Bog

[Tungavidya]

Trditi, "jaz sem Bog" preden ga doživimo in se preobrazimo, je huda aroganca, ki nas od njega oddaljuje. Skromen človek ve, da še ni Bog, dokler se z njim trajno ne zlije.

 

Zlitje z Bogom je delna realizacija Boga. To je v bistvu duhovni samomor, ker pri tem zlitju zgubiš svojo pravo duhovno identiteto.

 

 

ko doživiš sinergijo uravnovešenosti telesa in razuma

 

 

 

kot nekaj ....za kar še ni besed

v "energijo"....svojih misli...ki so nične....oz. ni ega

veš...in ne sprašuješ več...kaj je ljubezen...

 

 

Bog je duhoven. Telo in razum sta materialna. Sinergija uravnovešenosti dveh materijalnih kategorij naj bi zagotovila realizacijo duhovnega?

Meni se zdi tale izjava kr neki!!!

 

Če ni ega, potem ni obstoja. Kako lahko nekaj, kar ne obstaja, sploh kaj ve?

To močno smrdi po duhovnem samomoru.

 

Obstajajo različni nivoji realizacije Boga.

In kaj si realiziral ti?

[Samson23]

In kaj si realiziral ti?

kaj si pa realiziral ti??

[Tungavidya]

Kaj je Bog Povzetek iz Pogovori z Bogom...

 

OK... mene pa bega še vedno nekaj drugega. Zakaj sploh mora biti ta mali grahek nekje tam v neskončni črnini. Kdo je postavil grah tja A je Bog tako vsemogočen, da je ustvaril samega sebe iz NIČ In zakaj se potem ne izniči Kakšen smisel ima naše delovanje whatsoever OK... dviganje zavesti itd, bla, bla, bla... ampak kaj bomo potem, ko bomo iz svoje zavesti gledali "vštric" s Himalajo Rešili bomo svet lakote, tehnologija bo omogočila lahkotno življenje, težaško delo bo ukinjeno, bolezni bodo nadzorovane, rešili bomo ozonsko luknjo, hladna fuzijo bo omogčila praktično neomejene vire energije, za vojne ne bo potrebe ne volje, po planu Celestinske prerokbe se bomo na koncu zvibrirali v samo misel... ampak kaj potem Bomo samo meditirali, ljubili Boga, sebe in drug drugega in oh in sploh Zakaj ne bi vsemogočen stvarnik pri naslednjem izdihu raz-stvaril tisti majhen grahek sebe in pustil za seboj ne prostora, ne časa, ne nas, materije, zvezd, planetov, niti vakuuma ne... še NIČ naj vzame s seboj...

 

Bog večno obstaja. On je edini kreator ali ustvarjalec.

Kaj je smisel našega bivanja boš pa izvedel šele takrat, ko boš vedel kdo si ti.

[Antoninus]

Zlitje z Bogom je delna realizacija Boga. To je v bistvu duhovni samomor, ker pri tem zlitju zgubiš svojo pravo duhovno identiteto.

 

 

Kaj je smisel našega bivanja boš pa izvedel šele takrat, ko boš vedel kdo si ti.

 

 

Ko veš kdo si? To se pravi, spoznaš svojo identiteto.

 

Če ni ega, potem ni obstoja.

To je litanija ega, ki se hoče ohraniti na vsak način.

 

 

Zlitje z Bogom je delna realizacija Boga. To je v bistvu duhovni samomor, ker pri tem zlitju zgubiš svojo pravo duhovno identiteto.

Prav tako bi lahko trdili, da bolnik, ki trpi za amnezijo lastne identitete, naredi samomor, ko se je spet zave.

[Samson23]

zelo dober odgovor z vprašanjem.Me spomni na stare dobre čase in merjenja falusov v vrtcu.

Moj očka spije več šnopsa kot tvoj.A da res?Moj pa mojo mamico bolj fejst premikasti kot jo bo tvoj očka zmožen v celem lajfu. A da res? ..

