Bog

[Kabalist]

Bog je duhoven. Telo in razum sta materialna.

Zopet zimzeleni gnostični pogled na svet. Ta stavek me je samo spodbudil k pisanju in sledeče pisanje ni odgovor na izrezani citat, temveč komentar mnogih soustvarjalcev te teme.

Problem tega gledanja je v tem, ker sirotega človečka neprestano žene v samozanikanje. Bog je VSE v VSEM in ne samo delček realizacije. Rodiš se, ker si del božjega načrta in utelešenje razodevanja božanstva. Nakar živiš glede na genetske preference in vplive okolja. Privzeto si samo pasivni udeleženec procesa bivanja. Samo odzivaš se in morebiti celo življenje prespiš kot suženj egiptovskega lonca iger, preživetja, užitkov in boja za status. Imaš pravico do tega. Ko pa skreneš s svojega namena, te Bog "po prstih". Trpiš in po nekaj klofutah se mogoče zbudiš. Če si zajebal življenje, si popolnoma sam kriv. A ljudje smo nagnjeni k lenobi. Vedno svojo odgovornost prenašamo na nekoga drugega in najudobneje je krivdo za lasten drek prenesti na prednike. ne morejo ugovarjati, ker so pač udobno pod rušo. Pa so lenuhi izmislili besede, kot so karma, reinkarnacija, zla materija, dober nedoslegljiv duh ipd. Žal v dreku sam plavaš.

[strelka02]

Imaš pravico do tega. Ko pa skreneš s svojega namena, te Bog "po prstih". Trpiš in po nekaj klofutah se mogoče zbudiš. Če si zajebal življenje, si popolnoma sam kriv. A ljudje smo nagnjeni k lenobi. Vedno svojo odgovornost prenašamo na nekoga drugega in najudobneje je krivdo za lasten drek prenesti na prednike. ne morejo ugovarjati, ker so pač udobno pod rušo. Pa so lenuhi izmislili besede, kot so karma, reinkarnacija, zla materija, dober nedoslegljiv duh ipd. Žal v dreku sam plavaš.

 

Potem takem zate karme ni ne reinkernacije......itd.

 

tega ne maram ...če grešim da me Bog po prstih....ker to ni res

 

Uf ... ali torej verjameš v dušo ....

 

Hm pa še nekaj ....absolutno...Bog je absolut...torej absolutno dober, če obstaja absolutno dobro-kreacija...potem mora obstajati tudi absolutno zlo -rušenje da se nekako ustvarja ravnotežje ...večni boj med dobrim in zlom.

 

Človek ni Bog...na srečo

 

[Kabalist]

Potem takem zate karme ni ne reinkernacije......itd.

 

tega ne maram ...če grešim da me Bog po prstih....ker to ni res

 

Uf ... ali torej verjameš v dušo ....

 

Hm pa še nekaj ....absolutno...Bog je absolut...torej absolutno dober, če obstaja absolutno dobro-kreacija...potem mora obstajati tudi absolutno zlo -rušenje da se nekako ustvarja ravnotežje ...večni boj med dobrim in zlom.

 

Človek ni Bog...na srečo

Osebno ne verjamem niti v karmo, kot jo predstavljajo, niti v reinkarnacijo. Zakaj? Oboje je nepotrebno in megli jasnost mojega namena. Če odstranim krivdo prednikov, ostane samo moja osebna krivda, ako ta obstaja. Vem, da v linerano determinističnem svetu obstajata vzrok in posledica, ki pa sta lokalnega značaja, posledica fizikalnih zakonov peskovnika, imenovanega dejavni svet. Bog nikogar po prstih. Po prstih te okoliščine, ko preveč skreneš s poti svojega namena in te lastni napuh porine na pot strasti in absolutnosti svojega bivanja. Bog je VSE in zato ne potrebuje nikogar mlatiti.

