Bog

[PsicoMagico]

Je zanimiv ja... na ravni zanimivosti ko gre bejba po cunjice v trgovino:

to je zanimivo, u to je fajn, to ni fajn, s tvojo izbiro se strinjam, uu qjtkano, s tem se ne strinjam, tista prodajalka je arogantna... u takih cunjic je kar precej... ta je zelo lepa cunjica...

Upam, da vam je bilo v moji družbici zanimivčkano.

 

 

all you do is reason and compare.

 

 

 

 

??

 

Lahko tako dojemaš, lahko pa tudi razumeš kot radovednost, gledanje z različnih perspektiv, igrivost, zafrkancija, (morda neumen) poskus razumeti nerazumljivo. Raje sem razposajen otrok (ali bejba - čeprav se težko identificiram s tem ), kot pa vsevedni "patriarh" ali vzvišeni "oča", kot lahko prideš skozi tako pisanje naprej. Asociacija je na pokojnega Ruglja - mogoče ti je to celo kompliment.

 

Glede komentarja na moj podpis - ja, se strinjam, to je meni še zmeraj nedosegljiv ideal - "reason and compare" je še zmeraj moj modus operandi, se pa trudim, da se ga ne oklepam izključno. Izkustvo je težko posredovati verbalno, se mi pa zdi praksa - preizkušanje konceptov skozi akcijo - pomembnejše od zgolj debatiranja in prebiranja knjig, kar pa je oboje tudi pomemben del življenja. Sem pa po lastni presoji, ki je pomembna zgolj zame, kar uspešen v "create my own system", "not enslaved by another man's", a kakorkoli. Tukaj in zdaj... Ciao.

[Alan_New]

Nadaljujem v primerni temi.

 

Je pa fanatizem v zavračanju nečesa, česar ne znam razložit.

Kolikor razumem, ne gre za zavračanje tistega nekaj, kar ne znaš razložiti, temveč razlage tistega kot boga.

 

Alen_New: sej si v svojem opisu sam podal dokaze. Jaz nimam kaj veliko novega za dodati ; )

Nobenih dokazov nisem podal. Samo komentiral sem. Razloži in kar dodaj, kar hočeš povedat, ker te ne razumem.

 

Lahko vendar, potem ni več ateist ...

Zate je torej v ateizmu vključena borba? Precej čudno dojemanje ateizma. Toliko zla in vojn kot so zakuhali religije in monizmi, ni zakuhalo ničesar drugega.

 

Torej nekdo, ki mirno živi svoje življenje, ignorira vernike, ne diskutira o bogu z njimi, in ne verjame v boga/bogove, ni ateist, ker se proti ničemur ne bori?

 

Ateist znanstvenost povzdiguje a ji hkrati fanatično nasprotuje, skozi lastno vero - boga ni.

Ateist ne nasprotuje znanstvenosti, lahko še enkrat ponovim: ateizem ni vera. Gre za preprost individualen sklep, da po sedaj znanih zbranih posrednih podatkih boga kot nadnaravnega bitja, ki je ustvarilo vesolje in z njim bolj ali manj upravlja, se odziva na naša moledovanja ipd., ni. Ateistu ne bi bil noben problem, če bi se našli konkretni dokazi o obstoju takega bitja, reči: aha, torej obstaja, sem se pač motil.

[FixMinze]

V takšni debati pač ne moreš imeti dokazov, ker bi sicer moral upoštevati znanstveno metodo – temu primer je/bo odgovor. Ateistova izhodiščna postavka v vseh debatah na temo Boga je – bog ne obstaja. To je ateistova fanatična trditev, ki v kolikor jo bom izzval bo sprožila fanatično reakcijo vernika zelo podobno kot lahko enako izzovem boga v vernemu človeku.

 

Vedno je borba. Notranja borba za osebna prepričanja, notranja borba za vzdrževanje predstav – nič od tega se ne dogaja spontano in nič od tega ni večno. Potrebno je vzdrževati. Ateist ni nobena izjema. Ko se ateist odmakne od svojega vzdrževanega prepričanja 'boga ni' proti 'lahko pa, da bog je … ' ( začne dopuščati možnost obstoja boga ) takrat preneha biti ateist = neha verovati, da boga ni več.

