zakai trpljenje..

[anatman]

neko vprašanje se mi že nekaj časa plete po glavi, zato se mi zdi bolje

da se staknejo pametne glave in mi poskušajo odgovoriti kot pa da

sam blodim po poteh brez odgovora

 

vprašanje pa je: kako to, če je naša prava narava in narava vesolja

brezmejna sreča, potešenost, popolnost; da se sploh pojavijo pogoji,

ki omogočajo razvoj trpljenja miljonov bitij samsaričnih področij..

če bodo vsa čuteča bitja nekoč razsvetljena, kako to da se nekoč

trpljenje preprosto ne konča

 

najleša vam hvala,

V Cvetju

[Tipka]

Ker ima clovek svobodno voljo

 

Mojca

[alef]

Ker ima clovek svobodno voljo

 

Mojca

 

Pa misliš da bi bilo brez svobodne volje trpljenja manj?

[pjotra]

a bi vedel kaj je sreča, če ne bi izkusil nesreče, trpljenja? bi jo cenil? sem pa mnenja, da si ljudje sami prikličemo tako srečo, kot nesrečo. kar pač v tistem času potrebujemo za svojo rast in izkušnje

[free]

preprostno enostavno zaradi zavedanja.

Iz enosti smo s namensko spustili v dvojnost, zato da ozavestimo JAZ SEM. namrec popreje naj bi v enosti ze bili, toda tega se nismo zavedali!?

[kapica]

vprašanje pa je: kako to, če je naša prava narava in narava vesolja

brezmejna sreča, potešenost, popolnost; da se sploh pojavijo pogoji,

ki omogočajo razvoj trpljenja miljonov bitij samsaričnih področij..

če bodo vsa čuteča bitja nekoč razsvetljena, kako to da se nekoč

trpljenje preprosto ne konča

kdo pravi, kje pise, kako........., da se ""nikol ne konca""?

prisotna omejenost?

[Antoninus]

neko vprašanje se mi že nekaj časa plete po glavi, zato se mi zdi bolje

da se staknejo pametne glave in mi poskušajo odgovoriti kot pa da

sam blodim po poteh brez odgovora

 

vprašanje pa je: kako to, če je naša prava narava in narava vesolja

brezmejna sreča, potešenost, popolnost; da se sploh pojavijo pogoji,

ki omogočajo razvoj trpljenja miljonov bitij samsaričnih področij..

če bodo vsa čuteča bitja nekoč razsvetljena, kako to da se nekoč

trpljenje preprosto ne konča

 

najleša vam hvala,

V Cvetju

Kdo ti je rekel, da se trpljenje nikoli ne konča? Naša prava narava je res takšna kot praviš, ko pa se znajdemo v svetu, nanjo pozabimo ter se enačimo z minljivimi pojavnostmi. V tem svetu pa obstaja sila, ki nas ves čas vabi k materiji in suženjstvo čutov, ki povzroča trpljenje.

Če na belo tablo nekaj napišeš z belo kredo ne vidiš nič, zato mora tabla biti temna. Prav tako mi pridemo sem izkusiti svojo pravo naravo na iluzorno podlago zla. Rešitev je v tem, da se tega zavemo in vedno izberemo le ljubezen in nikdar strahu. Sliši se enostavno, čeprav vem, da ni...

[Alan_New]

Takoj ko smo v telesu, obstaja trpljenje. Prosvetljeni ali ne, božanski ali ne. To je pač Življenjski zakon na Zemlji. Pri notranjem trpljenju pa je res v veliki meri odvisno od nas.

[Kabalist]

neko vprašanje se mi že nekaj časa plete po glavi, zato se mi zdi bolje

da se staknejo pametne glave in mi poskušajo odgovoriti kot pa da

sam blodim po poteh brez odgovora

 

vprašanje pa je: kako to, če je naša prava narava in narava vesolja

brezmejna sreča, potešenost, popolnost; da se sploh pojavijo pogoji,

ki omogočajo razvoj trpljenja miljonov bitij samsaričnih področij..

