Bog

[Antoninus]

"tako je" je zelo individualen pojem....dojemanje tvojega "tako je" je sigurno drugačno od dojemanja mojega "tako je"...in drugačno od njegovega dojemanja "tako je"....na koncu je tako, da je "je tako" drugačen od "definitivno je tako"....ali enak...je tako ali ni tako?

Ti pa res znaš bluziti model.

[mako106]

Ti pa res znaš bluziti model.

malo morgen....ne bluzim več....zdaj iščem Boga....z veliko začetnico

[Kabalist]

"tako je" je zelo individualen pojem

Natančno tako. vsakdo ima osebni nabor interpretacij sveta okoli sebe in človeški jezik, pisava in družba so kompromisni nabor, ki je pravzaprav dogovor zaradi lažjega pretoka informacij in s tem možnosti za hitrejšo zbiranje novih znanj.

[mako106]

Natančno tako. vsakdo ima osebni nabor interpretacij sveta okoli sebe in človeški jezik, pisava in družba so kompromisni nabor, ki je pravzaprav dogovor zaradi lažjega pretoka informacij in s tem možnosti za hitrejšo zbiranje novih znanj.

 

mi je všeč tvoj individualen pogled na svet...čeprav sploh ne vem kakšna je resnična korist od lažjega pretoka informaciji in hitrejšega zbiranja novih znanj....mislim v "duhovnem" smislu....če pa je itak vse v nas....seveda pod pogojem...da je naš resničen namen to najti

[Antigona]

malo morgen....ne bluzim več....zdaj iščem Boga....z veliko začetnico

 

 

ko ga boš našel boš znal odgovorit na moje vprašanje

[mako106]

ko ga boš našel boš znal odgovorit na moje vprašanje

mislim, da bom spet bluzit začel...neham bluzit, pa naenkrat vsi nekaj hočejo od mene....od bluzerja pa noben nič noče....

[Antigona]

mislim, da bom spet bluzit začel...neham bluzit, pa naenkrat vsi nekaj hočejo od mene....od bluzerja pa noben nič noče....

 

 

to pomeni, da si se socializiral, se ti ne zdi

reci hvala, če veš, komu

[mako106]

to pomeni, da si se socializiral, se ti ne zdi

reci hvala, če veš, komu

ko najdeš izbiro v sebi...si lahko socializiran ali ne....odvisno od vremena

[Antigona]

odvisno je samo od tebe...........kakšno je vreme

[mako106]

odvisno je samo od tebe...........kakšno je vreme

ja...odvisno samo od tebe....ali ti je vse hec ali ne

[Antigona]

vse ne more biti hec nekaj je še vmes med hec in jaz

[Kabalist]

čeprav sploh ne vem kakšna je resnična korist od lažjega pretoka informaciji in hitrejšega zbiranja novih znanj....mislim v "duhovnem" smislu....če pa je itak vse v nas....seveda pod pogojem...da je naš resničen namen to najti

Vse ima svoj namen. Tudi nabiranje čisto fizičnega obsega znanja. Več znanja pomeni več možnosti in več možnosti je pogon napredka. Tudi duhovno napreduješ, če več veš. Dobiš več možnosti.

[Ebor]

"tako je" je zelo individualen pojem....dojemanje tvojega "tako je" je sigurno drugačno od dojemanja mojega "tako je"...in drugačno od njegovega dojemanja "tako je"....na koncu je tako, da je "je tako" drugačen od "definitivno je tako"....ali enak...je tako ali ni tako?

 

Absolutno individualen pojem... že po številu črk, se moj:"definitivno je tako" razlikuje od tvojega "tako je", (če si opazil gre tudi za različen vrstni red uporabljene zveze "tako je - je tako", kar ne gre pripisati samo pesniški obliki, ali umetniškemu izražanju kajne), tako, da nikakor ne moremo enačit obe izjavi, kakor bi rekel gad, ki je bil predolgo na soncu: "this is one thing even blindman could see", zato se na koncu upravičeno sprašuješ ali je tako ali ni...