 

Praviš, da ateist sprejme individualen sklep, da po sedajzbranih posrednih podatkih boga kot nadnaravnega bitja, ki je ustvarilo vesolje in z njim bolj ali manj upravlja, se odziva na naša moledovanja ipd., ni. To je čista neznanstvena trditev o eni največjih skrivnosti življenja, vesolja, obstoja itd… Kot pravim ateist znanost povzdiguje in ji sledi jo podpira in zagovarja in z njo tudi argumentira nekatere stvari ampak v tej ultimativni postavki o življenju pa je skrajno neznanstven in fanatičen = je vernik. Znanost brez dokaza ne more postaviti trditve 'boga ni' ko tudi ne 'bog je'.

 

In tako kot imamo očitno fanatične vernike imamo tudi očitno fanatične ateiste. Lepa in normalna odstopanja so bolj izjema kot pravilo. Itak sta oba vernika - ampak pogovorno jih pač ločim zaradi lažjega pisanja.

[Alan_New]

V takšni debati pač ne moreš imeti dokazov, ker bi sicer moral upoštevati znanstveno metodo – temu primer je/bo odgovor. Ateistova izhodiščna postavka v vseh debatah na temo Boga je – bog ne obstaja. To je ateistova fanatična trditev, ki v kolikor jo bom izzval bo sprožila fanatično reakcijo vernika zelo podobno kot lahko enako izzovem boga v vernemu človeku.

Ateistova izhodiščna postavka drži, vendar ne gre za "fanatično trditev", ampak kot sem že dejal, takšen je sklep na podlagi do sedaj zbranih (ne)dokazih. Jasno pa je, da se da neko trditev zagovarjati fanatično ali zmerno (in v vseh ostalih mogočih variantah).

 

Vedno je borba. Notranja borba za osebna prepričanja, notranja borba za vzdrževanje predstav – nič od tega se ne dogaja spontano in nič od tega ni večno. Potrebno je vzdrževati. Ateist ni nobena izjema. Ko se ateist odmakne od svojega vzdrževanega prepričanja 'boga ni' proti 'lahko pa, da bog je … ' ( začne dopuščati možnost obstoja boga ) takrat preneha biti ateist = neha verovati, da boga ni več.

Seveda, prepričanja, takšna ali drugačna, je treba vzdrževati sicer "odidejo". Ampak če prepričanja o nečem nimam, kako naj to vzdržujem? A se moram vsak dan prepričevati, da o nečem nimam prepričanja? Ta odmik ateista sem ti konec koncev že sam povedal: če se izkaže, da bog je, bo ateist preveril dokaze in se bo pač prilagodil "novi" realnosti. Vsaj takšno je zgolj moje mnenje.

 

Praviš, da ateist sprejme individualen sklep, da po sedajzbranih posrednih podatkih boga kot nadnaravnega bitja, ki je ustvarilo vesolje in z njim bolj ali manj upravlja, se odziva na naša moledovanja ipd., ni. To je čista neznanstvena trditev o eni največjih skrivnosti življenja, vesolja, obstoja itd… Kot pravim ateist znanost povzdiguje in ji sledi jo podpira in zagovarja in z njo tudi argumentira nekatere stvari ampak v tej ultimativni postavki o življenju pa je skrajno neznanstven in fanatičen = je vernik. Znanost brez dokaza ne more postaviti trditve 'boga ni' ko tudi ne 'bog je'.

Zakaj meniš, da je to neznanstvena trditev? Meni se zdi čisto v redu, ki pa prav tako dopušča možnost drugačnega. To je ena od osnov znanosti, da se ne zapiraš pred širino življenja; a to ne pomeni nasedati vsem religijskim trditvam.

 

Vprašanje: kako utemeljuješ svoj ateizem do grških bogov (ali pa do katerekoli druščine bogov, ki ti je bolj pri srcu)?

[lukasetina]

Ko se ateist odmakne od svojega vzdrževanega prepričanja 'boga ni' proti 'lahko pa, da bog je … ' ( začne dopuščati možnost obstoja boga ) takrat preneha biti ateist = neha verovati, da boga ni več.

 

 

Jaz se imam za ateista, pa ne izključujem možnosti, da bog obstaja. Možnost se mi samo zdi zelo majhna, prav tako tudi nimam razlogov, da bi verjel v boga in zato rečem da "ne verjamem v boga". Me odsotnost vere v nekaj naredi vernika v ne-obstoj le-tega? Prav tako zaenkrat ne verjamem v obstoj npr. inteligentnega zunajzemeljskega življenja (čeprav se mi zdi dosti bolj verjtno od obstoja boga). To ne pomeni, da ga zanikam ali da "verjamem, da ga ni". Samo nimam razlogov (dokazov), da bi verjel vanj. Sem zaradi tega fanatičen vernik? Sem neznanstven?

