Bog

[emanuel]

Na nš lif tle na Zemlji, gledam, kot na priložnost za popravljanje naše karme, naših napak iz prejšnih življenj , popravljamo lahko zato, ker imamo svobodno voljo, ...

Ne gre za naša dela, ampak za tisto, kar je v nas. Karme ni, karma je zgolj približek, ki se uporablja za duhovna učenja na vzhodu. Naša napake kot dejanja so zgolj zunanji odsev naše biti. Ljudje smo obteženi s človeškimi slabostmi, ki jih moramo popraviti, ne pa z nekakšno karmo kot seštevkom slabih del iz prejšnjih življen.

[Antoninus]

Ampak, po mojem mnenju v času, ko so bila na zemlji samo preprosta enočelična bitja, to ni bilo zato, ker naj bi bila božja zavest v tistem času tako borna. Pravzaprav je Bog kot Duh izven časa, in kot tak večno popoln. Kakor zgoraj, tako spodaj; vidim bolj kot refleksijo duhovnega sveta v materialnem svetu, nikako pa ne kot dokaz Božje nepopolnosti.

Se strinjam. le drugačno terminologijo uporabljam: Bog, kot Oče je izven časa in prostora, kot Sin je imanenten v stvarstvu, kot Sveti Duh pa je stvarstvo.

[E.C.]

Ego je senca.Ega ne moreš uničiti.Kdor se spravi na pot uničenja ega, je kot da bi scal proti vetru.Ni slabega brez dobrega.Kdor se bori, da bi dobro premagalo slabo, je sfalil celoten koncept.Saj eno ne mora obstajati brez drugega.Če si slep od rojstva in vidiš samo črnino.Kaj ti potem predstavlja tisto česar ne vidiš?Kaj pa če si slep in vidiš samo intenzivno svetlobo?V obeh primerih si še vedno slep.Dobro/slabo Jaz/Ego.

Enako bi se lahko vprašal, od kje svetloba izvira.od kje tema izvira?

Kaj je bilo prej, jajce-kokoš ok, stara fora.Kaj je bilo prej svetloba-tema?

Od kje Bog izvira?

No, to vprašanje je nesmiselno, saj znamo odgovor že vsi na pamet.

Kot da bi se nekdo vprašal, zakaj je led mrzel?

 

Kaj pa je prej? Začetek - konec?

 

unis

 

O čem točno govoriš tle, pls?

 

O egu kot o lažnem egu, ahankari, temelju našega iluzornega obstoja?

 

Ali o egu kot o naši identiteti?

 

Tnx.

[E.C.]

Iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da je mogoče doseči samadhi tudi samo z Božjo milostjo.

 

Ja, saj druge poti sploh ni.

Sami nikakor ne moremo doseči ta stanja zavesti.

V bistvu ne moremo doseči sami ničesar, nikdar, nikjer, ampak to je že druga zgodba...

 

 

 

Meni se je en tak "samadhi" zgodil kar sam od sebe in to samo od branja ene same knjige in je trajal vsaj 3 mesece!

 

 

No, potem govorimo tle o različnih stanjih zavesti.

 

Samadhi, stanje zavesti o katerem govorim jaz, nikakor ne omogoča posamezniku funkcioniranja uma (da o astralu in fizisu niti ne govorim).

Gre za popolno odsotnost ahankare, uma in vsega ostalega. Vse, kar ostaja, je le Zavest o Zavedanju.

Primarna zavest, nemanifestirarna, ne-ločena.

 

Zelo napredni posamezniki (recimo Gopakumara iz brhadbhagavatamrita) znajo povedati, da je to stanje kot nek trans, ki je (zanje, očitno) ovira na poti.

Takrat, v tem stanju, so pač vsa čutila, predvsem pa um, popolnoma neaktivna, prisotna je le zavest o Zavesti, jaz-jaz.

Mora pa biti posameznik izredno napreden, prav gotovo osvobojen ahankare, da lahko pojmuje ta stanja kot ovira na poti (služenja Boga).

