Bog

[Marsa]

ja, saj, govorimo pravzaprav o istem, ravno to (ti) govorim.

 

( )

[xyz]

Lahko bi dejal podobno -- lahko se še tako prepričaš in verjameš, a če boga ni, ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt, da se potolažiš (tako kot Dedek mraz, astrologija in še kaj).

 

vprašanje tudi, na kakšne načine si sposoben komunicirati, in temu primerno žonglirati s koncepti.

 

Razlika je v tem, da zate pomaranča ni zgolj pomaranča, ampak jo projiciraš, da je del boga, medtem ko je zame samo in zgolj pomaranča in v tem je njena lepota. Povezani pa smo itak vsi med seboj --

 

je seme, je drevo, je pomaranča, je iztrebek.

oblike, morebiti različne, a esenca je ena in ista.... to je bog, v mojem besednjaku. to pa zato, ker sem raje kreativen, kot da negiram.

[janko]

Tole iskanje Boga je lahko hudo naporno...

za tistega, ki ga išče..pa za samega Boga tudi..

ker se nam kaže povsod..samo..joj, kako sentimentalno bo tole zvenelo..

gledati je potrebno s srcem..

 

ma ni panike...

jst sem mal srfou, pa mi je u jadra pihnu... ziher je bil on-a-o. ker, če ga-jo-o hočeš videt, je powsod

 

http://goldennumber.net/theology.htm

 

 

tole je sicer mal tko...

ampak če loh usak fuknjen njuejđer računa swoje usluge kt bližnico do boga...

pol ni čist nič manj bolano boga tut izračunat

[nimbus]

za človeka je bog kot koncept nujen. drugače bi bilo, če bi nas namesto neskončnega nebesnega svoda z rimsko cesto po sredi, prekrivala velika plehnata pokrovka za katero pač nič ne bi bilo.

samo potem tudi mi ne bi bili energetska bitja, temveč kupi rok, nog, glav in trupel.

nekaj pač mora povezovat, pa čeprav je čisto človeški produkt. je boljše od pokrovke.

ima pa vsak svojega bugeca. k tistemu, ki ga pa nima... grem pa takoj v poduk.

 

[rafaelkozoprask]

za človeka je bog kot koncept nujen. drugače bi bilo, če bi nas namesto neskončnega nebesnega svoda z rimsko cesto po sredi, prekrivala velika plehnata pokrovka za katero pač nič ne bi bilo.

samo potem tudi mi ne bi bili energetska bitja, temveč kupi rok, nog, glav in trupel.

 

 

saj nimbi saj

 

dokler GA ne aktiviras v sebi, si le eno truplo z rokami in nogami ... majhen zombi

[vesoljčica]

Dojeti moreš,da je iskanje resnice,Bog ali guruja,pravzaprav iskanje sebe,lastne Biti.Vse opisujejo isto entiteto:ko najdeš sebe,najdeš vse.To iskanje je položeno vate,da bi naposled ugotovil,kdo si.

 

 

Če veruješ Boga,vedi,da se Bog nikoli ne nahaja nekje daleč stran,temveč je DEL TEBE.Misleč,da je ločen od tebe,ga ne boš nikoli našel.KO se spustiš v izkustvo združanja s Stvarnikom,se čutiš prežetega z ljubezbijo,postaneš eno z vsem.Nikoli več nisi zadovoljen z ničemer manj.

 

Stvarnik ni ločen od stvaritve.Tisti,ki razmišlja,ni ločen od svijih misli.Tisti,ki ljubi,ni ločen od svojega ljubljenega.Ljubezen do Boga pripelje Boga k tebi.Gre za ljubezen do sebe,ko ozavestiš tisti del sebe,ki je božanski.

 

Kdor išče Boga na kak poseban način,bo sicer našel pot,a izgubil Boga,ki je skrit v poti.Kdor pa išče Boga s preprostostjo,ga bo našel takšnega,kakršen je:On je življenje samo.

[Alan_New]

vprašanje tudi, na kakšne načine si sposoben komunicirati, in temu primerno žonglirati s koncepti.

 

 

 

je seme, je drevo, je pomaranča, je iztrebek.

oblike, morebiti različne, a esenca je ena in ista.... to je bog, v mojem besednjaku. to pa zato, ker sem raje kreativen, kot da negiram.