...zelo hitro dobis falicne asociacije... no pa saj s tem ni nic narobe... cimvec takih slovencev!!

sicer pa te moram razocarati.... vprasanje ni bilo postavljeno meni... mene je samo zanimalo kaj je kolega dosegel... zal je vcasih kaca samo kaca....

[Antoninus]

Si se prenaglu.Isto trditev lahko razumeš z druge, bolj uporabne stvari.

Orodje je ego s katerim je možna realizacija dualnosti. Z dejanjem ločitve, ima košček sestavljanke možnost pridobiti vedenje o tem kaj ni.Ni drevo, ni čik ni pes ni misel v glavi, kaj je nekdo?

Nato.Nato lahko nekdo špekulira o obstoju. Pred tem se samo spi in sanja.

Drži, ego je orodje s katerim je možna dualnost. Ker je orodje, je orodje nečesa, torej nekaj obstaja tudi brez njega.

Ostalega pa ne bom komentiral, ker ne štekam.

[Tungavidya]

Em.Npr.Če poglededaš sam koncept Enega.Vzemimo za primer sestavljanko.Kot je reku/rekla tungavidya združitev v eno je duhovni samomor.Duhovni samomor zame pomeni, da ne obstaja več individualnosti.Posameznika ni več.Dokončno je združen v Sebstvu.Prišel je nazaj domov.Razsvetljenje.Košček sestavljenke se je združil v celotno sliko.

Slika je prispodoba za Boga itd. vse pač s čim nekdo označuje Celoto.

Košček sestavljanke si ti.Odstranjen iz te velike slike, samo zaradi tega, da se zaveš kdo si.Tako je odstranjen košček, na svoji duhovni poti, da se spet najde, pri svoji avanturi primoran primerjati.Z razlikami ugotavlja kaj je in kaj ni.To je letelo na čik pa drevo itd..

Boljša prispodoba kokr s sestavljanko je tista z Ognjem.Vsi imamo v sebi plamenček, ki je del Ognja.Morš prvo spoznat temo, da veš kaj je luč.

Ena izmed teh mnogih prispodob ti bo mogoče dalo zagona, da boš lahko komentiral.Zdaj štekaš.

 

Žal, ne znam odgovarjat, če se ne uskladim glede definicij.

Bog je absoluten. Kako lahko potem nekaj ne obstaja več?

Ali lahko celota izgubi en svoj del, kot npr. individualnost?

Ali lahko ima posledica nekaj več kot izvor?

 

 

kaj si pa realiziral ti??

Sorry, ni bilo namenjeno tebi.

 

 

Sem takoj za zlitje z Bogom sam takoj naredim ta "duhovni samomor". Moja vrnitev, bi bila udejanjena.

 

Pol pa daj. Pa pridi povedat, kako je. Aja, saj te ne bo več. Sorry.

[Samson23]

Sorry, ni bilo namenjeno tebi.

...vem da ne... samo zanima me...

[Tungavidya]

Orodje je ego s katerim je možna realizacija dualnosti. Z dejanjem ločitve, ima košček sestavljanke možnost pridobiti vedenje o tem kaj ni.Ni drevo, ni čik ni pes ni misel v glavi, kaj je nekdo?

Nato.Nato lahko nekdo špekulira o obstoju. Pred tem se samo spi in sanja.

 

Kje ima ego svoj izvor

 

 

...vem da ne... samo zanima me...

 

firbcem ne odgovarjam resno

[janko]

Kje ima ego svoj izvor

 

iz jajca k ga je znesla kokoška k se je zvalila iz jajca...

[Tungavidya]

iz jajca k ga je znesla kokoška k se je zvalila iz jajca...

 

Kaj pa je prej? Začetek - konec?

[janko]

Kaj pa je prej? Začetek - konec?

 

kdor pa to ve, pa za nas ne ve...

[Tungavidya]

kdor pa to ve, pa za nas ne ve...

 

Žal, napačen odgovor.

[janko]

 

Žal, napačen odgovor.

 

[Tungavidya]

Moje skromno mnenje je bilo namenjeno antoninusu. Ker si pa že vprašal, sprejmem izziv in mogoče ponudim odgovor, katerega bi si nekdo od prisotnih želel slišati in poistovetiti z njim.Za dat gor.

