Bog

[Bojante]

A je to možno, ... par dni me ni bilo tu zaradi nove službe, in ste napisali že 38 strani ?

 

Škoda da nimam več časa zdaj , da bi vse pregledal .

 

Se pišemo poznej' ...

 

Lahko pa vam Zagotovim Tole :

 

V Prihodnosti bodo na našem Planetu obstajale le še skupine ljudi , katerih njihova Osrednja Tema pogovorov je Stvarnik-Bog-Večni-Ljubeči-Sveti-Oče-Ljubezen od Večnosti . (o Njemu , Kateremu je ta Tema )

 

Ostali bodo žal morali oditi dol iz Planeta .

 

Lep pozdrav do tedaj, kajti kmalu se bo to tudi zares Udejanilo

 

B. + #

[Marsa]

A je to možno, ... par dni me ni bilo tu zaradi nove službe, in ste napisali že 38 strani ?

Hehe, točno na to sem včeraj pomislila pa še hotla napisat, da bo kdo zdaj uletel in mislil da se je 34 strani al kolk vmes naštepcal!

 

Bojante, Alan je našel temo s povsem enakim naslovom (česar prej nismo našli pa zato tudi pustili temo kakršna je bila), pa sem jo potem priključila k že obstoječi.

 

Če bi bil pozoren (in/ali če bi imel dober spomin), bi opazil/se spomnil, da je bila tema, ki si mislil da vanjo komentiraš, odprta by Moytsa, ta je pa s strani Anarhista.

[Bojante]

Ja, saj sem ravno med tistem , ko si to napisala , in ko sem prišel nazaj, to tudi sam ugotovil , kajti videl sem začetni datum, in sem takoj pomislil da je nekaj sumljivo narobe, ker sem se spomnil, da je bila avtorica Mojca, ... . Hvala vseeno za potrditev .

 

Moram it res , ajd' ...

 

Lp + #

[emanuel]

Ja in? To (mi) nič ne pove. Še vedno je infantilno, če hočemo imeti poleg svojih staršev (bioloških ali ne) še nadnaravne tam v nebesih in v drugih namišljenih svetovih.

 

In če že, sin je izšel iz matere oz. iz obeh.

Ne gre za to, kaj hočemo, ampak kaj spoznamo.

 

Da človen ni zgolj inteligentna žival iz kože in kosti, ampak duhovno bitje, ki zgolj začasno prebiva v materiji.

 

Da imamo v sebi potencial, da s svojim duhovnim razvojom postajamo Bogu vse bolj podobni, tako kot otroci odraščajo, in postanejo odrasli ljudje.

 

In gre za simbolično izražanje, za analogijo naravnega in duhovnega sveta.

[emanuel]

Lahko bi dejal podobno -- lahko se še tako prepričaš in verjameš, a če boga ni, ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt, da se potolažiš (tako kot Dedek mraz, astrologija in še kaj).

Če Bog je, pač je, pa če se še tako prepričaš in verjameš, da ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt!

[emanuel]

človek ima intuitivno in racionalno spoznavno zmožnost med katerima ni zveznega prehoda temveč nepremostljiv prepad.

Ena možganska polovica deluje racionalno, druga pa intiutivno, ena čas dojema linearno, druga razume neskončnost, in med njima NI nepremostljiv prepad, ampak sta med seboj povezani. Na žalost pa ne tako, kot bi bili lahko, zaradi preveč racionalnega razmišljanja sodobne družbe, se je nekako podrlo ravnotežje.

 

Na eni medicinski fakulteti so delali preizkus, ko so enemu razredu slušateljev priključili tudi predmet iz umetnostne zgodovine, študij slikarstva iz enega obdobja. In so ti študentje dosegali občutno boljše rezultate tudi pri drugih predmetih in potem v praksi. So lažje dojemali pacienta kot celoto, in niso gledali samo nepovezane delčke.