Sej zame je tudi to, če že. Negiram izključno boga v prvotnem, tako rekoč slovarskem pomenu: nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in tudi posega vanj ali ga vsaj spremlja. Skratka, negiram politeistične in monoteistične bogove v človeški obliki. Glede konceptov: zakaj nimamo teme, "kaj je za vas žlica?" (ali karkoli drugega)

[xyz]

Sej zame je tudi to, če že. Negiram izključno boga v prvotnem, tako rekoč slovarskem pomenu: nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in tudi posega vanj ali ga vsaj spremlja. Skratka, negiram politeistične in monoteistične bogove v človeški obliki.

 

razumljivo, ja. je pa tudi v tovrstnih predstavah najti marsikaj zanimivega...

npr paralele z raznoraznimi tuhtanji sodobnih znanstvenikov, kot je "program človek",

ki je med drugim predpogoj našim motivom in podlaga našemu načinu razmišljanja oz. obnašanju možganov.

iz tega izhaja človeško spoznavanje sveta, človeška predstava o svetu... takorekoč kreacija v malem.

lahko bi torej rekli, v slikovnem jeziku, da je ta program človek naš bog-oče, hehe.

koncepti sami zase so lahko takšni ali drugačni, po mojem je bolj bistven naš odnos do le-teh...

lahko jih namreč obožuješ in častiš, ali pa preprosto sprejmeš v svoj besednjak,

kjer niso bolj ali manj pomembni od česa drugega.

[Matjaž Bogdan]

Sej zame je tudi to, če že. Negiram izključno boga v prvotnem, tako rekoč slovarskem pomenu: nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in tudi posega vanj ali ga vsaj spremlja. Skratka, negiram politeistične in monoteistične bogove v človeški obliki. Glede konceptov: zakaj nimamo teme, "kaj je za vas žlica?" (ali karkoli drugega)

 

 

Saj v bistvu, Alan, je povsem odveč, da ga pojmuješ kot si navedel. Vsak sprejema predstavo krecije v univerzalnem smislu po svoje in prav je tako. Nekdo ( ma v bistvu ni hec) morda boga enači z denarjem , močjo, eksistenco in zdravjem. Saj to je to - vsak človek ima predstavo in potrebo, kolikor takrat potrebuje - v smislu zavesti. Mislim, da je sama definicija odveč, ker imamo mnogo različnih subjektivnih zavedanj, potreb in poti.

Pa še to - čemu človeška oblika? Saj tole je zame res nesmisel. Mnoge verjetno odvrača slika, ki so jo nekoč v rkc prikazovali - starček z belo brado.

Smisel percepcije boga je ravno v raznolikosti in subjektivizmu...verjetno bi le kiber-bitje lahko sprejemalo boga v identični obliki. Meni recimo je skromen taoistični princip zelo všeč - narava, ravnovesje, harmonija...vse to je stvarnik - enačeno z kreativno manifestacijo. Besed za kozmično zavest (recimo) je pa cel kup...Mene to ne moti, imam pač svoje videnje in vedenje, ki je moje in povsem brezveze je, da bi nekoga prepričeval v tojo misel.

 

Tudi obstoj kreativne sile je subjektivna svobodna volja in trenutek zavesti v človekovi evoluciji. To pa še ne pomeni, da se glede dojemanja in interpretacije identitete boga lahko ljudje rangiramo. Najbolj nesmiselno se mi je včasih zdelo, ko v določeni religiji gre zakon . če ne veruješ v NATANKO TEGA BOGA , boš pogubljen.

Kadar govorimo o bogu, radi vežemo nanj pojem ljubezni in še nekaj luštnih nenasilnih vrednot. Ta predtsava sama posebi seveda drži, drži pa tudi to, kar si sam omenil - obstaja tudi nasilje in sovraštvo...zdaj - ali je to božja menifestacija? Verjetno je, če je vse kar dobimo - dobljeno po božjem načrtu.

Če ni naključij, potem bog je. Pa kakorkoli že - si ga posameznik predstavlja....

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[Iknee]

Sem premišljevala, kaj bi se dalo reči o Bogu, na vso moč sem gruntala in napenjala možgane in sem naenkrat ugotovila, kako svinjsko tipkovnico imam in da jo bo res treba spucat. Evo, to je to, kar majo moji možgani za povedat o bogu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif.

(kajpada bi lahko citirala celo vrsto modrih izjav o Bogu od Ničeja do Sajbabe in raznih njuejdžerski variacij na temo bog naprej in nazaj, ampak to nekak ni bil namen, ti tipčki se lohk tud motjo, kako pa lohk človk ve, da majo pa glih oni prov).