[mako106]

vse ne more biti hec nekaj je še vmes med hec in jaz

je ja...nič....samo ga preresno jemlješ

[mako106]

Vse ima svoj namen. Tudi nabiranje čisto fizičnega obsega znanja. Več znanja pomeni več možnosti in več možnosti je pogon napredka. Tudi duhovno napreduješ, če več veš. Dobiš več možnosti.

kvazi potreba po nabiranju znanja in informaciji....je en čist navaden napizd sistema....da nam vzpostavijo nepotrebne in obremenjujoče miselne vzorce....ki nam povzročajo strahove in napetosti, ki nas še dodatno zmedejo v "iskanju" boga....če že "iščemo" boga...rabimo samo eno možnost...najti samega sebe....ker je to edina pot do boga

 

Absolutno individualen pojem... že po številu črk, se moj:"definitivno je tako" razlikuje od tvojega "tako je", (če si opazil gre tudi za različen vrstni red uporabljene zveze "tako je - je tako", kar ne gre pripisati samo pesniški obliki, ali umetniškemu izražanju kajne), tako, da nikakor ne moremo enačit obe izjavi, kakor bi rekel gad, ki je bil predolgo na soncu: "this is one thing even blindman could see", zato se na koncu upravičeno sprašuješ ali je tako ali ni...

ja ....vedno je vse tako ali ni tako....v vsakem trenutku....oz. v edinem trenutku....samo naše dojemanje tega trenutka se spreminja....iz "trenutka" v "trenutek"

[Ebor]

kvazi potreba po nabiranju znanja in informaciji....je en čist navaden napizd sistema....da nam vzpostavijo nepotrebne in obremenjujoče miselne vzorce....ki nam povzročajo strahove in napetosti, ki nas še dodatno zmedejo v "iskanju" boga....če že "iščemo" boga...rabimo samo eno možnost...najti samega sebe....ker je to edina pot do boga

 

[mako106]

še malo...pa bo moj "tako je" zlo podoben tvojemu "je tako"

[Kabalist]

kvazi potreba po nabiranju znanja in informaciji....je en čist navaden napizd sistema....da nam vzpostavijo nepotrebne in obremenjujoče miselne vzorce....ki nam povzročajo strahove in napetosti, ki nas še dodatno zmedejo v "iskanju" boga....če že "iščemo" boga...rabimo samo eno možnost...najti samega sebe....ker je to edina pot do boga

Klasičen izgovor za izogibanje naporom. Obremenjujoče miselne vzrce sam postaviš zaradi pomanjkanja znanja ali zaradi napačne uporabe znanja. Če izhajamo iz trega, da je BOG VSE V VSEM, potem je vsaka oblika znanja spoznavanje določenega vidika Boga in način približevanja svojemu bistvu. Najpomembnejši je namen in manj samo dejanje. Količina znanja o vesolju je obratno sorazmerna s povratnim učinkom sebe-realizacije. Nič ti ne pomaga, da stopiš na vrh gore, če si ne znaš razložiti, kaj vidiš s tako visokega razgledišča. V pomanjkanju znanja boš izumljal fantastične teorije (kar itak mnogi ljubitelji duhovitnosti počnete(jo)). Blebetajo o nekih energijah, a se jim ne sanja, kaj sploh je energije. Blebetajo o nekih bitjih, ker v svoji shizofreni vnemi ne vedo, kako zavest sploh deluje in kvasijo zato neumnosti. Nakladajo o življenju, ljubezni, smrti, a se jim niti približno ne sanja, kaj te besede pomenijo. Svet je poln takšnih ljudi. V duhovnosti sem že precej let in držeč se v ozadju sem spoznal čuda ljudi in mnogi so plačali vusoko ceno, ker so se postavili nad znanje.

[mako106]

Klasičen izgovor za izogibanje naporom.

 

iskanje samega je lahko dovolj naporno ali ne...odvisno od tvoje izbire...definitivno pa iskanje samega sebe ni izogibanje naporom

 

Obremenjujoče miselne vzrce sam postaviš zaradi pomanjkanja znanja ali zaradi napačne uporabe znanja.

 

priznam....sprejel sem dosti čudnih miselnih vzorcev....sistemsko pogojenih....bližanje samemu sebi mi pomaga razreševanje le teh

 

Če izhajamo iz trega, da je BOG VSE V VSEM, potem je vsaka oblika znanja spoznavanje določenega vidika Boga in način približevanja svojemu bistvu.

izhajam iz enosti...v troje se lahko edino v postelji grem....ampak s tabo ne bi

 

 

Najpomembnejši je namen in manj samo dejanje.