[lukasetina]

http://www.sfgate.com/blogs/images/sfgate/worldviews/2008/12/25/BADGE.jpg

[Alan_New]

Jaz se imam za ateista, pa ne izključujem možnosti, da bog obstaja. Možnost se mi samo zdi zelo majhna, prav tako tudi nimam razlogov, da bi verjel v boga in zato rečem da "ne verjamem v boga". Me odsotnost vere v nekaj naredi vernika v ne-obstoj le-tega? Prav tako zaenkrat ne verjamem v obstoj npr. inteligentnega zunajzemeljskega življenja (čeprav se mi zdi dosti bolj verjtno od obstoja boga). To ne pomeni, da ga zanikam ali da "verjamem, da ga ni". Samo nimam razlogov (dokazov), da bi verjel vanj. Sem zaradi tega fanatičen vernik? Sem neznanstven?

Lepo povedano.

 

Pa še nekaj: če je ateizem vera, potem je tudi nezbiranje znamk hobi.

[dayo]

Ateizem ni vera, je pa prepričanje.

[FixMinze]

Bog ne zahteva vere , temveč želi preko vere obuditi življenje v naših dušah, ki je začasno umetno ohranjano .

 

Glede nato, da si že opredelil za katero interpretacijo boga gre – krščanskega, če se ne motim, potem si verjetno tudi seznanjen, da gredo vsi, ki ne verujejo v Boga v pekel = Bog zahteva vero, druga možnost je pekel.

[FixMinze]

Ateistova izhodiščna postavka drži, vendar ne gre za "fanatično trditev", ampak kot sem že dejal, takšen je sklep na podlagi do sedaj zbranih (ne)dokazih. Jasno pa je, da se da neko trditev zagovarjati fanatično ali zmerno (in v vseh ostalih mogočih variantah).

 

 

Seveda, prepričanja, takšna ali drugačna, je treba vzdrževati sicer "odidejo". Ampak če prepričanja o nečem nimam, kako naj to vzdržujem? A se moram vsak dan prepričevati, da o nečem nimam prepričanja? Ta odmik ateista sem ti konec koncev že sam povedal: če se izkaže, da bog je, bo ateist preveril dokaze in se bo pač prilagodil "novi" realnosti. Vsaj takšno je zgolj moje mnenje.

 

 

Zakaj meniš, da je to neznanstvena trditev? Meni se zdi čisto v redu, ki pa prav tako dopušča možnost drugačnega. To je ena od osnov znanosti, da se ne zapiraš pred širino življenja; a to ne pomeni nasedati vsem religijskim trditvam.

 

 

 

 

Jaz se imam za ateista, pa ne izključujem možnosti, da bog obstaja. Možnost se mi samo zdi zelo majhna, prav tako tudi nimam razlogov, da bi verjel v boga in zato rečem da "ne verjamem v boga". Me odsotnost vere v nekaj naredi vernika v ne-obstoj le-tega? Prav tako zaenkrat ne verjamem v obstoj npr. inteligentnega zunajzemeljskega življenja (čeprav se mi zdi dosti bolj verjtno od obstoja boga). To ne pomeni, da ga zanikam ali da "verjamem, da ga ni". Samo nimam razlogov (dokazov), da bi verjel vanj. Sem zaradi tega fanatičen vernik? Sem neznanstven?

 

 

 

Ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ?

Zakaj ne verjameta ? Ker ni dokazov, razlogov, da bi verjela = ker ni dokazov, razlogov za njegov obstoj ? Verjameta, da ne obstaja ?

 

To menim, da je prvo razločevanje, ki bi ga morali eden drugemu v tej debati razložiti ali vsaj opredeliti ... vse drugo je pred tem nesmiselno.

 

 

 

 

Vprašanje: kako utemeljuješ svoj ateizem do grških bogov (ali pa do katerekoli druščine bogov, ki ti je bolj pri srcu) ?

 

 

Zanimivo vprašanje : ).

