Bog

[janko]

čaw lubčki.

pomoje mate pa srečo, da sem mal premal spil, k drgač bi se spet utikou kej u vas.

 

da vas mam pa rad pa itak veste...

sam kot ene piiičke to vrjetn radi slište.

rad vas mam, pa lep pozdrav. janko

[FixMinze]

čaw lubčki.

pomoje mate pa srečo, da sem mal premal spil, k drgač bi se spet utikou kej u vas.

 

da vas mam pa rad pa itak veste...

sam kot ene piiičke to vrjetn radi slište.

rad vas mam, pa lep pozdrav. janko

 

Niti ne Janko, mene drek odbija

[Matjaž Bogdan]

Kaj po tvoje tudi bog egoističen? Čeprav nas on brezpogojno ljubi brez obzira na vse naše napake in kozlarije ,ki jih počnemo iz dneva v dan.Nisi razumel,povrnjeno ti je vselej če le ne kalkuliraš in računaš ,kajti vselej, ko pričakuješ nazaj ,kar si dal se smatra preračunljivostjo.Vem pa da bog ljubi in ničesar ne pričakuje,jasno pa je, da ti je v ljubezni potrebna povratna ljubezen, katera se itak samodejno povrne le če ljubiš na pravi način.

 

Sploh nisem govoril o bogu- ampak o nas samih.-govorim, da so naše kao "ljubezni " sebične -pa dajte že enkrat to razumet. Tudi ko ljubiš boga ,nekaj pričakuješ... ne floskaj farbe mčez oči- ne sebi, ne meni. Govoriš pa popolno protislovno- potrebna ti je povratna ljubezen- odloči se že za nekaj...

 

Ljubezen je lahko tudi sebična, ampak v tem primeru povzroča bolečino.Sicer pa, saj z razlogom obstaja zlo in dobro .Kako bi sicer vedeli kdaj uživamo in kdaj nam je hudo? Jin in jang kužiš,pa saj že veke in veke bijemo boj med dobrim in slabim. Problem ,danes pa je v tem, da smo se naučili kalkulirati,pa saj že dojenčki v vozičku, znajo preračunljivo ocenjevati svoje starše, kako jim bo ratalo spustiti vodo na svoj mlin.

 

Jaz "kužim " vso to tvojo razkladanje nekakšne utopične -naj bi bilo, kako bi bilo- pravilno je , če bi bilo- koga tlele poučuješ ?

 

Ravno zato je ljubezen tako dragocena,saj jo nekateri iščejo že vse svoje življenje ne zavedajoč se, da je tukaj v nas samih, samo prebuditi je treba svoj notranji jaz pa bo. Naš preblem je v tem ,da težko spregledamo tako enostavne stvari in nismo sposobni videti tisto, kar nam je pred noskom.

 

Lepo je sanjati z odprtimi očmi pa z računalnikom pred nosom...udejanit- malo težje.

 

Vidiš ravno zato so živali tako preprosto zveste in s takšno lahkoto PRINAŠAJO V NAŠA ŽIVLJENJA RADOST

Bodi pozdravljen in imej se skrajno lepo

 

Najprej moraš imeti rad- ljubit sebe, potem bi moral ljubezen kazati do soljudi, tle se marsikaj že zaplete- šele potem pride na vrsto ljubezen do boga.-Tisti , ki so kao najbolj ljubili boga na tem svetu, so in še naredijo največ hudega ,zla in slabega- mnogo pobojev, mučenj itd , je bilo izpeljanih iz ljubezni do boga.

dokler nimaš rad soseda, pa unga strica tam, pa svoje mačke- je ljubiti boga nesmiselno, ker taka ljubezen je vse prej kot iskrena. Drugače pa je tvoje pisanje meni podobni prevljici ali pa navodilom kako ljubiti. svašta, če človek ne začuti sam določenih stvari, mu tudi taki "nauki " ne bodo pomagali, in ga tudi ne pripeljali na kakšno lepšo pot.