 

 

In ta izkušnja, samadhi, to spoznanje je vedno lahko le Absolutno in vedno pusti v posamezniku globoko in nepozabno sled. Popolna popolnost, globoka izpolnjenost, totalna sreča, neizpodbitno vedenje in absolutna gotovost - tko bi nekak jaz opisal te izkušnje...

 

 

No, kar želim tle povedati vsekakor ni invalidacija tvojih besed in/ali izkušenj (kako pa naj vem, kaj si doživela/doživljala?), le natančno bi rad razjasnil pojem, o katerem govorim.

 

Je pa več vrst in nivojev samadhija, vsekakor... In jaz drugega od navedenega (izkustveno) ne poznam.

[Sebastjan]

 

Bog nam pomagaj...

[emanuel]

Povišamo jih z dobrimi deli in opravljenimi testi, s katerimi čistimo karmo.

 

Še enkrat poudarjam , moje mnenje je da karma je. obširneje sva svoja mnenja podajala od 29.strani z Nosorogom, če te zanima si lahko ogledaš.

Kdor dela dobra dela zato, da si bo očistil karmo, bo enkrat mal razočaran. Edino dobra dela, ki izhajajo iz ljubezni, ljudi bogatijo. "Dobra dela", ki se jih dela zato, ker se nekoč pričakuje nagrado (nebesa ali čiščenje karme) pa so itak jalova. Zato je tudi učenje, da si z dobrimi deli čistimo karmo, zgrešeno.

 

Sploh pa ni vprašanje, kaj je kdo slabega storil, ampak kaj ga je zavedlo v to. Napuh, lakomnost, jeza, strah, oblastiželjnost.... ?

[E.C.]

O egu kot o lažnem egu, ahankari, temelju našega iluzornega obstoja?

 

Ali o egu kot o naši identiteti?

 

Em.Dvojnega vprašanja nisem razumel, ker pojmujem ego le na en način.Hm, jaz doživljam sebe-ego tako.

Ega ne moreš identificirati saj si V egu.Z navadnimi miselnimi vzorci, študiraš ego z egom.Vidiš ego skozi oči ega.Nisi mu ubežal.Nisi imun.Ker nisi "čist" in vse kar vidiš je skozi sebe-ego, potemtakem ne moreš kar naenkrat pri sebi reči.Aha, tale glasek v meni, ki me napeljuje, da bi kral je ego.Fuj.Jaz sem več kot to.

Vidiš.Tale glasek je biu ustvarjen skozi oči ega in je razumljen skozi oči ega.Ker je temu tako, je vsaka ločitev, le iluzija.Lahko se mu skriješ, lahko ga zanikaš, lahko si rečeš, da ti nisi ego, da on te nima v lasti, da ga moraš uničiti A VSE TO govoriš iz ega.Iz sebe.Iz vsega s čim se ti identificiraš.

Identiteta, praviš.-->indentificirajnje. Če za minuto pozabiš vse tvoje prepričanje in se popolnoma potopiš v moj miselni svet, ti je vprašanje egu kot o naši identiteti? napačno.Saj govoriš o eni in isti stvari.

Identiteta nastane iz identificiranja nečesa...Namesto besede Ego, vstavi besedo Jaz.

Jaz sem kupil 4 jabolka.To so Moje vile.Pojdi stran, Ti nimaš kaj tukaj iskati.

 

Štekam.

 

Govoriš o lažnemu egu, ahankari. Govoriš o miselem konceptu.

 

Razen, če nisi slučajno popolnoma in pravilno razsvetljen in osvobojen (kot buddha, ramana maharshi, advaita prabhu, sri babaji in ostali posameziki, recimo).

Le v takem osvobojenem stanju namreč lahko govoriš res iz Sebe, iz svojega pravega Jaza, čist in popolnoma spontan. Do tedaj pa si ujetnik ega, miselnega koincepta, ki ga ti opsiuješ zgoraj tudi kot Jaz.