 

v mojem miru so moji nameni zelo jasni in čisti....posledično tudi dejanja

 

Količina znanja o vesolju je obratno sorazmerna s povratnim učinkom sebe-realizacije. Nič ti ne pomaga, da stopiš na vrh gore, če si ne znaš razložiti, kaj vidiš s tako visokega razgledišča.

 

dovolj vidim...in sem videl...da vem

 

 

V pomanjkanju znanja boš izumljal fantastične teorije (kar itak mnogi ljubitelji duhovitnosti počnete(jo)). Blebetajo o nekih energijah, a se jim ne sanja, kaj sploh je energije. Blebetajo o nekih bitjih, ker v svoji shizofreni vnemi ne vedo, kako zavest sploh deluje in kvasijo zato neumnosti. Nakladajo o življenju, ljubezni, smrti, a se jim niti približno ne sanja, kaj te besede pomenijo. Svet je poln takšnih ljudi. V duhovnosti sem že precej let in držeč se v ozadju sem spoznal čuda ljudi in mnogi so plačali vusoko ceno, ker so se postavili nad znanje.

 

no...saj tudi kabala je čista fantazija...ki je zrasla na zeljniku enega pra pra pra očeta kabala...vsi smo fantasti , ki se za svoj prav borimo in hočemo svoj prav uveljaviti....ki seveda v duhovnosti ne obstaja...bolezen ega pač

 

 

p.s. hecn si mi...tako kot vsi kvazi prepričanci v svoj duhovni prav

[butl]

Love me tender, love me sweet, never let me go.

You have made my life complete and I love you so.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

Love me tender, love me long, take me to your heart.

For it's there that I belong and we'll never part.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

Love me tender, love me dear, tell me you are mine.

I'll be yours through all the years till the end of time.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

 

Kada je sretneš, reci da stiže iz snova,

da jedini dragulj je, kojeg ti duša čuva,

kada obečaš, da spreman si umret za ljubav njenu,

saznačeš dali si ikad, ikad u životu volio ženu.....

 

Mogli bismo mi ugasiti svjetlo

i biti svoji kad nas to već mami.

Ti si odmor na dugom putu,

vjetar što me goni

na lutanja, vjetar što me goni.

I možda nikad nisam htio

ovako kao noćas

da ti poželim najljepšu laku noć

Divno je biti nekome nešto,

divno je biti tebi sve.

Ljubomorno čuvam, one nježne sate

da me uvijek prate dok nisam tu.

....

 

Ah, eni pa znajo, a ne da ja. Elvis, Davor, Latino..., mislm, mrbit ne glih oni, ker oni samo interpretirajo, ampak avtorji , ti pa so tipci. Tako lepo povedo v parih besedah ne le bistvo, ma tudi, kako ga doseči. Brez bluzenja, brez filozofiranja. Kapo dol.

 

In kaj pripovedujejo?

Vsakdo hrepeni po ljubezni, po sprejetju, po pripadnosti. Ga ni, ki si ne želi biti nekomu enkraten, neponovljiv, car, No.1, najboljši tak kot je. Ga ni. In ga ni, ki lahko to doseže na katerikoli drug način, kot skozi odnos. Ga ni. Jebenti kako preprosto. Ja, itak. In to je ves smisel življenja, ma kaj življenja, sploh bivanja tu na zemlji. Za popizdit plebejsko, nevredno f-ja od filozofije. Nobene vzvišenosti, mistike, nič od oh, še od ah ne. Je tako? Je tako. Sreča...z veliko začetnico. Vse ostalo...surogati.

 

In zakaj potem ne živimo v blaženi Sreči, če je vse tako preprosto in enostavno? Nimam pojma zakaj vi ne živite tako. Zase pa vem. Ker mi manjka zavedanja in ker ne znam ljubiti. Še /no ja, danes znam več kot včeraj in jutri bom znal več kot danes, ker se tudi zavedam vsak dan bolj/. Kdo pa je ta, ki uči ljubezen, ne ne, sem se narobe vprašal. Kdo je ta, ki bi me lahko najlaže in najhitreje naučil zavedanja in ljubezni? Hehe. Ne, ni Bog, ne, niso neki prosvetljeni mojstri in guruji. Nak. Če se še tako prežvečeno sliši, so to starši. Oni so tisti, ki v največji meri krojijo našo pot. Ej, ne jih sedaj pribijat na križ in obtoževat mojih rev in težav /ali vaših/. Kajtinamreč, tudi oni so samo otroci svojih staršev in ti otroci svojih in tako naprej. A dejstvo je, da so starši tisti, ki imajo največji vpliv na otroke in s tem prevzemajo tudi največjo odgovornost, da se naučijo zavedanja in ljubezni čimprej, najbolje včeraj. Se izogibam prevzemanju odgovornosti? Ne, seveda je od mene odvisno ali se bom naučil ljubiti ali ne, a bilo bi lažje, če bi že znal.