Sama praviš, da že dojenčki v zibki kalkulirajo, kako pa šele odrasli , ki imajo že tako izoblikovane/ materialistične- večinoma/ cilje v življenju.

tole me spominja na cerkev- ljubite boga, pa svoje bljižnje- pa vsi kimajo- ko gre pa ven pa brcne unga ki žica na tretjem vogalu od cerkve- pa gre v oštarijo, se napije , pride domov in premlati familijo, ma ja ,glavno , da ljubi boga. S am menim, da je tole razkledanje o ljubezni mim, naj se reče kakor se hoče- če si dober do sebe in soljudi pa do vsega živega in neživega, ne rabiš laufat okol in govoriti in prepevati psalmov o ljubezni, ker samo po sebi tako živiš. Besede so tako odveč. dejanja so pomembna... zato se mi pa zdi tale beseda - ljubezen , popolnoma izkoriščana v nevem kakšno lažno propagando, ker se mi tudi zdi, da ni glih dostikrat upravičeno uporabljena... večinoma nakladanje...

[ROTI]

Zepo

 

Očitno je moje nakladanje urodilo sadove, ker v nasprotnem se ti sedaj ne bi razburjal.Se strinjam z nekaterimi tvojimi zaključki, zato pa je potrebno naučiti se postati opazovalec.Še boljpa je pomembno, da se naučimo iz napak tistih, ki napake delajo.

 

Po moje smo pa itak vsi božji učenci in se učimo živet. Pa še nekaj vsi mi imamo svoj prav, pač po tistem , kar čutimo in kar smo doživeli.

 

Veliko lepih trenutkov ti želim.

[Matjaž Bogdan]

Zepo

 

Očitno je moje nakladanje urodilo sadove, ker v nasprotnem se ti sedaj ne bi razburjal.Se strinjam z nekaterimi tvojimi zaključki, zato pa je potrebno naučiti se postati opazovalec.Še boljpa je pomembno, da se naučimo iz napak tistih, ki napake delajo.

 

Urodilo ni ničesar česar že prej ne bi bilo- pa nisem se glih razburil...Opazovalec je pa tko in tko vsak , kdor hoče kam priti, ker kje naj pa črpa izkušnje in znanje ...verjetno so tudi taki, ki jim je vseeno.

 

Po moje smo pa itak vsi božji učenci in se učimo živet. Pa še nekaj vsi mi imamo svoj prav, pač po tistem , kar čutimo in kar smo doživeli.

 

seveda- celo življenje se učimo, pa ne vem , če bi glih od napak drugih...kaj pa vem...-s tem, da imamo pa vsak svoj parav -pa se strinjam. Tebi bi pa dal nasvet- tak prijateljski, da se soočiš bolj z krutostjo realnosti, ne toliko utopično razmišljat, saj vsak govori ;, udejanja pa malokdo. Svet pa s takimi nasveti ne spremeniš- če te kdo porajta- v redu, ...sam bolj malo je takih. Lahko se pa tudi motim, morda sem po naravi pesimist... kva pa vem... [/color] ja, lepo bodi

Veliko lepih trenutkov ti želim.

[ROTI]

ZEPO!

 

 

Veš mislim, da nisem po tvoje utopična, saj sem se že zdavnaj naučila svet opazovat z svetle strani, kajti v nasprotnem primeru, bi se morala obremenjevati z preveč grdote.

 

 

Je pa že bolje živeti z vero, kakor pa tarnati in skrbeti o tem kako je svet krut.

 

 

Zakaj ne bi bila srečna če me pa sreča obkroža?

 

 

 

Drugače si pa super saj sem opazila , da si razgledan in ti ne bi bilo treba biti tako pesimističen.

 

 

[butl]

Ljubezen, kot jo poznamo na tem svet, si sploh ne zasluž tega imena.

 

Nekako pol ure nazaj ali malce dlje v sivo preteklost, me je kolega vprašal:

 

"Ti, butl, kaj je to ljubezen?"

 

"Nimam pojma sploh", sem iskreno začel.

 

Takrat je mujo pisknil in me prekinil. Mi je žena poslala sms s sporočilom:

 

"Ljubim te".

 

Ker danes še nisem vzel bilobil pilule, sem precej pozabil, o čem sva s kolegom debatirala in sva se z "živjo" razšla.

 

butl

[Matjaž Bogdan]

ZEPO!

Veš mislim, da nisem po tvoje utopična, saj sem se že zdavnaj naučila svet opazovat z svetle strani, kajti v nasprotnem primeru, bi se morala obremenjevati z preveč grdote.

Je pa že bolje živeti z vero, kakor pa tarnati in skrbeti o tem kako je svet krut.

Zakaj ne bi bila srečna če me pa sreča obkroža?