[Alan_New]

Ne gre za to, kaj hočemo, ampak kaj spoznamo.Da človen ni zgolj inteligentna žival iz kože in kosti, ampak duhovno bitje, ki zgolj začasno prebiva v materiji.Da imamo v sebi potencial, da s svojim duhovnim razvojom postajamo Bogu vse bolj podobni, tako kot otroci odraščajo, in postanejo odrasli ljudje.In gre za simbolično izražanje, za analogijo naravnega in duhovnega sveta.

Seveda gre za to, kaj hočemo. A bi "spoznali" boga, če ne bi imeli ideje boga?

 

Če Bog je, pač je, pa če se še tako prepričaš in verjameš, da ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt!

Saj, to izjavo si lahko v neskončnost prepucavamo eden drugemu. Sicer pa jaz nimam vere, tako da ne more biti prazna oz. je res prazna, ker je ni.

[Bojante]

Če Bog je, pač je, pa če se še tako prepričaš in verjameš, da ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt!

 

Dobro povedano

 

Ne gre za to, kaj hočemo, ampak kaj spoznamo.

 

Da človen ni zgolj inteligentna žival iz kože in kosti, ampak duhovno bitje, ki zgolj začasno prebiva v materiji.

 

Da imamo v sebi potencial, da s svojim duhovnim razvojom postajamo Bogu vse bolj podobni, tako kot otroci odraščajo, in postanejo odrasli ljudje.

 

In gre za simbolično izražanje, za analogijo naravnega in duhovnega sveta.

 

Dobro razloženo

 

lp + #

[Alan_New]

kaj je genetski zapis drugega, kot program ?

da smo skozi ta program pogojeni z življenjskim načinom naših prednikov,

ni v nasprotju z našo lastno odgovornostjo v sedanjosti.

v tem oziru je religiozno oboževanje boga, kot izvora človeštva,

spoštovanje pra-smernic naše lastne volje.

 

če se oboževalec vidi kot oddvojenega od boga, kot neločljiv delec le-tega, ali kot boga samega,

je seveda povsem drugo vprašanje.

Seveda, genetski zapis, to mi je znano. Razumem tvoj primer in se mi zdi smiseln, a vseeno imam svoja vprašanja, ki so še nepotešena. Vem, da odgovora ne bom dobil tu na forumu, a za namen debate: v tej temi je moje vprašanje in moje zanimanje usmerjeno v to, kdaj in zakaj so nekateri osebnega boga, skorajvsemogočega stvarnika, prekvalificirali v tisto NEKAJ, ki je povsod in vse (in to NEKAJ si vsak zamišlja po svoje), oz. besedi "bog" dodeljujejo neke druge atribute. xyz, praviš npr., da si raje kreativen, ampak v čem je ta potreba? (pa ne sprašujem tukaj o potrebi po kreativnosti) Zakaj zrak ne more biti preprosto zrak, vesolje preprosto vesolje, zakaj hočemo, da je to del boga, kot tistega NEKAJ, ali kreacija stvarnika boga, kot nekega bitja? nimbus pravi, da je bog kot koncept za človeka nujen. Ampak zakaj? Morda kot pripomoček za razlago sveta? Do tu bi se strinjal, ampak taka pomagala se s časom in razvojem počasi odvrže, ker niso več potrebna.

[Alan_New]

v bistvu te/vas moti samo termin... tako mislim.

Tako nekako. Sem pa že razložil, v čem je motnja.

[Matjaž Bogdan]

Saj, to izjavo si lahko v neskončnost prepucavamo eden drugemu. Sicer pa jaz nimam vere, tako da ne more biti prazna oz. je res prazna, ker je ni.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif praviš - znotraj je votla, zunaj -je ni.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Lepoje, da si vzameš čas za izražanje svojega

(ne)prepričanja...in vredno spoštovanja.

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

 

Matjaž

[Alan_New]

Če te moti termin, potem nisi dost fleksibilen

Morda res, ampak poglej z druge strani: zakaj nimamo teme "Kaj za vas predstavlja cesta?" Zakaj ceste ne oropamo njenega pomena in ga nafilamo vsak s svojimi predstavami? In tako dalje z vsako besedo?