 

In kje je sedaj Bog /saj o njem govorimo, mar ne/, pravzaprav, kaj je Bog? Bog je bergla, je zid, je hladna senca, je pavza za malico, je trenutek za razmislek, je kažipot na križišču, je prijateljeva rama, je voda v puščavi, je vitergin eno uro pred vrhom, je... to je Bog.

 

Kdo išče Boga, ko je srečen? Nihče. Takrat je Bog z njim, s tem, da se eni zavedajo eni pač ne, kar je pomembno le v toliko, da lažje izbirajo biti srečen še naprej tisti, ki se zavedajo.

 

Kakšen pomen je v tem ali si ateist ali katerikoli teist, ko si srečen. Nikakršen. Ko se sprehajaš z Bogom z roko v roki, je nepomembno ali verjameš vanj ali ne. V vsakem primeru sta z roko v roki, a ne.

 

Kaj pa, če nisi srečen /saj ne da bi vedel, a imam nas na sumu, da nas je večina človeštva takih, mislim, ne srečnih/, je takrat pomembno verjeti v Boga?

 

Ja ni. Je pa lažje. Ker imamo vse tisto, kar Bog je in nismo sami. Bog pa tako je ali pa ni.

 

butl

[Todika]

butl ti si tak za ožjent al pa vsaj za domu pelat pa fajn nafotrat

[mako106]

res je...pravi car

[Ebor]

Love me tender, love me sweet, never let me go.

You have made my life complete and I love you so.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

Love me tender, love me long, take me to your heart.

For it's there that I belong and we'll never part.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

Love me tender, love me dear, tell me you are mine.

I'll be yours through all the years till the end of time.

Love me tender, love me true, all my dreams fulfill.

For, my darlin', I love you and I always will.

 

Kada je sretneš, reci da stiže iz snova,

da jedini dragulj je, kojeg ti duša čuva,

kada obečaš, da spreman si umret za ljubav njenu,

saznačeš dali si ikad, ikad u životu volio ženu.....

 

Mogli bismo mi ugasiti svjetlo

i biti svoji kad nas to već mami.

Ti si odmor na dugom putu,

vjetar što me goni

na lutanja, vjetar što me goni.

I možda nikad nisam htio

ovako kao noćas

da ti poželim najljepšu laku noć

Divno je biti nekome nešto,

divno je biti tebi sve.

Ljubomorno čuvam, one nježne sate

da me uvijek prate dok nisam tu.

....

 

Ah, eni pa znajo, a ne da ja. Elvis, Davor, Latino..., mislm, mrbit ne glih oni, ker oni samo interpretirajo, ampak avtorji , ti pa so tipci. Tako lepo povedo v parih besedah ne le bistvo, ma tudi, kako ga doseči. Brez bluzenja, brez filozofiranja. Kapo dol.

 

In kaj pripovedujejo?

Vsakdo hrepeni po ljubezni, po sprejetju, po pripadnosti. Ga ni, ki si ne želi biti nekomu enkraten, neponovljiv, car, No.1, najboljši tak kot je. Ga ni. In ga ni, ki lahko to doseže na katerikoli drug način, kot skozi odnos. Ga ni. Jebenti kako preprosto. Ja, itak. In to je ves smisel življenja, ma kaj življenja, sploh bivanja tu na zemlji. Za popizdit plebejsko, nevredno f-ja od filozofije. Nobene vzvišenosti, mistike, nič od oh, še od ah ne. Je tako? Je tako. Sreča...z veliko začetnico. Vse ostalo...surogati.