če bodo vsa čuteča bitja nekoč razsvetljena, kako to da se nekoč

trpljenje preprosto ne konča

 

najleša vam hvala,

V Cvetju

Hja, najprej se moramo spotakniti ob definicijo nekaterih besed. Napr. sreča!

Nadalje je vprašljivo, kaj je narava vesolja? Pa po vrsti.

Sreča je opoteča. Kar je zame sreča, je zate morebiti nesreča ali neugodnost in takisto obratno. Srreča je domena egozavesti in razumske klasifikacije sveta okoli nas. Narave vesolja je takisto spolzki teren. Naš dejavni svet je dinamični splet neprekinjenega razodevanja prvobitnih gibal. Skratka, naš svet je popoln, kajti tudi Bog je popoln in vsi "proizvodi" božjega so popolni, kajti Bog nima nezaželjenih otrok. Problem ljudi je v dejstvu, da se zanašamo na podatke, katere imamo shranjene v spominu. Ta spomin pa je končen in nepopoln. Nadalje je ta spomin podvržen različnim razumskim klasifikacijam in nezavednim ter zavednim procesom. Trpljenje in sreča sta subjektivna elementa bivanja, temlječega na zanašanju na nepopolne podatke. Nepopolni podatki pa vedno rezultirajo z nepopolnim rezultatom, ki je včasih tako nepopoln, da trpimo.

Najbrž se je neumno obremenjevati s trpljenjem. Najkoristneje je skrbeti za svoj razvoj in svojo rast v soju božje milosti, ki je dana vsakomur, kdor se želi sončiti v njeni luči. Kot je rekel nek mistik: Lux infinito!

Ljudje pač pozabljamo na temeljno nalogo, pribito na vratih Delf: Spoznaj samega sebe.

[highlander]

Trpljenje je priloznost za spremembo nase osebnosti.

Zanimivo mi je opazovati, kako ljudje potem ne morejo sprejeti take spremenjene osebe in

jo hocejo na vsak nacin gledati skozi svoja stara ocala.

Tako spremenjena oseba je opomin vsakemu in ogroza nas ego, ki se noce spreminjati.

Seveda si nas ego izmisli potem vsemogoce napade na te Nove prebujene osebe, samo da se nam ne bi bilo treba zbuditi.

Ljudje z vsakim dnem samo iscejo potrditve za ohranjanje starih navad in stagniranje zavedanja.

 

Zato je trpljenje edini mozen nacin, da nas postavi pred dejstvo, da se je treba zbuditi.

Da je treba prenehati kaditi, spremeniti prehrano, spremeniti odnos do ljudi, do zivljenja.

Zbuditi se je treba. Vendar pa mi pridno pritiskamo "dremez" na nasih budilkah.

Zato vecini zmanjka baterij. Ko pa se koncno hocejo zbuditi, so ze stari in brez energije.

Otroci so odsli, hisa je zgrajena, bliza se upokojitev, a mi smo se vedno na zacetku.

Naredili nismo nicesar ali zelo malo od edine naloge, ki jo imamo na zemlji.

 

[anarhist]

Takoj ko smo v telesu, obstaja trpljenje. Prosvetljeni ali ne, božanski ali ne. To je pač Življenjski zakon na Zemlji. Pri notranjem trpljenju pa je res v veliki meri odvisno od nas.

 

To je predvsem odvisno od našega dojemanja trpljenja. Je le eno od stanj, ki smo jih določili za slabe.

[Alan_New]

Trpljenje je v svojem bistvu trpljenje, pa naj ga dojemamo na milijon načinov. Treba ga je sprejeti, čimbolj minimalizirati in iti naprej. Imeti umsko idejo/prepričanje, da trpljenja ni, je nerealno.

[anarhist]

Trpljenje je umska ideja.

[Alan_New]

Očitno še nisi dovolj trpel, da imaš take lahkomiselne ideje.

[aakhut]

Trpljenje je umska ideja.

 

 

Očitno še nisi dovolj trpel, da imaš take lahkomiselne ideje.