[Alan_New]

Saj si si sam odgovoril

Ker so naši možgani omejeni in rabijo njim primerno razlago. Tako kot otroci v vrtcu rabijo slikanice in potem kratke zgodbice z veliko slik, na koncu berejo sam tekst in si lahko vse predstavljajo. Lep primer za razumevanje naukov in modrosti skozi zgodbice je Sveto pismo. Kako pa bi takratnim kmetekom in ostalim ''revežem'' drugače razložili globoke misli? Danes je stvar podobna. Enako zakomplicirana za razložit, ubesedit.

 

A ni v tem čar? Skozi imamo kaj novega za počet, iskat in razmišljat.

Se strinjam. Pripomoček.

 

Kako misliš, da je danes stvar podobna? Misliš, da se še moramo posluževati religijskega jezika za poskus opisa sveta?

 

Da, seveda je v tem poseben čar, ampak ko neko orodje uporabimo in ga ne potrebujemo več, ga lahko odvržemo. In menim, da smo danes že dovolj napredovali, da bi boga lahko mirno odvrgli, ampak se mi zdi, da do tega ne bo prišlo še dolgo, če sploh bo kdaj. Ta ideja je globoko čustveno vpeta v nas.

[xyz]

Seveda, genetski zapis, to mi je znano. Razumem tvoj primer in se mi zdi smiseln, a vseeno imam svoja vprašanja, ki so še nepotešena. Vem, da odgovora ne bom dobil tu na forumu, a za namen debate: v tej temi je moje vprašanje in moje zanimanje usmerjeno v to, kdaj in zakaj so nekateri osebnega boga, skorajvsemogočega stvarnika, prekvalificirali v tisto NEKAJ, ki je povsod in vse (in to NEKAJ si vsak zamišlja po svoje), oz. besedi "bog" dodeljujejo neke druge atribute. xyz, praviš npr., da si raje kreativen, ampak v čem je ta potreba? (pa ne sprašujem tukaj o potrebi po kreativnosti) Zakaj zrak ne more biti preprosto zrak, vesolje preprosto vesolje, zakaj hočemo, da je to del boga, kot tistega NEKAJ, ali kreacija stvarnika boga, kot nekega bitja? nimbus pravi, da je bog kot koncept za človeka nujen. Ampak zakaj? Morda kot pripomoček za razlago sveta? Do tu bi se strinjal, ampak taka pomagala se s časom in razvojem počasi odvrže, ker niso več potrebna.

 

dober večer.

 

ali je bil bog kot koncept prvotno mišljen neosebno ali osebno, ne vem. vsekakor vem, da obstajajo (in so obstajali, že davno tega)

misleci, filozofi, učitelji, in raznorazni freaki, ki so trdili, da bog ni opisljiv, da ni atributov, s katerimi bi se dalo boga zaobjeti.

potem imamo boga, ki kot pojem predstavlja nekaj osebnega, opisljivega, oprijemljivega...

a vse to govori samo zase...

kakšen bi bil motiv, npr, trditvi, da bog zahteva, da se človek obnaša na določen način ? odgovor je jasen ;-) itn..

 

Morda res, ampak poglej z druge strani: zakaj nimamo teme "Kaj za vas predstavlja cesta?" Zakaj ceste ne oropamo njenega pomena in ga nafilamo vsak s svojimi predstavami? In tako dalje z vsako besedo?

 

saj imamo. npr. -sanjal sem cesto, kaj to pomeni ? :-)

in ja, pojem cesta je za posameznika vedno "nafilan" z lastnimi predstavami, prav tako kot vsak drug pojem.

lastne izkušnje, ki so skozi bolečino in radost oblikovale naš odnos do nekega pojma, so tu odločilne.

plus seveda izkušnje naših prednikov in tako nazaj. določeni strahovi lahko izgledajo dandanes kot neutemeljeni,

a so imeli v pradavnini še kako temelj, v konkretnem.

 

Prideš k fiziku in reče, da energija vedno je bila, je in bo, je neuničljiva, lahko se pa pretvarja iz oblike v obliko; potem pa prideš v cerkev in ti povedo, da Bog je vedno bil, je in vedno bo, neuničljiv, samo obliko spreminja. Kot zgodbice pred 2000 leti na modernejši način, ker zdaj že vemo kaj sta štrom in strela kako ju do neke mere obvladovati.