 

In zakaj potem ne živimo v blaženi Sreči, če je vse tako preprosto in enostavno? Nimam pojma zakaj vi ne živite tako. Zase pa vem. Ker mi manjka zavedanja in ker ne znam ljubiti. Še /no ja, danes znam več kot včeraj in jutri bom znal več kot danes, ker se tudi zavedam vsak dan bolj/. Kdo pa je ta, ki uči ljubezen, ne ne, sem se narobe vprašal. Kdo je ta, ki bi me lahko najlaže in najhitreje naučil zavedanja in ljubezni? Hehe. Ne, ni Bog, ne, niso neki prosvetljeni mojstri in guruji. Nak. Če se še tako prežvečeno sliši, so to starši. Oni so tisti, ki v največji meri krojijo našo pot. Ej, ne jih sedaj pribijat na križ in obtoževat mojih rev in težav /ali vaših/. Kajtinamreč, tudi oni so samo otroci svojih staršev in ti otroci svojih in tako naprej. A dejstvo je, da so starši tisti, ki imajo največji vpliv na otroke in s tem prevzemajo tudi največjo odgovornost, da se naučijo zavedanja in ljubezni čimprej, najbolje včeraj. Se izogibam prevzemanju odgovornosti? Ne, seveda je od mene odvisno ali se bom naučil ljubiti ali ne, a bilo bi lažje, če bi že znal.

 

In kje je sedaj Bog /saj o njem govorimo, mar ne/, pravzaprav, kaj je Bog? Bog je bergla, je zid, je hladna senca, je pavza za malico, je trenutek za razmislek, je kažipot na križišču, je prijateljeva rama, je voda v puščavi, je vitergin eno uro pred vrhom, je... to je Bog.

 

Kdo išče Boga, ko je srečen? Nihče. Takrat je Bog z njim, s tem, da se eni zavedajo eni pač ne, kar je pomembno le v toliko, da lažje izbirajo biti srečen še naprej tisti, ki se zavedajo.

 

Kakšen pomen je v tem ali si ateist ali katerikoli teist, ko si srečen. Nikakršen. Ko se sprehajaš z Bogom z roko v roki, je nepomembno ali verjameš vanj ali ne. V vsakem primeru sta z roko v roki, a ne.

 

Kaj pa, če nisi srečen /saj ne da bi vedel, a imam nas na sumu, da nas je večina človeštva takih, mislim, ne srečnih/, je takrat pomembno verjeti v Boga?

 

Ja ni. Je pa lažje. Ker imamo vse tisto, kar Bog je in nismo sami. Bog pa tako je ali pa ni.

 

butl

 

Hja ne vem zakaj si po samih tujcih posegel, ko pa imamo vendar doma toliko sposobnih možakarjev in seveda tudi žensk, kajne....

Zato čutim potrebo, da te dopolnim in bom napisal neki od Perota:

Poglej v nebo,

poglej me v oči,

saj videš da nobene razlike ni...

 

Tolk o bogu, kajne....

[Sebastjan]

Sem gledal dokumentarc od Križnarja zadnjič, o Nubah in se me je res dotaknil. Zelo so preprosti in srečni, tega se ne da spregledati, plešejo, pojejo, prijazni... Oni so res duhovni mojstri, ne da bi sami vedeli.

Pa nimajo nič več od tega, kar rabijo za preživetje. Na žalost so jim začeli vsiljevati vero in jih dobesedno iztrebljajo ter preganjajo.

Ob tem filmu me je postalo sram, kako se obnašam in kje iščem srečo. Ali kakor nekateri pravite - BOGA. Vidim, da bolj kot mislim, da nekaj vem, manj vem. Ker ne čutim tistega. Ker preveč mislim in se še vedno bojim marsičesa, kar ni vredno tega. In ravno strah vseh sort in oblik nas najbrž najbolj ovira na poti do "BOGA" oz. biti pristni. Kot so pristni npr. mlajši otroci, živali... To vidim pri sebi, saj še vedno delam nasprotno, kar čutim da moram. Sklepam, da ta občutek prihaja od "BOGA". V glavnem, trenutno sem totalno zmeden, sploh ne vem kdo sem.

 

Lažje je pomislit na smrt - samomor, kot premagati strahove, zaradi katerih ni vredno pomisliti na kaj takega. Smešno, res.

 

Peace Pilgrim je rekla: "Zdravilo je seznaniti se s stvarmi, ki se jih bojite."

 

Em, najbrž nam je vse to trpljenje določeno le zato, da bomo spoznali kakšni tepčki smo nekateri. Pa saj sem sam kriv. Nič jasno...

[Nicky]

Tudi meni je tako všeč Križnar in njegovi dokumentarci pa všeč mi je Peacehiker (pa njegova nova knjiga )

Drugače se pa rada pogovarjam z Bogom, ker se mi zdi, da bi se brez tega nekam, nekje izgubila...