 

Kako lahko potem nekaj ne obstaja več?

 

Tisto nekaj je individualnost ustvarjena s pomočjo ega.Individualnost se izgubi, ko se nekdo potopi v Vse je eno.

Tako sem si od nekdaj razlagal vrnitev k Popolnosti, brez kontrasta. Ni več "Jaz"a, je to kar je.Nič se ni izgubilo, nič ni potrebno najti, le pot iluzije je potrebno prehoditi, da se vrneš nazaj k tistemu, od česar sploh nisi odšel.

Neskončnost v točki, ki jo kreativno razpotegneš v premico.Še vedno je točka.Nikamor se nisi premaknil.Si v točki.Si sedaj.Si v enem.Vse je kar je.

 

Ali lahko celota izgubi en svoj del, kot npr. individualnost? Potemtakem, celota v točki.Neskončnost v točki.Ni igubila ničesar.Izgubi se le lažna prepričanja o tem kaj je, to kar je.

 

Ja, točno. Če individualnost obstaja v posledici, potem mora obstajati tudi v izvoru. Kadar se ta individualnost projecira skozi popačen ego (materialna pogojenost), je lažen. Toda to ni dokaz, da resnični ego ne obstaja. Sam praviš, da se vrneš tja od koder nisi odšel. Torej individualnost v Enosti mora obstajati.

Ali lahko ima posledica nekaj več kot izvor?

 

Posledica nastane iz vzroka.Vzrok-posledica, vzrok-posledica... A začetek Vzroka je kreacija.

Najdi izvor kreacije, najdeš boga (baje) Prišel si do točke.Točke večnosti, ki je vse kar je.Niti za ped se nisi premaknil od začetka premišljevanja.Še vedno si na mestu.V točki.V neskončnosti trenutka.

 

 

Začetek vzroka ni kreacija. Kreacija je samo en specifičen del večnosti.

 

Prosim.Ne samo ti, naj tudi drugi delijo z mano, kaj si mislijo o tem.Če je potrebno, se lahko oprete na moje izjave in jih pokritizirate ali pa ustvarite svojo kreacijo in razvijete vašo misel. Komej čakam da jo bom prebral. Hvala

 

 

 

V Zavesti.

Ego je senca.Ega ne moreš uničiti.Kdor se spravi na pot uničenja ega, je kot da bi scal proti vetru.Ni slabega brez dobrega.Kdor se bori, da bi dobro premagalo slabo, je sfalil celoten koncept.Saj eno ne mora obstajati brez drugega.Če si slep od rojstva in vidiš samo črnino.Kaj ti potem predstavlja tisto česar ne vidiš?Kaj pa če si slep in vidiš samo intenzivno svetlobo?V obeh primerih si še vedno slep.Dobro/slabo Jaz/Ego.

Enako bi se lahko vprašal, od kje svetloba izvira.od kje tema izvira?

Kaj je bilo prej, jajce-kokoš ok, stara fora.Kaj je bilo prej svetloba-tema?

Od kje Bog izvira?

No, to vprašanje je nesmiselno, saj znamo odgovor že vsi na pamet.

Kot da bi se nekdo vprašal, zakaj je led mrzel?

 

Kaj pa je prej? Začetek - konec?

 

Relativno.

Na katerem koncu-začetku se nahajaš?

Kdor dvigne perspektivo, vidi začetek- palice- konec.. palice.

Kdor se se zelo zelo oddalji od palice, bo namesto palice videl le točko.

Okroglo majceno točko.Začetek in konec pikice pa nobeden ne išče, kajne? .

 

 

 

Res je. Zavest pa ni materialna. Zato ega ne moreš uničiti. Toda zakaj bi moral biti ego kot kategorija slab? Kako lahko ego postane dober?

 

Kaj je prej: jajce ali kokoš. Oboje je ves čas.