 

odlična poanta. da pa zagotovo vemo, kaj je elektrika, ali strela, pa močno dvomim.

[moytsa]

uau, kar dobro ste se razgovorili...Kot vidim, si vsak od vas predstavlja boga po svoje...ampak ljudje božji, čemu toliko besed??

[Marsa]

jaH, če je nekaj zastavljeno tako, da se besede ravno hoče oz. po njih sprašuje, je logično, da so (in se je mal nesmiselno spraševati, čemu so), poleg tega pa pomeni veliko ljudi veliko besed.

[Alan_New]

dober večer.

 

ali je bil bog kot koncept prvotno mišljen neosebno ali osebno, ne vem. vsekakor vem, da obstajajo (in so obstajali, že davno tega)

misleci, filozofi, učitelji, in raznorazni freaki, ki so trdili, da bog ni opisljiv, da ni atributov, s katerimi bi se dalo boga zaobjeti.

potem imamo boga, ki kot pojem predstavlja nekaj osebnega, opisljivega, oprijemljivega...

a vse to govori samo zase...

kakšen bi bil motiv, npr, trditvi, da bog zahteva, da se človek obnaša na določen način ? odgovor je jasen ;-) itn..

Dober večer.

 

Niti jaz ne vem točno, vendar mislim, da je prvotna podoba boga zamišljena osebno (človek je ustvaril boga po svoji podobi), saj pri starih ljudstvih prevladujejo bogovi kot osebe in le redkokje, če sploh, kot kaj bolj neopisljivega, neznanega in brezosebnega. In glede tega, da ni opisljiv in da ni atributov, s katerimi bi se ga dalo zaobjeti, menim, da se nanašajo na boga kot osebo.

 

saj imamo. npr. -sanjal sem cesto, kaj to pomeni ? :-)

in ja, pojem cesta je za posameznika vedno "nafilan" z lastnimi predstavami, prav tako kot vsak drug pojem.

lastne izkušnje, ki so skozi bolečino in radost oblikovale naš odnos do nekega pojma, so tu odločilne.

plus seveda izkušnje naših prednikov in tako nazaj. določeni strahovi lahko izgledajo dandanes kot neutemeljeni,

a so imeli v pradavnini še kako temelj, v konkretnem.

Ja, se strinjam, da ima praktično vsakdo svojo izkušnjo in predstavo o konkretnih stvareh in pojmih. Gre za najmanjši skupni imenovalec, če ne drugega, ali še bolje: za dogovor. Če kdo reče "morje", bom z veliko verjetnostjo vedel, na kaj misli; če pa reče "bog" ... no ja, "dobri bog ve," bi rekel moj očim.

Popravljeno 8. januar 2011 -> Alan_New

[Alan_New]

Se strinjam, da so zgodbice in svete knjige no, zgodbice in v neki luči pač smešni nesmisli. Ali pa smiselne prispodobe. Odvisno kako bereš.

Vsekakor je treba brati previdno in z veliko mere skepse. Z dovolj domišljije lahko najdemo v t.i. svetih knjigah prispodobe za karkoli hočemo.

[xyz]

Če mi kdo reče "morje", bom z veliko verjetnostjo vedel, na kaj misli; če pa reče "bog" ... no ja, "dobri bog ve," bi rekel moj očim.

 

in če ti kdo reče... "tovariš tito" ?

[Alan_New]

in če ti kdo reče... "tovariš tito" ?

To je še huje.

 

Bom pa popravil objave, ker vidim, da sem nehote dvoumno napisal.

[moytsa]

in če ti kdo reče... "tovariš tito" ?