Bog je absolut, vendar ne v dobrem ali slabem, ker je pač... absolut. Gnostični pogled na svet je zgrešen, ker ustvarja umetno delitev, ki onemogoča pogled v bistvo. Ni večnega boja med dobrim in zlim, temveč boj znotraj Boga med potrjevanjem božjega razodevanja in silami samovolje, utelešene v človeškem božanskem kompleksu. Bog ni dober, ker ni slab, saj je VSE. Naš dejavni svet je zaradi svoje narave binarno organiziran, kar nam daje iluzijo, da gre za dobro in zlo. A dobrota ali zloba sta stvar definicije, ne pa absolutnega stanja stvari.

[strelka02]

Kabalist lepo, da te zabavam...da te tako nasmejem ...smeh je pol zdravja

 

In kaj je prava pot....

 

[Kabalist]

Vsekakor se rad nasmejim. Saj si gledala Bryanovo življenje po Montyu Phytonu. Ljudek, pribit na križ si je zapel, naj na življenje pogledamo z lepe strani. V tisti sceni je več duhovnosti, kot v vseh knjigah. V vsem je treba najti kaj zabavnega. V vsakdanjosti vsak želi biti kar se da racionalen, a v duhovnosti mnogo ljudi izgubi mero. Ako bi ljudje tudi v duhovnosti uporabili samo košček zdrave pameti, ne bi prosperiralo toliko lažnih prerokov, bolestno navezanih na svojo božansko samopodobo, moč in seksualnost. Ne bi krožilo toliko resnično idiotskih izmečkov uma, katerim sledijo trume drugače normalnih ljudekov. Narava je organizirana tako, da izvrže vse, kar je nepotrebno za celovito ravnotežje. Če bi ljudje enako počeli s svojo pametjo, ne bi vsako leto izšlo toliko knjig, katerih vsebina žali najmanjšo trohnico zdrave pameti. Vprašanje je, kdo je v tej zgodbi svinja, kdo je biser in kdo je blato, da ne omenjam tistega, ki meče bisere.

[mgd]

Ne boš verjel, koliko ljudi se zaplete v te scene, Jaz in Moje.

Majo par kvazi izkušenj ali pa še to ne, in potem so pod vtisom, da govorijo direkt Absolutno resnico, direkt iz Sebe, al pa še huje, da Bog govori skozi njih. LOL

 

V bistvu to nikakor ni mogoče dokler ahankara ni dokončno in tranjo uničena. To pa se lahko zgodi le ob izkustvu stanja zavesti ki sem mu reče Nirbikalpa samadhi (to stanje ni omejejeno s časom ali pa s čim drugim) oz. ob izkustvu Vidye (direktna percepcija Boga v Njegovi Osebni obliki).

Do tedaj so vsi poskusi, vse kar počnemo, popolnoma vse, totalno totalno vse (sem omenil, da čist vse?), popolnoma vse je pod vplivom ega in zato ne-čisto-resnično in ne-absolutno oz. minljivo in v iluziji.

Seveda ne pomeni to da je zdej z vsem tem pa kaj narobe ali pa da je biti v iluziji neki slabega, pravim le, da to ni to.

To je maya: tisto kar ni.

Ne pa to, kar nekateri verjamejo, da je.

LOL

 

jaz tud še vedno ne verjamem čiz v vsemogočnost Boga

[Tungavidya]

 

Ego je nekaj slabega, ego je prn v peti.Ego je problem.Da, da. Ultimativen način, ki traja skoro 2000 let

zasužnjevanja individualnosti-"ega".O čem govorim?O izvirnem grehu.

 

Ego ni problem. Problem je takrat, kadar je ta ego popačen. Kadar se poistovečaš z nečim, kar nisi. Takrat so vsa tvoja dejanja napačna, ker izhajajo iz napačnega poistovečanja. Če pa ego izničiš, pa spet ni dobro. Brez ega tudi ne more biti pravilnega delovanja, ampak je samo bivanje. Ergo, treba je priti do samospoznanja: kdo sem jaz?

 

 

Jaz mislim.Jaz imam ego.Ne ljubček.Ti si ego in ti gledaš na ego.Ti gledaš sam nase.In imaš idejo, da je treba Sebe rešiti.

 

Če misliš, da si ti ego, to tudi ni res. Ti in ego sta različna. Ego je subtilna materialna energija, ti pa si duša, popolnoma nematerialen oz. spiritualen.