 

 

ja

zhe dost de alanove poste beresh....pa si zhe na pol zvelichanja

 

zlomk....tralala

[anarhist]

Očitno še nisi dovolj trpel, da imaš take lahkomiselne ideje.

 

Ti že veš, ko imaš opravka z astralnimi vampirji in podobno golaznijo. Sem šel tudi jaz čez trpljenje, a z meditacijo je vse odšlo.

[Alan_New]

Sem šel tudi jaz čez trpljenje, a z meditacijo je vse odšlo.

Torej je nekaj bilo prej, če je odšlo. Vseeno trdim, da je prepričanje, da trpljenje ne obstaja, nevarno in skregano z življenjskimi dejstvi. Kajti s tem, ko praviš, da je trpljenje le umska ideja, posredno trdiš, da bitja brez uma, ki je sposoben tvoriti/sprejemati ideje, ne trpijo. Kar pa seveda ni res.

[Tipka]

Pa misliš da bi bilo brez svobodne volje trpljenja manj?

 

 

Ne, vendar mi reagiramo na stvari in samo mi smo reziserji dram svojega zivljenja

 

 

 

 

Trpljenje je priloznost za spremembo nase osebnosti.

Zanimivo mi je opazovati, kako ljudje potem ne morejo sprejeti take spremenjene osebe in

jo hocejo na vsak nacin gledati skozi svoja stara ocala.

Tako spremenjena oseba je opomin vsakemu in ogroza nas ego, ki se noce spreminjati.

Seveda si nas ego izmisli potem vsemogoce napade na te Nove prebujene osebe, samo da se nam ne bi bilo treba zbuditi.

Ljudje z vsakim dnem samo iscejo potrditve za ohranjanje starih navad in stagniranje zavedanja.

 

Zato je trpljenje edini mozen nacin, da nas postavi pred dejstvo, da se je treba zbuditi.

Da je treba prenehati kaditi, spremeniti prehrano, spremeniti odnos do ljudi, do zivljenja.

Zbuditi se je treba. Vendar pa mi pridno pritiskamo "dremez" na nasih budilkah.

Zato vecini zmanjka baterij. Ko pa se koncno hocejo zbuditi, so ze stari in brez energije.

Otroci so odsli, hisa je zgrajena, bliza se upokojitev, a mi smo se vedno na zacetku.

Naredili nismo nicesar ali zelo malo od edine naloge, ki jo imamo na zemlji.

 

 

 

se podpisem pod to

 

Očitno še nisi dovolj trpel, da imaš take lahkomiselne ideje.

 

 

Alan, mislim, da ti hoce povedati, da je vse v umu... da se vse tam zacne in konca.. in kar je nekdo zgoraj napisal, da je nekaj lahko za enega sreca , za drugega pac nesreca, odvisno od brega na katerem stojis in gledas na stvari, nesporno drzi

 

Mojca

[Alan_New]

Alan, mislim, da ti hoce povedati, da je vse v umu... da se vse tam zacne in konca.. in kar je nekdo zgoraj napisal, da je nekaj lahko za enega sreca , za drugega pac nesreca, odvisno od brega na katerem stojis in gledas na stvari, nesporno drzi

No, prav vse ni v umu. Stvari obstajajo tudi brez našega uma. Je pa res veliko v umu in v našem dojemanju. Jaz pa sem hotel povedati to: recimo živali nimajo v svojem umu, kakršen pač že je, ideje o trpljenju, nimajo tega koncepta, a vseeno ko trpijo, trpijo. Torej trpljenja ni v umu; je pa v njem ideja, koncept trpljenja.

[Kabalist]

Um je orodje. Trpljenje izhaja tudi iz dejstva, da se mnogi ljudje identificirajo s svojo sliko uma. Kakor hitro svojo voljo postaviš naproti božji volji, obstaja velika verjetnost, da te bo doletelo trpljenje, saj končno nikoli ne premaga neskončno. Razum pač ni bog, temveč lopata...