(govorim tle v drugi osebi, ampak to velja za vse nas, tudi zame).

 

Lažni ego se dejansko lahko preseže in od njega (vsaj začasno) tudi deidentificira. V samadhiju pride to tega, recimo.

Ampak o tem je brez veze nakladati intelektualno slamo, ker misli ini ego enostavno ne doseže dovolj globoko.

 

Ego, kot ga opisuješ zgoraj je definitivno uničljiv, o tem pričajo mnogi razsvetljeni posameziki in vse dobre svete bukve...

za razliko od pravega jaza, naš prave identitete, ki pa je vsekakor neuničljiva in večna.

 

Nekdo je moral opraviti delo ločevanja, da je zaznal kaj je to Jabolko, Kaj so to Vile in kaj Nekdo ne sme tukaj delati.Nekdo je oprail identifikacijo.Tisti nekdo sem jaz sam.

Moti me, da se v večini primerov rado dogodi, da je folk z egom identificiral ego.Z jazom(ki sem res pravi jaz.Da.Verjemi mi.not..) je identificiral ego. Kurac je to resnično.

--je mogoče to vprašanje na odgovor o temelju našega iluzornega obstoja? Rekel bi, da ja.

Saj, če pozabiš na etiketo Ego za trenutek in vsa dejanja pojmuješ z vzrokom, ki ga je ustvaril Jaz.

Dobi smisel ubesediljenje razsvetljenstva, ko si Pravi "jaz" in ne "izmišljen jaz"-ego

 

Ja, unis, če se zavedaš svojega Pravega Jaza na podlagi svojih intimnih izušenj samadhija (kar vsekakor dupuščam), potem svaka čast.

Če pa ne, potem pa tle zgoraj govoriš Ti skozi svoj lažni tvoj ego, ki ga (pomotoma) poistovečaš s samim sabo (saj ravno v tem je štos ega, daje nam filing da je on Pravi jaz. Ampak to je Ahankara - lažni ego.)

 

[E.C.]

ne vem kaj je samadhi.

Vem pa, da mi je bilo v življenju 2x že dano izkusiti neverjetni občutek vse-enega, ko sem postal "prozoren".

"Mene" me pr pizdi mariji sploh ni blo.

 

Ja, poznam to. In te čist razumem.

 

In tudi zanimivo je gledati posameznika, ko gre skozi ta "proces" de-identifikacije.

Na ta zadnjem intenzivu razsvetljenja zdaj v decembru smo imeli eno talentirano in izredno odprto osebo, ki je dobesedno razturala ta svoj lažni ego, večkrat (praviloma so ljudje lohk srečni, če na initenzivu dožvijo samadhi vsaj enkrat).

Se prav spomnim, kako je v diadi komunicirala, da je ni, da se je zapletla (pri delanju tehnike) in da ne najde sebe več, da je ni. No, ko sm ji reku naj se raje fokusira na tisto kar ve da je, ne pa na to kar ni, je povezala zadeve (uvidla, da ona NI lažni ego).

 

hmm. tle se odpira vprašanje, kaj za vraga počjno budisti, ko pravijo, da jih ni. LOL Ne gredo prek tega spoznanja, da jih ni LE kot lažnega ega?

hmm.

 

Dejankso je lažni ego le iluzija, maya (to, kar ni). In sami si ga ustvarjamo, non-stop.

In pravi jaz je dejanski, resničen, večen in ozaveščanje tega Jaza je res osvobajajoče, ja. In izpolnjujoče.

V primerjavi z intelektualnim natolcavanjem je kakor sonce v primerjavi z malo svečko...

 

 

Da. Iz lažnega ega.Govorim v tem "zaspanem" stanju. "Buden" sem bil le malokrat. A že s tem, ko poznam razliko med tistim "pravim" in tistim "lažnim-v katerem sem sedaj", si ne ustvarjam nobenih iluzij.

Živim v iluziji.

In komaj čakam trenutek, ko se bom zopet vrnil v tisto stanje, ko me ni ampak sem.