 

Le kdaj boš sprejel resnico, da nič ni potrebno popravit, vse je tako kot je.Ko se boš ustavil za trenutek pri sebi popravljat napake in jih sprejel.Dobesedno sprejel, brez kančka "oh, to mi pa ni všeč, to bi pa zamenjal".

Pazi.Ne govorim o "sem se sprijaznil s situacijo, jebat ga".Ne.Sprejetje samega sebe, SVOJ EGO, SVOJE TRNE, SVOJE PIZDARIJE K SE JIH OTRESAŠ, je garaško delo, saj te "moti", "zviva", nočeš se "sprijaznit" ker si v fris vržeš vse "pomankljivosti".Dragi moj.Če ti nekdo reče kreten, da si kurbin sin in itd, vedi, da je tisti tvoj trn v peti, ki se upira.Da je tisti trn v peti, ki te je napeljal, da si označil tekst v vijola in povedal tisto kar si "TI"misliš.

 

Jaz mislim, da je treba popravljat. Če ima vsako dejanje svojo posledico, potem se splača popravljat. Če nič ne popravljaš si ves čas na istem. Če se samo sprijazniš, to še ni dovolj. To ni blaženost, je samo mir. Mir ni dovolj. MOra biti tudi blaženost.

 

 

Štos svobodne volje ostaja, a kot sem rekel, svoj namen nam sporoča tako, da nas nagrajuje z občutki zadovoljstva, ko ustvarjamo in da se "blesav počutmo", ko ne. Na ta način nas spodbuja, da pa se lahko do konca kreativno razvijemo (to je torej njegov interes), pa nam štela različne situacije v različnih lajfih.

Tako je vsaj videti ...

 

Razvijanje je good. Samo moraš tudi vedeti, v kaj se želiš razviti in katera dejanja te razvijajo v smer, v katero želiš.

 

Če dobro pogledam, vidim točno kam pelje daljnovod mojega električnega pastirja.Če tako pogledam, nimam veliko "svobodne izbire".Celotno "svobodno izbiro" lahko tako nekako zreduciram v stavek.

Ali si z mano Ali si pa proti Meni.

 

 

Relativna svobodna volja, samo relativna. Bog je vrhovni avtokrat. Če Ga dosežeš, lahko neizmerno uživaš, če Ga ne želiš, lahko neizmerno trpiš. Odločaš se sam. Toda samo do določene mere. Ker tisti, ki postavlja električnega pastirja (zakon karme), je nad tabo. In tudi večno bo. Sprijazni se s svojim pravim egom, to je, da si večno sluga Boga, večno podrejen, nikoli in nikdar tako velik kot On. Če to lahko sprejmeš in začneš rasti navzdol, te čaka brezmejno zadovoljstvo in sreča. Le zaupati moraš. To pa je težko in tudi zoprno za spumpan ego. Ampak, ni kej. Vzemi ali pusti. Konec filozofije.

[Tungavidya]

 

Osebno ne verjamem niti v karmo, kot jo predstavljajo, niti v reinkarnacijo. Zakaj? Oboje je nepotrebno in megli jasnost mojega namena. Če odstranim krivdo prednikov, ostane samo moja osebna krivda, ako ta obstaja. Vem, da v linerano determinističnem svetu obstajata vzrok in posledica, ki pa sta lokalnega značaja, posledica fizikalnih zakonov peskovnika, imenovanega dejavni svet. Bog nikogar po prstih. Po prstih te okoliščine, ko preveč skreneš s poti svojega namena in te lastni napuh porine na pot strasti in absolutnosti svojega bivanja. Bog je VSE in zato ne potrebuje nikogar mlatiti.

Bog je absolut, vendar ne v dobrem ali slabem, ker je pač... absolut. Gnostični pogled na svet je zgrešen, ker ustvarja umetno delitev, ki onemogoča pogled v bistvo. Ni večnega boja med dobrim in zlim, temveč boj znotraj Boga med potrjevanjem božjega razodevanja in silami samovolje, utelešene v človeškem božanskem kompleksu. Bog ni dober, ker ni slab, saj je VSE. Naš dejavni svet je zaradi svoje narave binarno organiziran, kar nam daje iluzijo, da gre za dobro in zlo. A dobrota ali zloba sta stvar definicije, ne pa absolutnega stanja stvari.