[Alan_New]

razumljivo, ja. je pa tudi v tovrstnih predstavah najti marsikaj zanimivega...

npr paralele z raznoraznimi tuhtanji sodobnih znanstvenikov, kot je "program človek",

ki je med drugim predpogoj našim motivom in podlaga našemu načinu razmišljanja oz. obnašanju možganov.

iz tega izhaja človeško spoznavanje sveta, človeška predstava o svetu... takorekoč kreacija v malem.

lahko bi torej rekli, v slikovnem jeziku, da je ta program človek naš bog-oče, hehe.

koncepti sami zase so lahko takšni ali drugačni, po mojem je bolj bistven naš odnos do le-teh...

lahko jih namreč obožuješ in častiš, ali pa preprosto sprejmeš v svoj besednjak,

kjer niso bolj ali manj pomembni od česa drugega.

Za "program človek" še nisem slišal. Seveda je zanimivo, kar si napisal.

 

Zame je pač koncept bog-oče infantilen, ostanek otroškosti, ko mora nek oče (ali pa mati, odvisno od vere) bdeti nad nami. Je že lažje, če odgovornost preložimo na koga drugega, pa četudi na neko namišljeno bitje.

[Alan_New]

Saj v bistvu, Alan, je povsem odveč, da ga pojmuješ kot si navedel.

Ne, pa ni odveč. Gre za jasnost debate. Če bi se pogovarjala o mizah ali o čemerkoli drugem, a bi upošteval definicijo mize, ali pa bi mizo definiral kar po svoje, tako kot jo ti vidiš? Zakaj torej, ko govorimo o bogu, kar preprosto rečemo, da to pač ni neko nadnaravno skorajvsemogočno bitje (seveda razen tistih, ki verjamejo prav v tako bitje), ampak tisto Nekaj, o čemer ima pač vsak svojo predstavo?

 

Da ne bo nesporazumov, nič se mi ne zdi narobe v tem, samo zanimivo mi je, kako si prilagajamo pojme, glede na to, v kaj hočemo verjeti.

 

Najbolj nesmiselno se mi je včasih zdelo, ko v določeni religiji gre zakon . če ne veruješ v NATANKO TEGA BOGA , boš pogubljen.

A zdaj ti ni več nesmiselno? To je namreč samo bistvo religije.

[emanuel]

Dojeti moreš,da je iskanje resnice,Bog ali guruja,pravzaprav iskanje sebe,lastne Biti.Vse opisujejo isto entiteto:ko najdeš sebe,najdeš vse.To iskanje je položeno vate,da bi naposled ugotovil,kdo si.

 

 

Če veruješ Boga,vedi,da se Bog nikoli ne nahaja nekje daleč stran,temveč je DEL TEBE.Misleč,da je ločen od tebe,ga ne boš nikoli našel.KO se spustiš v izkustvo združanja s Stvarnikom,se čutiš prežetega z ljubezbijo,postaneš eno z vsem.Nikoli več nisi zadovoljen z ničemer manj.

 

Stvarnik ni ločen od stvaritve.Tisti,ki razmišlja,ni ločen od svijih misli.Tisti,ki ljubi,ni ločen od svojega ljubljenega.Ljubezen do Boga pripelje Boga k tebi.Gre za ljubezen do sebe,ko ozavestiš tisti del sebe,ki je božanski.

 

Lepo napisano

[emanuel]

Kot je ocean v kapljici vode, je bog v človeku.

In kot je kapljica vode v oceanu, je človek v Bogu, če smem dodat

 

In Bog verjame v tistega, ki vanj verjama.

[Marsa]

In kot je kapljica vode v oceanu, je človek v Bogu, če smem dodat

Res je...

Kot je kapljica morja združena z vsem oceanom, je tudi ocean združen s kapljico.

 

(btw, lepo ko si se spet *pojavil* )

 

..................

 

Iknee, kajpada bi tudi ljubljenemu človeku lahko brala Lorco itd., lohk bi mu pa tud sama povedala -iz sebe-, kaj čutiš (in nič ne de, če je podobno pred tabo povedal že Lorca - zato ni nič manj tvoje doživetje oz. občutenje).

[emanuel]

Vau, kok si hitra

 

Pa lepo, da se ti zdi lepo, da sem spet "nazaj"

[Marsa]

Seveda, saj smo mel že dost kulskih debat in ti si se zmeraj pogovarjal umirjeno in argumentirano, tudi blago in prijazno, tudi kadar se nisva strinjala - kar je bilo menda celo kar pogosto ).