 

Bog stoji ob meni, ko si s skret papirjem brišem rit, ko moja roka s papirjem obriše anus in rinček, ko previden gib nežno stimulira erogene točke v bližini zadnjika, da je ta nujnost kar se da prijetna in se ob tem dogajanju počuti naravnost človeško. Bog kot tak razume mojo človeško naravo in jo čuti, razume moje trpljenje in dvome, moje čustvovanje, prav tako razume mojo aroganco in ignoranco in tudi obliko mojega celokupnega ustroja – vse o meni – ker je Bog.

 

Kaj čem povedati ? Nisem ne vernik, ne ateist. Ne morem imeti ateističnega stališča do grških bogov kot tudi ne verskega. Zame so in niso – moj um se lahko prosto premika med stanji 'so' in 'niso'. Lahko se ukrivlja in ob tem trpi, čaka, da njihov bes in volja izgine ali pa se jim upira in jih zavrača kot absurdnost – vendar vsa ta notranja aktivnost samo potrjuje njihov obstoj – vse dokler si nisem sposoben vrniti prostega gibanja med 'so' in 'niso' med 'obstajajo' in ne obstajajo' vse dokler si nisem sposoben povrniti miru z njihovim obstojem in neobstojem. Ob tem sem lahko do skrajnosti beden, patetičen ali pa opogumljen, vzvišen in podprt v njihovi mogočni prisotnosti – večinoma pa jih niti ne čutim, ne vidim, ne dojemam, ker so v moderni človeški zavesti to od preteklosti pozabljeni Bogovi. Drugače pa je z Bogom – s tistim, ki ima takšno zmožnost in širino, da se ob meni lahko počuti nadvse človeško in normalno.

 

Ali torej verjamem v boga ali ne ? Ti '' ne verjameš v boga '' jaz pa tega ne morem izreči kot tudi ne morem izreči '' verjamem v boga '', pa če ravno prehajam iz vernika v ateista in izrekam ravno te stavke. Tukaj pride v vpoštev ; '' velike reči zahtevajo, da o njih molčimo ali pa govorimo z veličino: z veličino, se pravi cinično in nedolžno''

 

 

 

 

Pa še nekaj: če je ateizem vera, potem je tudi nezbiranje znamk hobi.

 

Pomensko nerazumevanje - mešanje hrušk in jabolk. Hobi označuje aktivnost. Ne početi nekaj ni aktivnost.

[FixMinze]

Ateizem ni vera, je pa prepričanje.

 

Torej prepričanje, ki obstaja na ravno tako krhkih in nedokazljivih postavkah kot Bog ?

[Alan_New]

Ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ?

Zakaj ne verjameta ? Ker ni dokazov, razlogov, da bi verjela = ker ni dokazov, razlogov za njegov obstoj ? Verjameta, da ne obstaja ?

 

To menim, da je prvo razločevanje, ki bi ga morali eden drugemu v tej debati razložiti ali vsaj opredeliti ... vse drugo je pred tem nesmiselno.

 

Pomensko nerazumevanje - mešanje hrušk in jabolk. Hobi označuje aktivnost. Ne početi nekaj ni aktivnost.

Ja, gre za mešanje jabolk in hrušk, vprašanje je zgolj, kdo to počne. Zadevo razumem tako: vera (verjetje) je neke vrste miselno-čustvena aktivnost. Kar se mene tiče, preprosto pravim, da ne verjamem v obstoj boga/bogov. Ni mi treba kakorkoli ohranjati tega prepričanja. Moje "ne verjetje" ni miselna aktivnost, ki jo moram vsak dan opravljati. Če se kdaj najdejo neovrgljivi dokazi, pa jebi ga, sem se pač zmotil. In to je vse.

 

Kar se pa tiče tvojega vprašanja, zakaj ne verjamem, bi bil odgovor predolg. Morda kdaj napišem kakšen blog ali daljši post na to, ampak zdaj se mi res ne ljubi tega pisati.

 

Torej prepričanje, ki obstaja na ravno tako krhkih in nedokazljivih postavkah kot Bog ?

V bistvu so postavke in posredni dokazi, da boga/bogov ni, veliko bolj trdni kot morda meniš.