 

zakon...jaz bi bla ponosna na to

[Alan_New]

Conceptions of God

[nimbus]

Seveda, genetski zapis, to mi je znano. Razumem tvoj primer in se mi zdi smiseln, a vseeno imam svoja vprašanja, ki so še nepotešena. Vem, da odgovora ne bom dobil tu na forumu, a za namen debate: v tej temi je moje vprašanje in moje zanimanje usmerjeno v to, kdaj in zakaj so nekateri osebnega boga, skorajvsemogočega stvarnika, prekvalificirali v tisto NEKAJ, ki je povsod in vse (in to NEKAJ si vsak zamišlja po svoje), oz. besedi "bog" dodeljujejo neke druge atribute. xyz, praviš npr., da si raje kreativen, ampak v čem je ta potreba? (pa ne sprašujem tukaj o potrebi po kreativnosti) Zakaj zrak ne more biti preprosto zrak, vesolje preprosto vesolje, zakaj hočemo, da je to del boga, kot tistega NEKAJ, ali kreacija stvarnika boga, kot nekega bitja? nimbus pravi, da je bog kot koncept za človeka nujen. Ampak zakaj? Morda kot pripomoček za razlago sveta? Do tu bi se strinjal, ampak taka pomagala se s časom in razvojem počasi odvrže, ker niso več potrebna.

 

Tu se moram poslužiti kantovih besed. Pa ne zato, da bi izpadel načitan, temveč zato, ker enostavno ne znam bolje napisat. Kantova Kitika čistega uma je enostavno "must read", ko govorimo o kakršnikolii spoznavni teoriji, pa naj bo to spoznavanje Boga, neposrednega čutnega okolja ali kvantne mehanike. Tu citiram predgovor k prvi izdaji:

"Človeški um ima posebno usodo v eni zvrsti svojih spoznanj: da je obremenjen z vprašanji, ki jih ne more zavrniti, saj so mu zadana s samo naravo uma, na katera pa tudi ne more odgovoriti, saj presegajo vso zmožnost človeškega razuma."

To so enostavno poskusi, da znanstveno opredelimo metafiziko - da naredimo iz nje znanost. seveda do sedaj to še nobenemu ni uspelo. Vprašanje če je sploh možno. Je pa možen bolj sistematičen pristop, ki ne dopušča instantnih spekulativnih sodb a la bog je vseprisotna ljubezen itd. bla bla bla. Čeprav ni nujno, da ni. Zato je Bog kot koncept rezultat naše potrebe, našega manjka v raciu. Imamo pa dve kategorično različni spoznavni liniji. Prva je čutnost, ki naj bi bila bogata v zoru in kontemplaciji in jo znajo recimo dobro opisat redki pisatelji, naslikat nadarjeni slikarji, opesnit pesniki itd. Druga linija je pa razum, ki vso to domnevno bogastvo zdigitalizira in spravi v funkcijo 1 in 0, tj. biti ali ne biti. Od Fregeja naprej operira razum po teh suhoparnih relacijah, ki naj bi bile človeku genetsko vrojene in se kažejo npr. pri govoru in jeziku. Ampak to je zelo zreducirana bitnost, vsak dokaz potrebuje dokaz o dokazu in tako naprej... in Kurt godel je dokazal, da obstajajo v takšnem racionalnem sistemu nujno stavki, ki jih ne moremo dokazati z aksiomi tega sistema. Ni pokazal, ampak dokazal. Kaj to pomeni? To pomeni, da govorimo drug mimo drugega in pri tem sploh ne uporabljamo objektivni referenčni sistem. Kaj šele, da bi se sporazumeli o tem kaj bog je. Mi se niti ne moremo sporazumeti kaj na sploh je. Najdlje kamor lahko pridemo je zadovoljevanje naših potreb... načelo udobja je najširše načelo, ki bi mu lahko podtaknili objektivnost, kljub marginalnim primerom. Meni je prav žal, da moram uporabljati te prispodobe, ampak s temi najlažje operiram... to je moj jezik.

Vsakomur, ki je obupal nad Bogom in raciom, pa priporočam Heideggra. Ta pa odpira možne potencialnosti. V svetenju sveta se srečujejo Bogovi, Nebo, Zemlja in Ljudje... kjer najvišji in najmočnejši znastveni jezik postane POEZIJA.

 

[nimbus]

evo...

.

.

.

podarjam ti moč

 

[Vilinčica]

O bog, daj mi moč, da preberem to