 

Absolutno stanje stvari vključuje tudi raznolikost. Le da je ta raznolikost absolutna, medtem ko se tukaj manifestira kot relativna.

[Kabalist]

jaz tud še vedno ne verjamem čiz v vsemogočnost Boga

Saj ni pomembno, če verjameš, ker dejstva o Bogu ne moreš spremeniti.

Absolutno stanje stvari vključuje tudi raznolikost. Le da je ta raznolikost absolutna, medtem ko se tukaj manifestira kot relativna.

Ne vem, če čisto razumem, čeprav vem, kaj želiš povedati.

[lia]

Zopet zimzeleni gnostični pogled na svet. Ta stavek me je samo spodbudil k pisanju in sledeče pisanje ni odgovor na izrezani citat, temveč komentar mnogih soustvarjalcev te teme.

Problem tega gledanja je v tem, ker sirotega človečka neprestano žene v samozanikanje. Bog je VSE v VSEM in ne samo delček realizacije. Rodiš se, ker si del božjega načrta in utelešenje razodevanja božanstva. Nakar živiš glede na genetske preference in vplive okolja. Privzeto si samo pasivni udeleženec procesa bivanja. Samo odzivaš se in morebiti celo življenje prespiš kot suženj egiptovskega lonca iger, preživetja, užitkov in boja za status. Imaš pravico do tega. Ko pa skreneš s svojega namena, te Bog "po prstih". Trpiš in po nekaj klofutah se mogoče zbudiš. Če si zajebal življenje, si popolnoma sam kriv. A ljudje smo nagnjeni k lenobi. Vedno svojo odgovornost prenašamo na nekoga drugega in najudobneje je krivdo za lasten drek prenesti na prednike. ne morejo ugovarjati, ker so pač udobno pod rušo. Pa so lenuhi izmislili besede, kot so karma, reinkarnacija, zla materija, dober nedoslegljiv duh ipd. Žal v dreku sam plavaš.

 

 

Ostro ugovarjam, jaz zmeraj po dreku plavam v dobri družbi

Na oblakih pa z samimi zadrgnjenci

[Janardan]

jaz tud še vedno ne verjamem čiz v vsemogočnost Boga

 

veliko naj je takih

[Alan_New]

Saj ni pomembno, če verjameš, ker dejstva o Bogu ne moreš spremeniti.

In Bogu hvala, da je tako.

[mako106]

In Bogu hvala, da je tako.

vse je v tebi...še Bog...in vsaka beseda tu napisana..je delček boga....popolna v svoji edinosti....nepopolna v iluziji raznolikosti

[Kabalist]

Verjamem. Vsakdo ima v svoji greznici podzavesti svojega osebnega plavalnega trenerja - Peklenščka osebno.

ta striček te poduči, da dobiš dermatološke težave, ako nikoli ne izplavaš.

[E.C.]

Saj ni pomembno, če verjameš, ker dejstva o Bogu ne moreš spremeniti.

 

Yes.

Zaupanje in vera (predanost) je zelo pomembna, vsekakor, ampak še pomembnejše so realizacije.

 

Brez realizacij ostanemo na površju intelekta.

Prava modrost pa prihaja od znotraj, spontano, ne od zunaj...

 

[mgd]

Yes.

Zaupanje in vera (predanost) je zelo pomembna, vsekakor, ampak še pomembnejše so realizacije.

 

Brez realizacij ostanemo na površju intelekta.

Prava modrost pa prihaja od znotraj, spontano, ne od zunaj...

 

sledovi lažnega ega nam onemogočajo imeti popolno realizacijo.

 

dons je dan pojavitve Šrila Bhakti Vaibhav Puri Maharadža, verodostojnega duhovnega učitelja, čistega ljubimca Boga. Vsa slava mu!

Popravljeno 8. januar 2007 -> mgd

[Gabriel]

A nismo mi vsi bogi?