 

Spoštujem in cenim tvojo iskrenost, unis.

 

Ne boš verjel, koliko ljudi se zaplete v te scene, Jaz in Moje.

Majo par kvazi izkušenj ali pa še to ne, in potem so pod vtisom, da govorijo direkt Absolutno resnico, direkt iz Sebe, al pa še huje, da Bog govori skozi njih. LOL

 

V bistvu to nikakor ni mogoče dokler ahankara ni dokončno in tranjo uničena. To pa se lahko zgodi le ob izkustvu stanja zavesti ki sem mu reče Nirbikalpa samadhi (to stanje ni omejejeno s časom ali pa s čim drugim) oz. ob izkustvu Vidye (direktna percepcija Boga v Njegovi Osebni obliki).

Do tedaj so vsi poskusi, vse kar počnemo, popolnoma vse, totalno totalno vse (sem omenil, da čist vse?), popolnoma vse je pod vplivom ega in zato ne-čisto-resnično in ne-absolutno oz. minljivo in v iluziji.

Seveda ne pomeni to da je zdej z vsem tem pa kaj narobe ali pa da je biti v iluziji neki slabega, pravim le, da to ni to.

To je maya: tisto kar ni.

Ne pa to, kar nekateri verjamejo, da je.

LOL

 

[Weezard]

V bistvu to nikakor ni mogoče dokler ahankara..... Nirbikalpa samadhi.... Vidya......

Kako pa veš, da se tem stvarem reče ahankara, Nirbikalpa samadhi, Vidya,... Zame so to, lojze, metka in cvetko... no vsaj, jaz jim tako rečem, si lažje zapomnim...

[Tagat]

"Če ne zahtevaš ničesar od sveta, niti ničesar od Boga,

če si ne želiš ničesar,

če se za nič ne trudiš in

če ničesar več ne pričakuješ,

bo,

nepozvano in nepričakovano vate prišlo božansko."

 

(Nisargadata Maharadž)

[E.C.]

Kako pa veš, da se tem stvarem reče ahankara, Nirbikalpa samadhi, Vidya,... Zame so to, lojze, metka in cvetko... no vsaj, jaz jim tako rečem, si lažje zapomnim...

 

Moj frend iz ZDA bi rekel:

"There is no such thing as free lunch."

 

In jaz se s tem strinjam.

Najbolje je, da sami pogruntamo, skozi lastne neposredne izkušnje, kaj te sanskritske besede pomenijo...

[nosorog]

Bog je popolnost in popolnosti se ni treba nič dogajati. Ti in jaz sva del Boga, pravzaprav potencialno aktivna soudeleženca v njegovem (njenem) razodevanju.

 

Če človek razmišlja logično, ne pa obremenjeno z duhovno keramo, ki jo je bral, pride pri razumevanju gornjega stavka ven totalno protislovje! Če je Bog popoln in se v njemu nič ne dogaja, sta popolna tudi "jaz in ti" in se tudi v vama nič ne dogaja. Pa ni tako. Del Boga sta in nista popolna - torej Bog ni popoln, ampak se razvija hkrati z vama.

 

Nosorog, seveda se rodiš , zaradi karme(tak je moj pogled mal višje opisan). Ti gledaš to kokr " se ne naučiš lekcije" jest pa "očistiš karmo". Če bi držala tvoja, zakaj si se pa dolžan nekaj naučit, od kje tvoj dolg, če to ni karma.

 

Ljudje smo tisti, ki potrebujemo iskušnje - tudi pomanjkanja - in ne Stvarnik.

 

 

 

Se mi ne ljubi podrobno ponavljat, ker sem že vse razložil - Bog lahko karkoli o materialnem ve le, če materialno ustvari. Drugače lahko le sklepa. In skozi učenje v materialnem se učimo tako vsak posameznik, kot tudi Bog.