Drugače si pa super saj sem opazila , da si razgledan in ti ne bi bilo treba biti tako pesimističen.

 

Nisem misli tarnanje in obremenjevanje , temveč svet pač sprejmeš tak kot je/ ga ozavestiš / in ne živiš nekje v "rožicah "/nekako zatiskati si oči/ , ker je potem realnost pretrda. Mislim, da ni glih tko, da te samo sreča obkroža, takega ni...le če si jo ti namisliš- so srečni, manj srečni in povsem žalostni dogodki in prebliski, ker slike okoli nas niso risane samo v svetlih barvah.Seveda ni prav , da je človek pesimist/ preveč/ nekje je treba najti srednjo pot -poznaš realnost, poskušaš živeti srečno, obenem pa mislim, da moraš tudi biti pripravljen na soočanje z kruto stranjo sveta... vsaj pri meni je tako...no ja, nisem pa preveč zaupljiv glede ljudi in sveta nasploh, ne vem , če je na splošno tega vredno. Živeti naj bi bilo lepo, seveda, samo tko si moramo sami ustvariti... No, saj verjetno imaš prev, preveč se obremenjevat z nelepimi stvarmi je morda nespametno, ker imamo prekratko življenje.

Je pa tko- kar se tiče boga in ljubezni- še vedno trdim , da je potrebno začeti pri sebi, pri ljubezni do otipljivih-fizičnih stvari/ tle še vedno mislim soljudi / in potem šele pride na vrsto ljubezen do tistega, ki naj bi to skup spravil.Kajti začeti pri bogu in ne spoštovati osnovnih pravil ali nagibov v življenju ter življenja okoli nas, mislim - je povsem neiskreno in potem je govoriti o ljubezni brez veze.

Ha, živeti z vero, saj kdo pa misliš , da nima določene vere- upanja, saj bi potem nihče ne stremel po ničemer na zemlji pa tudi ne po onem izven materije. Nismo glih fijakarski konji , kajne ?

ja, lepo bodi

[butl]

Nisem misli tarnanje in obremenjevanje , temveč svet pač sprejmeš tak kot je/ ga ozavestiš / in ne živiš nekje v "rožicah "/nekako zatiskati si oči/ , ker je potem realnost pretrda. Mislim, da ni glih tko, da te samo sreča obkroža, takega ni...le če si jo ti namisliš- so srečni, manj srečni in povsem žalostni dogodki in prebliski, ker slike okoli nas niso risane samo v svetlih barvah.Seveda ni prav , da je človek pesimist/ preveč/ nekje je treba najti srednjo pot -poznaš realnost, poskušaš živeti srečno, obenem pa mislim, da moraš tudi biti pripravljen na soočanje z kruto stranjo sveta... vsaj pri meni je tako...no ja, nisem pa preveč zaupljiv glede ljudi in sveta nasploh, ne vem , če je na splošno tega vredno. Živeti naj bi bilo lepo, seveda, samo tko si moramo sami ustvariti... No, saj verjetno imaš prev, preveč se obremenjevat z nelepimi stvarmi je morda nespametno, ker imamo prekratko življenje.

Je pa tko- kar se tiče boga in ljubezni- še vedno trdim , da je potrebno začeti pri sebi, pri ljubezni do otipljivih-fizičnih stvari/ tle še vedno mislim soljudi / in potem šele pride na vrsto ljubezen do tistega, ki naj bi to skup spravil.Kajti začeti pri bogu in ne spoštovati osnovnih pravil ali nagibov v življenju ter življenja okoli nas, mislim - je povsem neiskreno in potem je govoriti o ljubezni brez veze.

Ha, živeti z vero, saj kdo pa misliš , da nima določene vere- upanja, saj bi potem nihče ne stremel po ničemer na zemlji pa tudi ne po onem izven materije. Nismo glih fijakarski konji , kajne ?

ja, lepo bodi

[anarhist]

pri ljubezni do otipljivih-fizičnih stvari/

 

Tisto, kar čutiš do otipljivih stvari, je navezanost. Ljubezen poteka na drugih ravneh.

[Antoninus]

Pri tej temi me še nekaj zanima. Vsi vemo, kakšno navdušenje in veselje ljudje občutimo, ko dobimo novo hišo, avto, žensko/moškega in podobno. Pa kdo občuti tudi takšno navdušenje, da bi spoznal Boga? Je kdo že vložil toliko energije v to, da bi spoznal Boga, kot je, na primer, vložimo v pridobitev neke nove stvari??