[Samson23]

firbcem ne odgovarjam resno

..to je javni forum.. tle smo vsi firbci.. ce mas pa komu kaj privat za povedat mu posljes Osebno Sporocilo...

[Antoninus]

Tisto nekaj je individualnost ustvarjena s pomočjo ega.Individualnost se izgubi, ko se nekdo potopi v Vse je eno.

Tako sem si od nekdaj razlagal vrnitev k Popolnosti, brez kontrasta. Ni več "Jaz"a, je to kar je.Nič se ni izgubilo, nič ni potrebno najti, le pot iluzije je potrebno prehoditi, da se vrneš nazaj k tistemu, od česar sploh nisi odšel.

Takole si stvari predstavljam tudi jaz.

 

Ali lahko ima posledica nekaj več kot izvor?

Ne more.

[Alan_New]

Alan , tole sem napisu pred dnevi, pa so mi rekl naj kr tebe vprašam ko uletiš. Dodal bi sam še to , da sem se dobr počutu pr Hare Krišni, in tudi pri budistih. Hvala za odgovor.

Hm, le zakaj so omenili mene?

 

Kakorkoli, me ne čudi, da se nisi počutil dobro v cerkvah, ker je tam zbrana vsa negativa in gre za domovanje vampirjev. Seveda obstajajo izjeme, a so po moje redke.

 

Da si se počutil dobro pri krišnovcih in budistih, me tudi ne čudi. Njihova praktična osnova je nenasilje, medtem ko ima krščanstvo krvavo zgodovino in je polno nasilja z "zveličavnim" trpljenjem na čelu.

 

Kar se mene tiče, nočem pripadati nobeni organizirani in institucionalizirani religiji, ker vse skupaj kmalu postane mrtva forma in zgolj opravljanje obredov.

Zlitje z Bogom je delna realizacija Boga. To je v bistvu duhovni samomor, ker pri tem zlitju zgubiš svojo pravo duhovno identiteto.

Saj ni nujno, da se v tej realizaciji izgubi prava duhovna identiteta. Mislim, da ta takrat šele resnično zaživi brez ostalih primesi. Kar pa samo špekuliram na osnovi mojih (delnih) spoznanj.

[Izraz]

Duhovni samomor? Zlitje z bogom je tisto pravo, postaneš to kar si v resnici.

Mali bogec v naročju velikega.

[E.C.]

Veliko je vprašanj o Bogu, tem skrivnostnem moškem, obstaja ali ne, se inkarnira, ima zarod, kako izgleda...

Sam se ne udeležujem teh prepirov iz enega razloga. Ker ne vem, kaj naj bi Bog bil. Mi lahko kdo razloži?

 

Anarhist hey

 

Bog (če verjameš vanj) je že po difiniciji absoluten. Se pravi, ni realtiven.

 

In materija je relativna, dinamična, vedno se spreminja. Pod materijo v tem kontekstu sam razumem tudi to naše fizično telo, astral (čustveno telo), mental (miselno telo) in ahankaro (lažni ego).

 

Torej, iz tega lahko sledi, da nikakor ni mogoče Boga/Absoluta prav zares doumeti, Ga res adekvatno opisati, astralno začutiti ali kar koli drugega. Vsaj ne z relativnimi "prijemi".

Kako naj cedilo zajame atlantski ocean?

hmm.

 

In razlaganje, opisovanje, analiza, citiranje svetih spisov, primerjava konceptov oz. debata - vse to enostavno ne prinese res rezultata, ki lahko poteši tvoje vprašanje.

Tako je moje mnenje...

 

Po drugi strani pa je Absolut (Bog, če verjameš vanj) povsem dosegljiv, vendar ne skozi materialne pristope (branje knjig in umske špekulacije, recimo), ampak skozi neposredno izkustvo, direktno spoznanje, ki samo po sebi presega omejen relativni doseg materije in uma.

 

Temu stanje se reče v sanskritu SAMADHI.

 

Več info na to temo:

- Kaj je to samadhi >>

- Nivoji zavesti in stopnje smadhija >>

 

 

 

[anarhist]

Hvala za čas, E.C.