 

Ne gre za naša dela, ampak za tisto, kar je v nas. Karme ni, karma je zgolj približek, ki se uporablja za duhovna učenja na vzhodu. Naša napake kot dejanja so zgolj zunanji odsev naše biti. Ljudje smo obteženi s človeškimi slabostmi, ki jih moramo popraviti, ne pa z nekakšno karmo kot seštevkom slabih del iz prejšnjih življen.

 

Vsaj eden ki zdravo razmišlja.

 

Tale tekst je protisloven. Zakaj smo sploh prišli potem na zemljo? Zato, da sedaj ne moremo nazaj? Kakšen je smisu vsega tega? Zakaj smo pa stalno nižal vibracije? In kako naj jih sedaj povišamo, če pa jih prej niti obdržati nismo mogli?

 

 

:palec: Tale pomislek je več kot na mestu.

 

 

 

Če ni ega, potem ni obstoja.

 

 

 

V Zavesti.

Ego je senca.Ega ne moreš uničiti.Kdor se spravi na pot uničenja ega, je kot da bi scal proti vetru.

 

Tako je. Glede na moje razumevanje stvarstva, brez posamezne individualnosti (ega) sploh ne bi bilo razloga za to, da nas Bog ustvari. Večkrat sem že napisal, da je ego smiselno le vzgajati, v smislu sovraštvo - strpnost, zavist - občudovanje ..., oziroma ga učiti ljubezni.

 

Ego , zagotovo nikomur ne pomaga, ne dela dobrih del in nas močno zavaja pri naši poti nazaj k Bogu. Tisto pravo, kar nas potihoma vodi, skoraj neslišno nam sporoča kaj bi bilo dobro naredit, to pa prihaja iz nas in to nas pelje nazaj k Bogu in to tudi čutimo, nekateri kot toplino v srcu in podobno. Ego ne daje nobene topline in ni božanski.

 

:xx!: :xx!: :xx!:

 

 

lalala

[nosorog]

Še enkrat te morem vprašat, zato ker se mi to zdi zaključek najine debate od zadnjič:Ti gledaš to kokr " se ne naučiš lekcije" jest pa "očistiš karmo". Če bi držala tvoja, zakaj si se pa dolžan nekaj naučit, od kje tvoj dolg, če to ni karma.

 

Zakaj si se "dolžan" nekaj naučit sem razložil že nekajkrat, na kratko tudi v prejšnjem postu. O.K. - spešl for ju še enkrat:

Izhajava (še vedno) iz kozmičnega zakona - kakor zgoraj, tako spodaj:

Bog je v biti zavest. Ozri se v svojo zavest; kaj potrebuješ, kaj te dela srečnega? Verjetno potrebuješ predvsem ljubezen, srečnega pa te dela tudi ustvarjalnost. In ljubezni npr. ne moreš spoznati, če te kdo o njej uči; moraš jo izkusiti v obeh skrajnostih - torej obilje in pomanjkanje ljubezni.

Da je Bog lahko izkusil ljubezen, je ustvaril nas in nam dal svobodno voljo. Sami se torej odočamo, ali mu bomo ljubezen vračali (s + čustvi do njegovih kreacij), ali pa ne (se bomo kregali, ubijali, uničevali naravo ...) in tako Bog izkuša ljubezen in njeno pomanjkanje. Ustvaril pa nas je po svoji podobi - v smislu kreativnosti. Dal nam je torej možnost ustvarjalnega pristopa do vsega z željo, da ga razvijamo. In ker je Bog zelo brihten, nam to, da od nas pričakuje razvoj kreativnega pristopa tudi sporoča - tako, da nas takrat, ko nekaj dobrega naredimo nagradi z dobrim počutjem, kadar pa recimo v nedogled lenarimo, se začnemo počasi počutiti slabo. In skozi situacije, ki jim ti praviš karma, nas spodbuja k učenju oziroma razvoju vseh duhovnih potencialov. To je vse. Nobenga jebenga dolga ali čiščenja karme ni nikjer!!!