[FixMinze]

Ja, gre za mešanje jabolk in hrušk, vprašanje je zgolj, kdo to počne. Zadevo razumem tako: vera (verjetje) je neke vrste miselno-čustvena aktivnost. Kar se mene tiče, preprosto pravim, da ne verjamem v obstoj boga/bogov. Ni mi treba kakorkoli ohranjati tega prepričanja. Moje "ne verjetje" ni miselna aktivnost, ki jo moram vsak dan opravljati. Če se kdaj najdejo neovrgljivi dokazi, pa jebi ga, sem se pač zmotil. In to je vse.

 

Kar se pa tiče tvojega vprašanja, zakaj ne verjamem, bi bil odgovor predolg. Morda kdaj napišem kakšen blog ali daljši post na to, ampak zdaj se mi res ne ljubi tega pisati.

 

 

V bistvu so postavke in posredni dokazi, da boga/bogov ni, veliko bolj trdni kot morda meniš.

 

Tu se motiš. Verniku ni treba biti aktiven, da ohranja svojo vero ( čisto nič se mu ni potrebno truditi ). Zanj Bog pač je in v tem ni nobenega vprašanja in dvoma. Vernika definiraš iz svoje ateistične pozicije in zatorej razmišljaš, da mora on versko prepričanje ohranjati – projekcija.

 

Vprašanje zakaj ne verjameš v bistvu samo preverja razmišljanje, mnenje, idejo … '' ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ''

[dayo]

V bistvu so postavke in posredni dokazi, da boga/bogov ni, veliko bolj trdni kot morda meniš.

"Vernik" bi verjetno trdil obratno.

[lukasetina]

Ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ?

 

 

Ja, to je pomoje bistvo. Se pravi, razlika med mano in vernikom:

1. vernik je trdno prepričan, da bog je.

2. jaz nisem trdno prepričan, da boga ni. Nimam pa nobenega razloga, da bi mislil, da obstaja.

 

teistova prepričanja: zemlja je okrogla, gravitacija obstaja, bog obstaja...

moja prepričanja: zemlja je okrogla, gravitacija obstaja...

[light]

Ravnokar me je prešinila neka misel,.... vse kar obstaja se ravna po logiki, inteligencu, redu,... Valda da Bog obstaja, dokaz pa je tako očiten in neposreden,... da ga nihče ne vidi,....

[Alan_New]

Zanimivo vprašanje : ).

 

Bog stoji ob meni, ko si s skret papirjem brišem rit, ko moja roka s papirjem obriše anus in rinček, ko previden gib nežno stimulira erogene točke v bližini zadnjika, da je ta nujnost kar se da prijetna in se ob tem dogajanju počuti naravnost človeško. Bog kot tak razume mojo človeško naravo in jo čuti, razume moje trpljenje in dvome, moje čustvovanje, prav tako razume mojo aroganco in ignoranco in tudi obliko mojega celokupnega ustroja – vse o meni – ker je Bog.

 

Kaj čem povedati ? Nisem ne vernik, ne ateist. Ne morem imeti ateističnega stališča do grških bogov kot tudi ne verskega. Zame so in niso – moj um se lahko prosto premika med stanji 'so' in 'niso'. Lahko se ukrivlja in ob tem trpi, čaka, da njihov bes in volja izgine ali pa se jim upira in jih zavrača kot absurdnost – vendar vsa ta notranja aktivnost samo potrjuje njihov obstoj – vse dokler si nisem sposoben vrniti prostega gibanja med 'so' in 'niso' med 'obstajajo' in ne obstajajo' vse dokler si nisem sposoben povrniti miru z njihovim obstojem in neobstojem. Ob tem sem lahko do skrajnosti beden, patetičen ali pa opogumljen, vzvišen in podprt v njihovi mogočni prisotnosti – večinoma pa jih niti ne čutim, ne vidim, ne dojemam, ker so v moderni človeški zavesti to od preteklosti pozabljeni Bogovi. Drugače pa je z Bogom – s tistim, ki ima takšno zmožnost in širino, da se ob meni lahko počuti nadvse človeško in normalno.

 

Ali torej verjamem v boga ali ne ? Ti '' ne verjameš v boga '' jaz pa tega ne morem izreči kot tudi ne morem izreči '' verjamem v boga '', pa če ravno prehajam iz vernika v ateista in izrekam ravno te stavke. Tukaj pride v vpoštev ; '' velike reči zahtevajo, da o njih molčimo ali pa govorimo z veličino: z veličino, se pravi cinično in nedolžno''

A je tako tvoje stališče tudi do Dedka mraza? Ker v tvoj sestavek lahko namesto boga/bogov vnesemo karkoli in kogarkoli, pa to ne dokazuje ali zavrača prav ničesar.