V bistvu vprašanje teme ni kaj je bog. Zanima me, zakaj je toliko sporov okoli njega, če je absoluten in se ga ne da definirati oz. ga dojeti z umom.

A obstaja kakšna stran, kjer je obrazloženih več sankritskih(karkoli pač) besed v slovenščini?

Lep zaključek starega leta in vse nadaljna

[Tungavidya]

Ja, to je res, kar je napisal Edmond.

 

Bog je spiritualno in zavestno bitje, absolutno in večno. Zato obstaja samo en instrument, ki ga lahko zazna, to pa je tisti instrument, ki je enake kvalitete kot Bog. To pomeni, da Boga lahko realizira oz. spozna samo duša. Ker pa je duša samo kvalitativno enaka Bogu, kvantitativno pa ne, je nujna pomoč tudi z druge strani, torej od Boga. Zato Boga lahko v popolnosti spozna samo tisti, ki se mu Bog sam razodene.

 

Samadhi je en lep uvid v realizacijo Boga. Kljub temu, da ta realizacija včasih ni nujno tako popolna, da se človek toliko spremeni, da bi od takrat dalje deloval popolnoma čisto oz. transcedentalno, je pa lahko velika spodbuda za nadaljevanje v smeri duhovnosti in poti k Bogu.

 

Iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da je mogoče doseči samadhi tudi samo z Božjo milostjo. Meni se je en tak "samadhi" zgodil kar sam od sebe in to samo od branja ene same knjige in je trajal vsaj 3 mesece! Pa takrat sploh nisem imela nobenega pojma, kaj samadhi sploh je, znanje je prišlo mnogo kasneje. Lastnosti, ki Boga privlačijo, da je milostljiv, so čistost, nedolžnost, iskreno hrepenenje po Njem, ponižnost, predanost....

 

Zato mislim, da samo izkušnja, brez vse ostale spiritualne prakse tudi na daljši rok, ne more biti dovolj. Žal je tako, da se marsikaj da doseči, nekatere stvari tudi dokaj hitro, toda vse to je le kapljica v morju transcedentalne globine ljubezni do Boga, ki je brez konca in kraja.

 

Hvala za čas, E.C.

V bistvu vprašanje teme ni kaj je bog. Zanima me, zakaj je toliko sporov okoli njega, če je absoluten in se ga ne da definirati oz. ga dojeti z umom.

A obstaja kakšna stran, kjer je obrazloženih več sankritskih(karkoli pač) besed v slovenščini?

Lep zaključek starega leta in vse nadaljna

 

Jaz mislim, da je toliko sporov ravno zaradi pomanjkanja razumevanja Boga.

Po mojem mnenju tisti, ki razume, kdo je Bog, ki ve, kdo je on sam, ki je realiziral svojo večno naravo, nima nobenega spora več z nikomer. Je popolnoma zadovoljno in blaženo bitje.

Tudi mi lahko postanemo taki, le če si dovolj resno in od srca želimo. Bog je vsemilosten. Nikoli nikogar ne pusti na cedilu, če se mu ta z ljubeznijo in v resnici nesebično želi predati.

Toda takih je bolj malo!

[E.C.]

V bistvu vprašanje teme ni kaj je bog. Zanima me, zakaj je toliko sporov okoli njega, če je absoluten in se ga ne da definirati oz. ga dojeti z umom.

 

Whoops, sorry.

Sem te slabo razumel, torej.

 

 

A obstaja kakšna stran, kjer je obrazloženih več sankritskih (karkoli pač) besed v slovenščini?

Lep zaključek starega leta in vse nadaljna

 

Sanskrit je ozko povezan z Vedsko literaturo, tako da lahko v vsakem dobrem prevodu vedske književnosti v Angleščino ali naš jezik, najdeš obilico izrazov.

Drugače pa splošen link na fotra google.com:

http://www.google.com/search?q=sanskrit

 

Vsekakor ja Sanskrit edini jezik, ki lahko vsak približno opiše stanja zavesti, ki so daleč nad relativnim doživljanjem. Besede kot so samadhi, sunyata, bhava, bhakti, adi itd...