 

Ego , zagotovo nikomur ne pomaga, ne dela dobrih del in nas močno zavaja pri naši poti nazaj k Bogu. Tisto pravo, kar nas potihoma vodi, skoraj neslišno nam sporoča kaj bi bilo dobro naredit, to pa prihaja iz nas in to nas pelje nazaj k Bogu in to tudi čutimo, nekateri kot toplino v srcu in podobno. Ego ne daje nobene topline in ni božanski.

 

Očitno si bil užaljen zaradi mojega "komentarja" gornjega posta, zato bom še besedno mal pokomentiral. Kako hudiča sploh razumeš ego, da lahko napišeš, na ne daje nobene topline in ni božanski?????? Ego je naša individualnost; za naš ego je lahko značilno, da smo ljubeči, prijazni, skromni ... A to ni božansko? Konec koncev je božabnsko tudi nasprotje tega, saj je od Boga ( ), na razvoju ega pa seveda vpliva svobodna volja, ki je tudi od Boga (sami se odločamo, ali bomo sebični ali velikodušni itd.). Ego je zato pri naši poti nazaj k Bogu potreben!!!!! Ravno smisel te poti je, da ego vzgojiš skozi kreativno in ljubeče delovanje. In šele ko svoj ego totalka sfriziraš, je smiselno, da greš v drugo fazo preizkušnje v materialnem, ta pa je - tvoja volja naj se zgodi, ne moja. Tudi v tej fazi pride do lekcij, ki so potrebne za kompletiranje izkušenj v materialnem, saj dejanje, ko damo zavestno svojo voljo v roke Boga, pomeni preseganje notranjega konflikta, saj del nas seveda teži k materialni varnosti (tole lahko kasneje podrobneje rrazložim, če boš želel). In šele ko tudi to sceno obvladaš, ni več razloga za nove inkarnacije.

 

hopsasa tokrat ...

[nosorog]

Nosorog , morm ti še mal tečnart, če imamo svobodno voljo zakaj bi se pol po tvoje mogu naučit neko lekcijo? Sej imaš svobodno voljo in Zakaj bi se zaradi tega ker te lekcije nisi obdelal dobro, še enkrat inkarniral. A me razumeš zakaj bi se bil jest s svojo svobodno voljo dolžan se nekaj učit, če nisem nič dolžan. Jest gledam na to da tko, kot me učijo Mojstri, da se lahko le očiščen vrnem k Bogu oziroma se z njim zlijem. Povej mi prosim še to kje končaš ti s svojim učenjem oziroma ustvarjanjem in zakaj?

 

Stvar je zelo preprosta, a kaže, da si tako zelo v svojih mojstrih, da iz mojega prejšnjega pisanja nisi izluščil poante. Pjva mčkn drugač - kaj so kvalitete stvarstva oziroma božje zavesti? Med drugim kotovo logika in kreativnost, saj se vse, kar je ustvarjeno razvija; tudi vesolje se širi. Izkušnjo ljubezni pustiva zdajle ob strani in se pozabavajva z ustvarjalnostjo. Ta se razvija skozi delo, ne skozi lenarjenje; to se valjda strinjaš. In Bog ves čas ustvarja in teži k popolnosti. Rekel sem že, da nas je ustvaril predvsem zato, da izkuša ljubezen in njeno pomanjkanje (zato nam je dal svobodno voljo), a po drugi strani smo mi na nek način njegova podaljšana roka ustvarjanja in želi, da se tudi ta del njega (torej mi) razvija proti popolnosti. Štos svobodne volje ostaja, a kot sem rekel, svoj namen nam sporoča tako, da nas nagrajuje z občutki zadovoljstva, ko ustvarjamo in da se "blesav počutmo", ko ne. Na ta način nas spodbuja, da pa se lahko do konca kreativno razvijemo (to je torej njegov interes), pa nam štela različne situacije v različnih lajfih.

Tako je vsaj videti ...

 

Nisem bil užaljen, lahko rečem, da si me celo nasmejal (zato smeško) s svojim pisanjem o egu, zato, ker sam gledam na ego kot na nekaj kar je nekaj nebožanskega v meni, nekaj kar me zavaja na pozitivnih poteh.