 

(včas sm hitra, včas pa počasna )

[emanuel]

Vsi izhajamo iz istega vira. To je zame Bog...To se pravi, da je v vsakemu izmed nas delček boga. Delček boga je tudi v bitjecih, ki se sprehajajo po določenih, nam nevidnih sferah, to se pravi, po nefizičnem svetu. Boga si razlagam, kot neko celoto vsega, kar obstaja. Tko nahitro....Sicer vam bom kasneje povedala še enkaj ugotovitev, do katerih smo prišli v našem raziskovanje tehle stvari, amapk malo kasneje.....

Pravzaprav je vse, kar je, iz Boga, in ne Bog iz vsega. Ne mormo vse, kar je, zmetat na en kup, in rečt, to je pa Bog, ker je Bog Stvarnik vsega, kar je.

 

Oziroma, Bog je VEČ, kot vse materialno stvarstvo, vsi ljudje in vsi angeli SKUPAJ!!!

[emanuel]

Seveda, saj smo mel že dost kulskih debat in ti si se zmeraj pogovarjal umirjeno in argumentirano, tudi blago in prijazno, tudi kadar se nisva strinjala - kar je bilo menda celo kar pogosto ).

 

(včas sm hitra, včas pa počasna )

Zmeraj se pač ne mormo v vsem strinjat

Je pa res, da smo mel dost kulskih debat.

In s tistimi, ki niso žaljivi, poskušam bit argumentiran in prijazen, tudi, če se ne stinjam s stališči, mogoče kdaj sicer preveč direkten za koga.

 

(Hvala za tole "umirjeno in argumentirano, tudi blago in prijazno" )

[Marsa]

(če/saj je res... )

[emanuel]

Trenutno se ga predstavlja, kot bradatega...saj v najvecih vedah.

To je zgolj umetniška upodobitev!

V izvirnih Mojzesovih desetih zapovedih je bilo celo izrecno prepovedano kakršnokoli upodabljanje Boga.

Tudi Hinduizem (Bramanizem) je v osnovi monoteistični nauk, zaradi upodabljanja različnih Božjih lastnostih pa se je postopno cel kup Bogov. Tudi rimsko poganstvo se je razvilo na ta način.

[emanuel]

Zame je pač koncept bog-oče infantilen, ostanek otroškosti, ko mora nek oče (ali pa mati, odvisno od vere) bdeti nad nami. Je že lažje, če odgovornost preložimo na koga drugega, pa četudi na neko namišljeno bitje.

Tudi, ko človek odraste, in oče ter mati ne bedita nad njim in ne skrbita več zanj, in se sam preživlja, je oče še vedno oče, in sin še vedno sin. Kajti sin je izšel iz očeta, in ta odnos se ne more spremeniti.

[Alan_New]

Tudi, ko človek odraste, in oče ter mati ne bedita nad njim in ne skrbita več zanj, in se sam preživlja, je oče še vedno oče, in sin še vedno sin. Kajti sin je izšel iz očeta, in ta odnos se ne more spremeniti.

Ja in? To (mi) nič ne pove. Še vedno je infantilno, če hočemo imeti poleg svojih staršev (bioloških ali ne) še nadnaravne tam v nebesih in v drugih namišljenih svetovih.

 

In če že, sin je izšel iz matere oz. iz obeh.

[xyz]

Za "program človek" še nisem slišal. Seveda je zanimivo, kar si napisal.

 

Zame je pač koncept bog-oče infantilen, ostanek otroškosti, ko mora nek oče (ali pa mati, odvisno od vere) bdeti nad nami. Je že lažje, če odgovornost preložimo na koga drugega, pa četudi na neko namišljeno bitje.

 

kaj je genetski zapis drugega, kot program ?

da smo skozi ta program pogojeni z življenjskim načinom naših prednikov,

ni v nasprotju z našo lastno odgovornostjo v sedanjosti.

v tem oziru je religiozno oboževanje boga, kot izvora človeštva,

spoštovanje pra-smernic naše lastne volje.

 

če se oboževalec vidi kot oddvojenega od boga, kot neločljiv delec le-tega, ali kot boga samega,

je seveda povsem drugo vprašanje.

[Matjaž Bogdan]

A zdaj ti ni več nesmiselno? To je namreč samo bistvo religije.

 

 

Seveda mi je, govoril sem o preteklosti - osnovni šoli... To je zate bistvo religija, sam imam bistvo religije malce drugače zastavljeno. Vsaka religija izraža določeno neformalistično neracionalno filozofijo in tako jo tudi jemljem - vsako. Ti pa pač po svoje...

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

Matjaž