[Piko]

Mi.

[janko]

Tisto, kar čutiš do otipljivih stvari, je navezanost. Ljubezen poteka na drugih ravneh.

 

se zlo strinjam.

krišnamurti je u eni knjigi zlo enostavn razložu. človk u bistvu ni navezan na ugled, hišo, avto, cigarete, kariero... ampak na svojo fiksno idejo, da bi blo življenje brez teh stvari dolgočasno...

ja, k človk nekej sam dojame, pol še kje prebere...

 

Pri tej temi me še nekaj zanima. Vsi vemo, kakšno navdušenje in veselje ljudje občutimo, ko dobimo novo hišo, avto, žensko/moškega in podobno. Pa kdo občuti tudi takšno navdušenje, da bi spoznal Boga? Je kdo že vložil toliko energije v to, da bi spoznal Boga, kot je, na primer, vložimo v pridobitev neke nove stvari??

 

se strinjam in pozdravljam

vse to so kratkotrajni bedni nadomestki sreče

[Matjaž Bogdan]

Tisto, kar čutiš do otipljivih stvari, je navezanost. Ljubezen poteka na drugih ravneh.

 

Če ti občutenje do tvojih otrok in staršev imenuješ navezanost, tudi v redu. Jaz imam vseeno drugačen izraz za to-ljubezen, pa če ti je prav ali pa ne.

[butl]

Ljubezen, kot jo poznamo na tem svet, si sploh ne zasluž tega imena.

 

Tisto, kar čutiš do otipljivih stvari, je navezanost. Ljubezen poteka na drugih ravneh.

 

vse to so kratkotrajni bedni nadomestki sreče

 

Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Po sedemindvajsetih letih zakona, ja, zelo razgibanega, ja, razburkanega pravtako, mi pošlje sms "ljubim te", večkrat, ja, kar tako, ker me. Vsak dan me pokliče v službo, me vpraša kako sem in mi pove, kako je. Njen nasmeh topi oblake, v njenem pogledu je dvoje sonc, njen dotik je svilen, baržunast, pogovor z njo je balzam, ljubljenje z njo je stik dveh duš. Moja žena. Bi bil lahko sam? Lahko, a z njo mi je lepše. Bi bil lahko s kom drugim? Lahko, a z njo mi je lepše. Sem vesel, če je vesela? Aha. Me njena bolečina boli? Aha. Enkratna je. Je popolna? Ne ni, a jo imam rad točno tako kot je. Sem ponosen nanjo? Seveda. Bi umrl, če bi umrla ona? Ne bi, ker bi niti ostale. Kaj pa, če bi umrl še jaz? Ne vem, zaenkrat še nisem. Imava dva sinova. Bi umrl zanju, če bi ju moja smrt rešila. Ja, bi. Sem vesel, če sta vesela? Aha. Me njuna bolečina boli? Aha. Enkratna sta. Sta popolna? Ne nista, ja ju imam rad točno taka kot sta. Sem ponosen nanju? Seveda. Kadarkoli pomislim na kogarkoli od njih, mi je toplo pri srcu /zato mi je vedno toplo pri srcu/.

Velikokrat se pogovarjava z Bogom in se mu zahvaljujem za srečo, da sem del te družine.

 

Do danes sem mislil, kaj mislil, verjel sem, da je to ljubezen in moja žena tudi in moja sinova tudi. Sedaj sem pa zvedel, da je to neka zemeljska sprdačina, niti pod razno ljubezen, da je navezanost, ne pa ljubezen, ki da je na prav drugih nivojih in da je bedni nadomestek sreče in da Bog laže, ko mi pravi, da je pot do nejga skozi ljudi /no, to sklepam jaz, mislim, da laže kar mi pravi/. Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Čakaj malo. Ampak mi smo srečni, no, jaz in žena in otroka. Potem pa le nismo taki srotki, kaj srotki, revkoti. Srečen človek pa že ni bogi srotek, kaj šele revko. Kaj sedaj?

 

Jah nč, mogoče pa Bog ne laže. Se bom kar držal njegovih nasvetov, meni in družini so všeč, ne glede ali so nekomu sprdačina, nedoumljivost ali beda.

 

butl

[janko]

Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

ne glede ali so nekomu sprdačina, nedoumljivost ali beda.