[jarilo]

Vedno je nevarnejše tisto,kar mislimo,kakor to kar pojemo in ni drugega načina,samo,kadar si trpljenje s svojim razumom ustvarimo, trpljenje zaradi našega vzgiba ali okoliščin,takrat se razvijamo in lahko postanemo boljši,ali pa tudi ne,stvar izbire,svobodne volje.

 

mislim,da lahko trpljenje presežeš,če ga sprejmeš in samo si,

ego oz. razum pa nabrcaš nekam,da potem da mir

[anarhist]

Torej je nekaj bilo prej, če je odšlo. Vseeno trdim, da je prepričanje, da trpljenje ne obstaja, nevarno in skregano z življenjskimi dejstvi. Kajti s tem, ko praviš, da je trpljenje le umska ideja, posredno trdiš, da bitja brez uma, ki je sposoben tvoriti/sprejemati ideje, ne trpijo. Kar pa seveda ni res.

 

Ne trdim, da trpljenje ne obstaja, ampak, da je samo določeno stanje, odvisno od načina dojemanja.

[Matjaž Bogdan]

Lepo pozdravljeni .

Osebno mislim , da je trpljenje, kakršnokoli " stanje " že je, neizbežno in smo se vsi mi -tlele na forumu , z njim spoznali in ga bomo vsekakor / v kakršni koli obliki / tudi še deležni za časa svojega življenja. Potlej pa je seveda stvar posameznika, kako se spopade oz. dojame to ljubko zadevo. Sicer je pa moje mnenje , da je trpljenje nujna zadeva v življenju, sopotnik lepih - prijetnih momentov , je ene sorte testiranje in izziv naših reakcij in naših ostalih sposobnosti- tudi umskih...-pa tudi pokazatelj naših slabosti.. Seveda pa obstoja tudi telesno trpljenje , kar pa je povezano z živčevjem in spet je stvar posameznika kje je njegov prag oziroma sposobnost nadvlade telesnih občutenj.

Tukaj - v tej temi sicer ni nihče ločil telesnega in duševnega trpljenja- pa vseeno.... je kar precejšnja razlika.

Zanesljivo pa obstaja - v takšni ali drugačni obliki....

[lia]

Um je orodje. Trpljenje izhaja tudi iz dejstva, da se mnogi ljudje identificirajo s svojo sliko uma. Kakor hitro svojo voljo postaviš naproti božji volji, obstaja velika verjetnost, da te bo doletelo trpljenje, saj končno nikoli ne premaga neskončno. Razum pač ni bog, temveč lopata...

 

 

 

Lepo pozdravljeni .

Osebno mislim , da je trpljenje, kakršnokoli " stanje " že je, neizbežno in smo se vsi mi -tlele na forumu , z njim spoznali in ga bomo vsekakor / v kakršni koli obliki / tudi še deležni za časa svojega življenja. Potlej pa je seveda stvar posameznika, kako se spopade oz. dojame to ljubko zadevo. Sicer je pa moje mnenje , da je trpljenje nujna zadeva v življenju, sopotnik lepih - prijetnih momentov , je ene sorte testiranje in izziv naših reakcij in naših ostalih sposobnosti- tudi umskih...-pa tudi pokazatelj naših slabosti.. Seveda pa obstoja tudi telesno trpljenje , kar pa je povezano z živčevjem in spet je stvar posameznika kje je njegov prag oziroma sposobnost nadvlade telesnih občutenj.

Tukaj - v tej temi sicer ni nihče ločil telesnega in duševnega trpljenja- pa vseeno.... je kar precejšnja razlika.

Zanesljivo pa obstaja - v takšni ali drugačni obliki....

 

 

 

Pa misliš da bi bilo brez svobodne volje trpljenja manj?

 

 

[kapica]

lahko te nekaj boli telesno al dusevno in lahko trpis... lahko pa te to nekaj boli pa lahko ne trpis...

v trplenju ti pa tako nihce ne more pomagat, dokler sam nisi pripravljen kaj naredit za-to. pa ne mislim s tem-delo kot zgolj jamranje in smiljenje samemu sebi