 

 

Tu se motiš. Verniku ni treba biti aktiven, da ohranja svojo vero ( čisto nič se mu ni potrebno truditi ). Zanj Bog pač je in v tem ni nobenega vprašanja in dvoma. Vernika definiraš iz svoje ateistične pozicije in zatorej razmišljaš, da mora on versko prepričanje ohranjati – projekcija.

 

Vprašanje zakaj ne verjameš v bistvu samo preverja razmišljanje, mnenje, idejo … '' ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ''

Prav tako bi lahko tudi jaz tebi napisal, da ti izhajaš iz svoje pozicije, da je odsotnost vere enaka veri, da ti projiciraš v ateista svojo nezmožnost predstave, da določene vere pač ni. Zame obstaja bistvena razlika med ateizmom in vero, čeprav je taka subtilna. Če poskusim povedat drugače s pomočjo Saganovega zmaja: recimo, da verjameš, da imaš doma v garaži zmaja. Jaz o tem ne vem nič in mirno živim svoje življenje; ideja, da je v kakšni garaži lahko zmaj me sploh nikoli ne prešine, nikoli torej ne razmišljam o tem. Potem te srečam, dobrega kolega, ki se že dolgo nisva videla, in mi zaupaš to svojo skrivnost. Preprosto ti zgolj povem, da v tvojo zgodbo, v tvojega zmaja ne verjamem (ker nimaš nobenih dokazov; o ostalih podrobnostih Saganovega zmaja si poglej nekaj postov nazaj, sem objavil link). Ti pa takoj ves vesel oznaniš: "Aha, torej verjameš, da ga ni! Kje pa so tvoji dokazi?" In tukaj se začne ta duhamorni krog. Vsiliš mi idejo zmaja in potem naj bi bilo na meni, da se do tega opredelim, ti dokažem ipd.

 

Podobno sem že napisal v tem postu.

[capt. spaulding]

V bistvu je popolnoma vseeno ali Bog je ali ga ni....

Če obstaja se je preklemansko dobro potrudil da se ga ne najde...že ve zakaj...

Če ne obstaja...... se ne spremeni nič...že sedaj živimo brez njegove pomoči......(če je komu Bog direktno osebno pomagal naj se javi..)

Sama vera v obstoj Boga, še tako močna in intenzivna ne more priklicati ničesar če tega v bistvu ni...

Sama vera v ne obstoj Boga ga ne more zbrisat, izničit, če dejansko obstaja....

Tisti, ki je Boga videl ne ve če je to bil res sam Bog ker ga ne more z ničemer primerjat...

[lukasetina]

V bistvu je popolnoma vseeno ali Bog je ali ga ni....

Če obstaja se je preklemansko dobro potrudil da se ga ne najde...že ve zakaj...

Če ne obstaja...... se ne spremeni nič...že sedaj živimo brez njegove pomoči......(če je komu Bog direktno osebno pomagal naj se javi..)

Sama vera v obstoj Boga, še tako močna in intenzivna ne more priklicati ničesar če tega v bistvu ni...

Sama vera v ne obstoj Boga ga ne more zbrisat, izničit, če dejansko obstaja....

Tisti, ki je Boga videl ne ve če je to bil res sam Bog ker ga ne more z ničemer primerjat...

 

Modre so tvoje besede. Edino, kar mene v bistvu moti pri veri, so negativne stvari, ki lahko pridejo zraven (vojne, diskriminacija, kratenje pravic, teorije zarote ...). Ni problem v sami veri, ampak bolj v načinu vedenja, ki ga lahko ta vera sproži.

[Bojante]

Ravnokar me je prešinila neka misel,.... vse kar obstaja se ravna po logiki, inteligencu, redu,... Valda da Bog obstaja, dokaz pa je tako očiten in neposreden,... da ga nihče ne vidi,....

 

Vse se mora ravnati-ukloniti skrivnemu Božjemu Redu , pa če se še tako upira .

 

Ampak, Boga pa je zelo težko srečati na 4 oči, na tem Planetu, kajti : On prebiva "na skrivnem" , kar pa pomeni : Njegova Energija ( Njegov Duh ) je takoooOooo Visoka , da se je ne da več zaznati z nobenim drugim "instrumentom" , razen z Ljubeznijo v naših srcih .