To da smo mi osebna duhovna bitja najde kar večina hitro eno stično točko, bogu pa se pripisuje različno, eni da je oseben, eni da ni oseben... spet bom pustu odprto ampak v razmislek - noben od tistih ki priznajo da sploh bog obstaja mu ne oporeka tega obilja da je vsemogočen. Kaj se zgodi z njegovo vsemogočnostjo ko mu odvzamemo osebno obliko? Tle govorimo o najmanj dveh oblikah, zakaj pa neb bil sposoben obeh če je vsemogočen?

[emanuel]

A nismo mi vsi bogi?

Ma ja, vsi smo bolj al manj ubogi

[mako106]

Ma ja, vsi smo bolj al manj ubogi

ja...ubogi smo zato...ker mislimo...da smo bogovi...in ne živimo tako

[mgd]

A nismo mi vsi bogi?

To da smo mi osebna duhovna bitja najde kar večina hitro eno stično točko, bogu pa se pripisuje različno, eni da je oseben, eni da ni oseben... spet bom pustu odprto ampak v razmislek - noben od tistih ki priznajo da sploh bog obstaja mu ne oporeka tega obilja da je vsemogočen. Kaj se zgodi z njegovo vsemogočnostjo ko mu odvzamemo osebno obliko? Tle govorimo o najmanj dveh oblikah, zakaj pa neb bil sposoben obeh če je vsemogočen?

jaz verjamem, da je Bog vsemogočen in verjamem, da ima tako osebni kot neosebni aspekt, ki sta v popolni harmoniji med seboj. verjamem tud, da se Boga ne da spoznat z omejenimi materialni čutili (grobimi - oči, nos, itd. in subtilnimi - intelekt, um, lažni ego) ampak ga lahko spoznamo z duhovnimi čutili, ko so Mu ta naklonjena in se je On pripravljen po svoji volji razodet.

 

sveti spisi navajajo, da ima Bog v bistvu tri aspekte, neosebnega, delnega in osebnega in da so vsi nedeljivi med seboj, oz. da se gre za eno in isto substanco oz. osebo. kako je to možno? po vsemogočnosti Boga. kako pol to oz. Bog izgleda? ko se ti po svoji volji razodene Ga lahko vidiš z duhovnimi čutili.

 

da bi Ga lahko spoznal in s tem tud dosegel popolno zadovoljstvo, se mu je treba predat, prostovoljno. predajo Bogu se v tej trenutni dobi prakticira tako, da z ljubeznijo izgovarjaš Njegova razodeta sveta imena.

[mgd]

Ja, saj druge poti sploh ni.

Sami nikakor ne moremo doseči ta stanja zavesti.

V bistvu ne moremo doseči sami ničesar, nikdar, nikjer, ampak to je že druga zgodba...

No, potem govorimo tle o različnih stanjih zavesti.

 

Samadhi, stanje zavesti o katerem govorim jaz, nikakor ne omogoča posamezniku funkcioniranja uma (da o astralu in fizisu niti ne govorim).

Gre za popolno odsotnost ahankare, uma in vsega ostalega. Vse, kar ostaja, je le Zavest o Zavedanju.

Primarna zavest, nemanifestirarna, ne-ločena.

 

Zelo napredni posamezniki (recimo Gopakumara iz brhadbhagavatamrita) znajo povedati, da je to stanje kot nek trans, ki je (zanje, očitno) ovira na poti.

Takrat, v tem stanju, so pač vsa čutila, predvsem pa um, popolnoma neaktivna, prisotna je le zavest o Zavesti, jaz-jaz.

Mora pa biti posameznik izredno napreden, prav gotovo osvobojen ahankare, da lahko pojmuje ta stanja kot ovira na poti (služenja Boga).

In ta izkušnja, samadhi, to spoznanje je vedno lahko le Absolutno in vedno pusti v posamezniku globoko in nepozabno sled. Popolna popolnost, globoka izpolnjenost, totalna sreča, neizpodbitno vedenje in absolutna gotovost - tko bi nekak jaz opisal te izkušnje...

No, kar želim tle povedati vsekakor ni invalidacija tvojih besed in/ali izkušenj (kako pa naj vem, kaj si doživela/doživljala?), le natančno bi rad razjasnil pojem, o katerem govorim.