 

butl

 

jah, butl, k si že tko prjazn, pa k te tko skrbi zame, pa res morm mal pokomentirat. lej jes tvojga posta prej nism niti prebral, pa pol k sem reku, da so otipljive stvari bedni kratkotrajni nadomestki sreče, ni blo mišlen kot kakšen kontra tvojmu mnenju. sam jes res tko mislim, čeprou sem mel s tem bl u mislih materialno in telesno uživanje. kle mam kr nekej izkušenj, pa zato vem.prvoščim in sem vesel zate, da si se najdu. familja bi mogla pa sama povedat. pa ne spet mislt, da zdej namigujem da lažeš al pa se motiš... pa res maš srečo, če si srečn. sej vem, da ti ni šenkana, pa da morš velik nardit zato...

pa ne rabiš me več ljubkovat z srotkom pa revčkom... ker nism. kukrkol se mam, sem sam kriv, al pa zaslužen za to, tko da je kr uredu.

pa lep živlenje želim še naprej. janko

[Antoninus]

Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Po sedemindvajsetih letih zakona, ja, zelo razgibanega, ja, razburkanega pravtako, mi pošlje sms "ljubim te", večkrat, ja, kar tako, ker me. Vsak dan me pokliče v službo, me vpraša kako sem in mi pove, kako je. Njen nasmeh topi oblake, v njenem pogledu je dvoje sonc, njen dotik je svilen, baržunast, pogovor z njo je balzam, ljubljenje z njo je stik dveh duš. Moja žena. Bi bil lahko sam? Lahko, a z njo mi je lepše. Bi bil lahko s kom drugim? Lahko, a z njo mi je lepše. Sem vesel, če je vesela? Aha. Me njena bolečina boli? Aha. Enkratna je. Je popolna? Ne ni, a jo imam rad točno tako kot je. Sem ponosen nanjo? Seveda. Bi umrl, če bi umrla ona? Ne bi, ker bi niti ostale. Kaj pa, če bi umrl še jaz? Ne vem, zaenkrat še nisem. Imava dva sinova. Bi umrl zanju, če bi ju moja smrt rešila. Ja, bi. Sem vesel, če sta vesela? Aha. Me njuna bolečina boli? Aha. Enkratna sta. Sta popolna? Ne nista, ja ju imam rad točno taka kot sta. Sem ponosen nanju? Seveda. Kadarkoli pomislim na kogarkoli od njih, mi je toplo pri srcu /zato mi je vedno toplo pri srcu/.

Velikokrat se pogovarjava z Bogom in se mu zahvaljujem za srečo, da sem del te družine.

 

Do danes sem mislil, kaj mislil, verjel sem, da je to ljubezen in moja žena tudi in moja sinova tudi. Sedaj sem pa zvedel, da je to neka zemeljska sprdačina, niti pod razno ljubezen, da je navezanost, ne pa ljubezen, ki da je na prav drugih nivojih in da je bedni nadomestek sreče in da Bog laže, ko mi pravi, da je pot do nejga skozi ljudi /no, to sklepam jaz, mislim, da laže kar mi pravi/. Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Čakaj malo. Ampak mi smo srečni, no, jaz in žena in otroka. Potem pa le nismo taki srotki, kaj srotki, revkoti. Srečen človek pa že ni bogi srotek, kaj šele revko. Kaj sedaj?

 

Jah nč, mogoče pa Bog ne laže. Se bom kar držal njegovih nasvetov, meni in družini so všeč, ne glede ali so nekomu sprdačina, nedoumljivost ali beda.

 

butl

Butl, me veseli, da se imaš tako, kot opisuješ. Ti si edini, ki ga jaz ''poznam'' s takšnim odnosom do partnerke in družine, zato si lahko misliš, da v tistem citatu mislim takšno ljubezen, ki je v teh časih bolj popularna. Pišeš pa tudi, da imaš tudi odnos z Bogom, kar se vsaj meni zdi bistveno za vzpostavitev ljubezni v odnosu, čeprav ne morda pod tem imenom ali pod neko točno določeno formo, potreben pa je nek Ideal in prepričanje, da človek ni zgolj neka vreča, kjer gre hrana na enem koncu not, na drugem pa ven. Moje skromno mnenje pač.