 

tko jst to razumem, nism pa poznavatelj sanskrita, še zdaleč ne.

 

tnx 4 your time too.

 

 

 

 

 

Bog je spiritualno in zavestno bitje, absolutno in večno. Zato obstaja samo en instrument, ki ga lahko zazna, to pa je tisti instrument, ki je enake kvalitete kot Bog. To pomeni, da Boga lahko realizira oz. spozna samo duša. Ker pa je duša samo kvalitativno enaka Bogu, kvantitativno pa ne, je nujna pomoč tudi z druge strani, torej od Boga. Zato Boga lahko v popolnosti spozna samo tisti, ki se mu Bog sam razodene.

 

Yes, very well said.

 

Predanost je tle dokončno odločilnega pomena...

 

 

Bog je spiritualno in zavestno bitje, absolutno in večno. Zato obstaja samo en instrument, ki ga lahko zazna, to pa je tisti instrument, ki je enake kvalitete kot Bog. To pomeni, da Boga lahko realizira oz. spozna samo duša. Ker pa je duša samo kvalitativno enaka Bogu, kvantitativno pa ne, je nujna pomoč tudi z druge strani, torej od Boga. Zato Boga lahko v popolnosti spozna samo tisti, ki se mu Bog sam razodene.

 

Yes, very well said.

 

Predanost je tle dokončno odločilnega pomena...

 

[emanuel]

lalala

Ljudje smo tisti, ki potrebujemo iskušnje - tudi pomanjkanja - in ne Stvarnik.

 

Lahko bi rekli tudi, kakor spodaj, tako tudi zgoraj

Zato se duhovnost lahko tudi podaja skozi naravne prispodobe.

Jutranja zarja je lepa prispodoba prodiranja svetlobe v človeke.

Kot je tudi razvoj življenja od bolj preprostih oblik do človeka lahko prispodoba človekovega duhovnega razvoja od dojenčka do Človeka.

 

Ampak, po mojem mnenju v času, ko so bila na zemlji samo preprosta enočelična bitja, to ni bilo zato, ker naj bi bila božja zavest v tistem času tako borna. Pravzaprav je Bog kot Duh izven časa, in kot tak večno popoln. Kakor zgoraj, tako spodaj; vidim bolj kot refleksijo duhovnega sveta v materialnem svetu, nikako pa ne kot dokaz Božje nepopolnosti.

[emanuel]

Bog nam je dal svobodno voljo. Bog je želel, da smo svobodni pri uporabi njegove energije. Ko smo prišli na Zemljo, smo imeli vse energije Boga. Dar svobodne volje pomeni, da lahko izbiramo ali bomo uporabili energije dobro ali ne. Ko smo prišli na Zemljo, smo prišli v okolje, ki ga nismo bili vajeni. In smo delali pravilne in napačne odločitve. Kadarkoli smo se napačno odločili, ko smo napačno uporabili energije Boga, se je zmanjšala frekvenca naših vibracij, naredili smo negativno karmo. Ko smo prišli na Zemljo, smo imeli najvišje vibracije, ker smo bili eno z Bogom. Z napačnimi odločitvami so se naše vibracije nižale. Tako smo s časom nižali in nižali vibracije. Tako na koncu, ko naj bi se vrnili nazaj k Bogu, ko naj bi šli v nebesa, nismo več imeli enakih vibracij in se nismo več mogli zliti z Bogom. Bog je naš Oče-Mati, ki nas ima rad in nam je dal možnost da se vrnemo k njemu, tako da popravimo napačna dela. Temu se reče inkarnacija. Tako imamo v vsaki reinkarnaciji priložnost, da popravimo napake. In ko popravljamo napake se naše vibracije višajo. [/font][/size]

Tale tekst je protisloven. Zakaj smo sploh prišli potem na zemljo? Zato, da sedaj ne moremo nazaj? Kakšen je smisu vsega tega? Zakaj smo pa stalno nižal vibracije? In kako naj jih sedaj povišamo, če pa jih prej niti obdržati nismo mogli?