 

Tako jst čutim in lahko ti rečem, da mi je včasih delal velike štale. To da ego vzgojiš skozi kreativno in ljubeče delovanje, lepo te prosim, kaj pa narediš s tem. Ego se ne pusti komandirati in vedno dela postopno do njegovega cilja.

 

Sicer si pa lepo opisal, dokler totalka ne sfriziraš ega ne moreš dati svoje volje v roke Boga. Pišeš tudi o preseganju konflikta , da del nas teži (pa povej kateri del?, morda ego???) k materialni varnosti.

 

Ja madona, razvoj ega hodi z ramo ob rami z razvojem tvoje zavesti. Če ne bi bilo ega, ne bi bilo velikih umetniških stvaritev, nobenih knjig, slik, znanstvenih dosežkov, ničesar ... Preprosto bi vegetirali.

 

še lalala nimam volje napisat ...

 

O.K.; ajmo ipak: lalala

[nosorog]

zato, ker sam gledam na ego kot na nekaj kar je nekaj nebožanskega v meni

 

mogoče res pišem prezapletene in pregloboke stavke, ki izpadejo vn ku eno sranje. Jebat ga, se pač motim. Jzt in moj trn v peti.

 

Srečno.

 

Vidim, da sem v novem "tadolgem" postu vpleten, sam si raj luknjo v kolen zvrtam, kot da bi šel tisto dolgo klobaso brat. In stavim, da ga več kot dva ali trije zaradi dolžine ne bodo prebrali. V čem je potem smisel pisanja takšnih klobas?

V 2007 ti želim krajših postov tuzdi izpod "tvojega peresa"

 

lalala

[E.C.]

"Če ne zahtevaš ničesar od sveta, niti ničesar od Boga,

če si ne želiš ničesar,

če se za nič ne trudiš in

če ničesar več ne pričakuješ,

bo,

nepozvano in nepričakovano vate prišlo božansko."

 

(Nisargadata Maharadž)

 

Ja, si lahko predstavljaš, koliko hitreje bi to božansko prišlo vate šele ob pravilno usmerjenem in

predanem delovanju?

 

Ni teba biti pasiven, da se zgodi karkoli materialno dobrega ali/in Božanskega, po mojem mnenju.

Ravno obratno.

 

[nosorog]

"Če ne zahtevaš ničesar od sveta, niti ničesar od Boga,

če si ne želiš ničesar,

če se za nič ne trudiš in

če ničesar več ne pričakuješ,

bo,

nepozvano in nepričakovano vate prišlo božansko."

 

(Nisargadata Maharadž)

 

 

Vse ob svojem času (pa prepričaj otroka, naj si ne želi ničesar), čeprav je tisteli del: "če se za nič ne trudiš" na vsak način mimo.

 

Vertikalna povezava čaker nam sugerira, da se proti božanskem vzpenjamo počasi, postopoma, skozi obvladovanje izzivov fizičnega sveta. Prve tri čakre so povezane z vprašanji, ki se nanašajo na telesno ali zunanjo moč. Ostale štiri pa za netelesno ali notranjo moč.Simboličen izziv čakre je napredovanje skozi dozorevanje volje – od plemenskega opažanja, da imajo vsi oblast nad nami, skozi opažanje, da imamo oblast nad sabo le sami do končnega opažanja, da do resnične oblasti pride, ko postanemo eno z božjo voljo.

Na vsaki ravni torej pridemo do stika z izzivi osebne in duhovne moči posamezne ravni, saj vsaka čakra predstavlja duhovno življenjsko sporočilo ali izziv, skupen vsem ljudem. Ko obvladamo moči posamezne čakre, dobimo moč in samospoznanje, ki se vgradijo v našo dušo. Na prvi ravni se srečamo z resnico "vse je eno" in se učimo skozi skupno dinamiko (družinsko, družbeno), slaei druga z izzivi seksualnosti, posla, odnosov, na tretji ravni se srečamo z lekcijami, vezanimi za našo individualnost, osebnost in samospoštovanje, na četrti ravni pod okriljem resnice "ljubezen je edina avtentična moč" odkrivamo svoje resnične potrebe, se srečujemo z izzivom sočustvovanja, odpuščanja in šele na peti ravni se začnejo štosi, o katerih govori citat.