[butl]

jah, butl, k si že tko prjazn, pa k te tko skrbi zame, pa res morm mal pokomentirat. lej jes tvojga posta prej nism niti prebral, pa pol k sem reku, da so otipljive stvari bedni kratkotrajni nadomestki sreče, ni blo mišlen kot kakšen kontra tvojmu mnenju. sam jes res tko mislim, čeprou sem mel s tem bl u mislih materialno in telesno uživanje. kle mam kr nekej izkušenj, pa zato vem.prvoščim in sem vesel zate, da si se najdu. familja bi mogla pa sama povedat. pa ne spet mislt, da zdej namigujem da lažeš al pa se motiš... pa res maš srečo, če si srečn. sej vem, da ti ni šenkana, pa da morš velik nardit zato...

pa ne rabiš me več ljubkovat z srotkom pa revčkom... ker nism. kukrkol se mam, sem sam kriv, al pa zaslužen za to, tko da je kr uredu.

pa lep živlenje želim še naprej. janko

 

Jah, Janko, če bi prebral napisano, bi lahko ugotovil, da me sploh ne skrbi zate, kaj šele, da bi te ljubkoval s srotkom ali revčkom.

 

Se strinjam, nč ni šenkano, res morš velik nardit.

 

Ti želim lepo življenje tudi jaz.

 

butl

[butl]

Butl, me veseli, da se imaš tako, kot opisuješ. Ti si edini, ki ga jaz ''poznam'' s takšnim odnosom do partnerke in družine, zato si lahko misliš, da v tistem citatu mislim takšno ljubezen, ki je v teh časih bolj popularna. Pišeš pa tudi, da imaš tudi odnos z Bogom, kar se vsaj meni zdi bistveno za vzpostavitev ljubezni v odnosu, čeprav ne morda pod tem imenom ali pod neko točno določeno formo, potreben pa je nek Ideal in prepričanje, da človek ni zgolj neka vreča, kjer gre hrana na enem koncu not, na drugem pa ven. Moje skromno mnenje pač.

 

Hojla Antoninus

 

Jaz poznam kar nekaj parov, ki imajo pošlihtan odnos in veš kaj je zanimivo. Eni tako živijo že ves čas, kar tako, kot bi jim bilo dano, brez truda, po občutku. Z lahkoto. Eni se pa trudmo jako fest.

 

butl

[anarhist]

Če ti občutenje do tvojih otrok in staršev imenuješ navezanost, tudi v redu. Jaz imam vseeno drugačen izraz za to-ljubezen, pa če ti je prav ali pa ne.

 

Ljubezen do bitja, do življenja v njem, uma... to ja. Ne pa na skupek atomov ki se vežejo v telo. Pa kliči kot hočeš, mi je prav.

[anarhist]

Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Po sedemindvajsetih letih zakona, ja, zelo razgibanega, ja, razburkanega pravtako, mi pošlje sms "ljubim te", večkrat, ja, kar tako, ker me. Vsak dan me pokliče v službo, me vpraša kako sem in mi pove, kako je. Njen nasmeh topi oblake, v njenem pogledu je dvoje sonc, njen dotik je svilen, baržunast, pogovor z njo je balzam, ljubljenje z njo je stik dveh duš. Moja žena. Bi bil lahko sam? Lahko, a z njo mi je lepše. Bi bil lahko s kom drugim? Lahko, a z njo mi je lepše. Sem vesel, če je vesela? Aha. Me njena bolečina boli? Aha. Enkratna je. Je popolna? Ne ni, a jo imam rad točno tako kot je. Sem ponosen nanjo? Seveda. Bi umrl, če bi umrla ona? Ne bi, ker bi niti ostale. Kaj pa, če bi umrl še jaz? Ne vem, zaenkrat še nisem. Imava dva sinova. Bi umrl zanju, če bi ju moja smrt rešila. Ja, bi. Sem vesel, če sta vesela? Aha. Me njuna bolečina boli? Aha. Enkratna sta. Sta popolna? Ne nista, ja ju imam rad točno taka kot sta. Sem ponosen nanju? Seveda. Kadarkoli pomislim na kogarkoli od njih, mi je toplo pri srcu /zato mi je vedno toplo pri srcu/.

Velikokrat se pogovarjava z Bogom in se mu zahvaljujem za srečo, da sem del te družine.