 

Že naše duše, potem ko zapustijo meseno telo, se zelooo težko "izmeri" , Kaaaj šele tako Visoko-Najvišje Energijsko Bitje kot je Stvarnik-Bog !!! ! !!!

 

No, zato je Bog pač "neočiten" in "posreden" , ker se "zelo rad skriva" .

 

In : Kdorkoli ga želi najti, ga mora začeti iskati .

 

Imamo pa mi , inkarnirani ljudje na ta Planet to izredno privilegijo pred vsemi ostalimi planeti po vseh Vesoljih, da ; Lahko Njega srečamo "v Živo" , kar se je že dogajalo, in se še dogaja, na tej bedni temnočrni Zemlji .

 

Seveda je potrebno vložiti kar nekaj truda, ampak, : izplača se , ... in jaz bi tudi poizkusil, ... srečati Njega, ki me je ustvaril, ... videti Ga na svoje uboge materialne oči, ...

 

Lp + #

[nimbus]

mi smo ekstra spešl. to pa zato, ker imamo svobodno voljo. Bog nam je dal svobodno voljo zato, da imamo možnost pravilne odločitve. seveda dela človek na tem svetu tudi zlo, ampak zlo ne prihaja od Boga. Od Boga prihaja svobodna volja. če pa Bog že vnaprej ve, da bomo grešili, pa to ni njegova krivda, kajne. zato je najvišje čustvo, ki ga premore človek ljubezen. love is everything.

 

St. Augustine

 

[dayo]

Edino, kar mene v bistvu moti pri veri, so negativne stvari, ki lahko pridejo zraven (vojne, diskriminacija, kratenje pravic, teorije zarote ...). Ni problem v sami veri, ampak bolj v načinu vedenja, ki ga lahko ta vera sproži.

To ni samo problem vere. Tud "ateisti", kot so bli npr. Hitler, Mao Zedong, Stalin,... so sprožil kr neki "negativnih" stvari na tej zemljici.

 

 

 

Ampak, Boga pa je zelo težko srečati na 4 oči....

Običajno se navaja enega od sledečih dveh pogojev za možnost srečanja z "Njim":

- odprto/prebujeno najbolj notranje, duhovno srce

- odprto/prebujeno "notranje oko" (t.i. tretje oko oz. adžna čakra)

[Bojante]

Glede nato, da si že opredelil za katero interpretacijo boga gre – krščanskega, če se ne motim, potem si verjetno tudi seznanjen, da gredo vsi, ki ne verujejo v Boga v pekel = Bog zahteva vero, druga možnost je pekel.

 

Pekel je posledica naših napačnih odločitev .

 

No, ponavadi Bog reši ujetnike pekla, katerega si žal Sami pripravimo , tako da ni "večnega ujetništva pekla" , kot to zmotno razumejo današnji kristjani.

 

Namreč, ; ne upoštevajo, da Božja Ljubezen Nima Meja !!!

 

In Ta , Njegova Ljubezen Je Močnejša od pekla !

 

Lp + #

[Marsa]

(če je komu Bog direktno osebno pomagal naj se javi..)

Pofočk.

 

mi smo ekstra spešl. to pa zato, ker imamo svobodno voljo. Bog nam je dal svobodno voljo zato, da imamo možnost pravilne odločitve. seveda dela človek na tem svetu tudi zlo, ampak zlo ne prihaja od Boga. Od Boga prihaja svobodna volja. če pa Bog že vnaprej ve, da bomo grešili, pa to ni njegova krivda, kajne. zato je najvišje čustvo, ki ga premore človek ljubezen. love is everything.

 

St. Augustine

 

[capt. spaulding]

Pekel je posledica naših napačnih odločitev .

 

No, ponavadi Bog reši ujetnike pekla, katerega si žal Sami pripravimo , tako da ni "večnega ujetništva pekla" , kot to zmotno razumejo današnji kristjani.

 

Namreč, ; ne upoštevajo, da Božja Ljubezen Nima Meja !!!

 

In Ta , Njegova Ljubezen Je Močnejša od pekla !

 

Lp + #

 

Takšne trditve so lahko ali utemeljene v osebni izkušnji ali pa so plod globoke vere.

V prvem primeru bi te Bojante vprašal kako veš da je ta osebna izkušnja izkušnja čiste resnice?

V drugem primeru pa vso srečo z pobožnimi željami.