Peta čakra je namreč središče zavesti, da smo rojeni z določenim namenom in da življenje vsebuje Božanski načrt in želje, da vzpostavimo kontakt z Božjim načrtom. Le Bog ima pravico soditi o naših odločitvah. Duhovni nauk pete čakre je, da dajejo najboljše rezultate akcije, motivirane z osebno voljo, ki ima zaupanje v Božansko.

 

To pa seveda še ni vse, saj sledita še šesta in sedma raven

 

lalala

[Antoninus]

Tagat, meni je tvoj citat nadvse všeč in Nisargadatta Maharaj ima res neposredne izjave. Tole ja zadnji korak na duhovni poti, ki pa je lahko tudi prvi.

[Tagat]

Ja, po vsem prizadevanju, trudu, učenju in odpravljanju, izboljševanju, nas pripelje pot končno do predaje.

 

"Predajanje ne pomeni biti na dnu in neumen, niti hotenja po povzdignjenosti in izjemnosti. Ničesar nima opraviti z nivoji in ocenjevanjem. "

 

"Predamo se, ker bi radi komunicirali s svetom "takšnim, kot je"."

 

Še nekaj modrosti, o katerih se ne da govoriti:

 

"Bivanje je mnogo resničnejše od delovanja

Ne akcija ne učenje te ne privedeta do miru, saj sta usmerjeni v doseganje, torej v prihodnost.

Odrešilna je samo čista navzočnost v sedanjem trenutku.

Edino ta ne pozna nobenih vezi."

 

"Bolj ko stremiš in se trudiš,

v globlji nesmisel se pogrezaš iščoč to,

česar z iskanjem sploh ni moč najti.

V vsakem,

tudi duhovnem iskanju,

greš stran od sebe.

Nehaj iskati, pa boš začutil, kar nikoli ni bilo izgubljeno."

[Antoninus]

Dobro napisano. Strinjam.

 

Napori in prizadevanja moramo dati skozi, da uvidimo, da nas nikamor ne pripeljejo

Potem pa sledi predaja.

[anarhist]

V vsakem,

tudi duhovnem iskanju,

greš stran od sebe.

 

To pa velja samo dokler iščeš izven sebe.

Lepe modrosti pišeš.

[nosorog]

Tagat, meni je tvoj citat nadvse všeč in Nisargadatta Maharaj ima res neposredne izjave. Tole ja zadnji korak na duhovni poti, ki pa je lahko tudi prvi.

 

Če te prav berem med vrsticami in poskušam zadeve preslikati v lajf- torej predlagaš, da pustimo jobe, ležimo raje brez želja doma in čakamo, da bo za vse poskrbel Bog?

[anarhist]

Če mu zaupaš da bo poskrbel.

Kristus je rekel da sta z fotrom eno. Se pravi da tudi z jobom skrbi zate.

[Antoninus]

Če te prav berem med vrsticami in poskušam zadeve preslikati v lajf- torej predlagaš, da pustimo jobe, ležimo raje brez želja doma in čakamo, da bo za vse poskrbel Bog?

Poskusi, pa boš videl, da ne gre. Kar se ima za zgoditi, se bo zgodilo. Tu gre za mentalno odpoved rezultatov dejanj in pričakovanj - temu se reče tudi predaja delovanja ali pa zavedanje, da je za vso pojavnostjo samo Eden.

Znano tudi kot karma joga.

[mako106]

Unis , hvala za obširno razlago , sam se mi zdi da nisi ločil kaj je pisal Nosorog in kaj jest, al se pa motim.

itak je vse...vseeno...ali kaj že...spet zabluzil....se opravičujem