 

Je pa več vrst in nivojev samadhija, vsekakor... In jaz drugega od navedenega (izkustveno) ne poznam.

zdej mi je pa tole velik bl jasn, ja. hvala, res.

 

zdej mi je tud bl jasn zakaj je tako stanje in trud za dosego takega stanja ovira na poti ljubezni do Boga.

 

upam, da mi bo čimprej uspel to prepreko odstrant.

Popravljeno 9. januar 2007 -> mgd

[mako106]

jaz...pa VEM...da je vse (in nič) skupaj...dosti bolj preprosto...kot si ga vi tukaj na dolgo in široko bluzite

[mgd]

Anarhist hey

 

Bog (če verjameš vanj) je že po difiniciji absoluten. Se pravi, ni realtiven.

 

In materija je relativna, dinamična, vedno se spreminja. Pod materijo v tem kontekstu sam razumem tudi to naše fizično telo, astral (čustveno telo), mental (miselno telo) in ahankaro (lažni ego).

 

Torej, iz tega lahko sledi, da nikakor ni mogoče Boga/Absoluta prav zares doumeti, Ga res adekvatno opisati, astralno začutiti ali kar koli drugega. Vsaj ne z relativnimi "prijemi".

Kako naj cedilo zajame atlantski ocean?

hmm.

materialna energija je en del (oz. določena funkcija) Božje Absolutne energije in je namenjena Bogu, ki je osebno Absolutni energetik.

 

če materialnega telesa, uma, intelekta in lažnega ega (ahankar), jaz, kot atma, večni sluga Boga, ne bom uporabljal, prostovoljno, pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja za naklonjeno služenje Boga, bo to omejil mojo realizacijo Boga in s tem zadovoljstvo.

 

se strinjam, da nepravilna uporaba teh materialnih elementov (za materialno sebično uživanje) ne bo prinesla popolne duhovne realizacije, a to razmišljanje naj me ne vodi v neuporabo teh materialnih elementov (impersonalni samadhi).

Popravljeno 10. januar 2007 -> mgd

[Kabalist]

Zaupanje in vera (predanost) je zelo pomembna, vsekakor, ampak še pomembnejše so realizacije

Se strinjam. Toda brez zaupanja in vere ni realizacije. Ko se podaš na neko duhovno pot, imaš najprej zaupanje in vero. Sčasoma s pomočjo navodil in napredujočih izkušenj pridobiš pravilno razmišljanje in pravilno delovanje (kaj je pravilno razmišljanje in pravilno delovanje, je specifično za izbrano duhovno pot - sprejemljivo je vse, kar ni v nasprotju z moralnim sistemom družbe, katere del si). Praktično izvajanje nekaterih vaj, praktično življenje in zavesten napor te pripeljejo do realizacije - ko ugotoviš, da se skozi tebe ne pretaka tvoja, temveč božja volja in tej božji volji dopustiš, da deluje iz tebe. Razni učinki, ki se slehernikom zdijo čudeži, so samo stranski učinek, ki te ne sme zmotiti.

[mako106]

Se strinjam. Toda brez zaupanja in vere ni realizacije. Ko se podaš na neko duhovno pot, imaš najprej zaupanje in vero. Sčasoma s pomočjo navodil in napredujočih izkušenj pridobiš pravilno razmišljanje in pravilno delovanje (kaj je pravilno razmišljanje in pravilno delovanje, je specifično za izbrano duhovno pot - sprejemljivo je vse, kar ni v nasprotju z moralnim sistemom družbe, katere del si). Praktično izvajanje nekaterih vaj, praktično življenje in zavesten napor te pripeljejo do realizacije - ko ugotoviš, da se skozi tebe ne pretaka tvoja, temveč božja volja in tej božji volji dopustiš, da deluje iz tebe. Razni učinki, ki se slehernikom zdijo čudeži, so samo stranski učinek, ki te ne sme zmotiti.

ja...se strinjam..lalhko pa tudi dovolj dolgo razmišljaš o niču...in sprejmeš vse posledice takšnega razmišljanja...v celoti kot eno