 

Do danes sem mislil, kaj mislil, verjel sem, da je to ljubezen in moja žena tudi in moja sinova tudi. Sedaj sem pa zvedel, da je to neka zemeljska sprdačina, niti pod razno ljubezen, da je navezanost, ne pa ljubezen, ki da je na prav drugih nivojih in da je bedni nadomestek sreče in da Bog laže, ko mi pravi, da je pot do nejga skozi ljudi /no, to sklepam jaz, mislim, da laže kar mi pravi/. Jejhata jejhata, bogi srotki. Kaj srotki, revkoti.

 

Čakaj malo. Ampak mi smo srečni, no, jaz in žena in otroka. Potem pa le nismo taki srotki, kaj srotki, revkoti. Srečen človek pa že ni bogi srotek, kaj šele revko. Kaj sedaj?

 

Jah nč, mogoče pa Bog ne laže. Se bom kar držal njegovih nasvetov, meni in družini so všeč, ne glede ali so nekomu sprdačina, nedoumljivost ali beda.

 

butl

 

Joj, si narobe zastopil. Gotovo je med vami ljubezen, ampak ne med vašimi telesi. Če bi bila tvoja žena samo telo, misliš, da bi ljubezen ostala? Mogoče bi bilo navezanost na telo, kaj več pa težko. Zakaj ljudje jokajo, ko kdo umre? Telo je še vedno tam. Sicer ne odgovarja na klice in ne hodi v službo, ampak še vedno JE. Energija pa se je spremenila.

Aja, še to, zakaj misliš, da tvoja žena ni popolna? Sicer je ne poznam, ampak ne vem, kaj bi ji lahko manjkalo.

Veliko lepih trenutkov z družino.

 

Pri tej temi me še nekaj zanima. Vsi vemo, kakšno navdušenje in veselje ljudje občutimo, ko dobimo novo hišo, avto, žensko/moškega in podobno. Pa kdo občuti tudi takšno navdušenje, da bi spoznal Boga? Je kdo že vložil toliko energije v to, da bi spoznal Boga, kot je, na primer, vložimo v pridobitev neke nove stvari??

 

Ma čudi me, da mi zadnje čase ne navdušujejo več naštete stvari. Hiše ne potrebujem, avta nimam, niti nimam želje, mogoče ko bodo na elektriko. In vse ženske in moški na tem svetu so moji, zato ni razloga za kakšno skrb glede tega.

Boga tudi ne bom začel spoznavati, dokler mi nekdo ne da definicije. Temu je bila tudi namenjena ta tema.

[Matjaž Bogdan]

Ljubezen do bitja, do življenja v njem, uma... to ja. Ne pa na skupek atomov ki se vežejo v telo. Pa kliči kot hočeš, mi je prav.

 

Vidiš- malce površno bereš- če še enkrat prebereš kaj sem napisal/ tudi v oklepaju/ bi dojel...Tle se zdaj vlečeš ven- neumnosti izrečeš, ker premalo razmisliš- sicer je pa tko tvoja stvar.

Če ne ljubiš/ al kako že praviš/ -na telesnih nivojih, ne verjamem , da je pri tebi kaj bolje na astralnem ali duhovnem...sicer je pa prav tako tvoja stvar, kaj si sam pri sebi domišljaš. Po moje nisi dorasel temu , o čemer govoriš in tega verjetno tudi ne živiš. Besede- brez ozadja... tako te dojamem jaz.

[anarhist]

Dobro me dojemaš, večina me ima za bedaka, ki je izven vseh družbenih norm. Glede tega, kako živim, kaj ima to veze s tem, da ljubezen poteka na drugem nivoju kot navezanost?

Življenje je lepo in brez zahtev.

[Antoninus]

Boga tudi ne bom začel spoznavati, dokler mi nekdo ne da definicije. Temu je bila tudi namenjena ta tema.

Če čakaš pa definicijo, se boš pa, po mojem, kar načakal. Meni je to bolj stvar občutenja, ko pa hočem to prenesti v besede, se mi pa vedno zazdi nezadostno

 

Dobro me dojemaš, večina me ima za bedaka, ki je izven vseh družbenih norm. Življenje je lepo in brez zahtev.

družbene norme

Življenje brez zahtev je lepo.

[mako106]

Če čakaš pa definicijo, se boš pa, po mojem, kar načakal. Meni je to bolj stvar občutenja, ko pa hočem to prenesti v besede, se mi pa vedno zazdi nezadostno

dve besedi sta dovolj....ni besed....v končni fazi itak vsi isto čutimo...