važna, kot nek idealen predpogoj za vse ostalo.

[Antoninus]

Tudi meni se zdi iskrenost zelo važna, kot nek idealen predpogoj za vse ostalo.

Le malce nerodno je, da se predpogoj lahko ugotovi samo a posteriori, iz izkušenj.

[janko]

Se mi pa vedno bolj dozdeva, da je svoboda relativen pojem. Kaj kdo razume pod pojmom svoboda?

Ker penila včasih, da hočem svobodo in vse kar sodi zraven, ko jo recimo dobila pa si nisem vedela z njo kaj začet.

če je za vrjet đenis đoplin, je swoboda samo beseda, s kero poveš, da nimaš kej več izgubit

pa lih ona je mogla to rečt

[taraja]

Janko, tvoji komentarji so vedno točno izbrani. Kako pa kaj tvoja iskrenost?