Bog

[Andreja:)]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anders_Behring_Breivik

 

a kristjani majo tudi svoje izobraževalne tabore kot al kaida?

[gold]

Pa saj imate vsi prav , , , , , , svoj prav x:o)x

[Alan_New]

... razlagati svet skozi omejeno zavest človeka in jo postavljati za najvišjo instanco ter z njo opravičevati svet, je napačno in omejeno.

"Omejena zavest človeka" je vse, kar imamo.

[PsicoMagico]

"Omejena zavest človeka" je vse, kar imamo.

 

Se popolnoma strinjam! Brez zavesti NI NIČ! Je vse kar imamo - dobesedno, ker prav VSE, ampak res VSE, lahko dojemamo zgolj skozi proces?fenomen?, ki ga imenujemo zavest. Brez le-tega za vsakega posameznega od nas NI NIČESAR, ne obstaja NIČ, ne mi, ne Bog, ne vesolje, NIČ.

 

Torej je zavest za nas (homo sapiens) najvišja instanca. Za nas se skozi zavest "kreira" svet. Brez zavesti za nas NI NIČ.

 

Vprašanje je sedaj - kaj zavest je in ali je vezana na biološko telo ali je obratno - da zavest tudi v fizikalnem smislu obstaja kot neka sila ali proces, vibracija, informacija - ne vemo - ki dejansko kreira naše telo in svet okoli nas ali pa je zgolj proces znotraj tega telesa, ki prevaja objektivne dražljaje iz okolja v zavestne mentalne slike. To vprašanje je ključno in še zdaleč ni rešeno.

[emanuel]

Khhh khmm – kakšna kreacionistična obrazložitev je pa sedaj to!? Bom se ponovil; razlagati svet skozi omejeno zavest človeka in jo postavljati za najvišjo instanco ter z njo opravičevati svet, je napačno in omejeno. Ni očitno, da je primerjava slikarja, ki slika sliko in Boga arhitekta, ki dela svet, vesolje, stvarstvo resnično površna, stereotipna, poproščena, smešna ? Se tukaj ne ponuja samo po sebi dejstvo, da ima vesolje neko kontinuiteto dogajanja ? In ali se prav tako ne ponuja misel, da pa ni Bog neposredno tisti zaradi katerega sem prejšnji teden ob 22:25 videl utrinek ?

 

Kdo je ustvaril mešanico – o tem nebi. Lahko pa potegnem vzporednico s kemično reakcijo, fuzijo, fizijo itd. Ring any bells ? ( hint: kontinuiteta vesolja )

 

In kdo je ustvaril Boga ?

 

Človek pač dojema toliko, kot je sposoben dojemati, ani mal več, eni mal manj. Vseno pa človek skozi razvoj dojemaje stvarstva vse bolj spoznava Stvarnika, in vse stvarstvo odraža svojega Stvaritelja. Bog sam pa je popolni razum in popolna ljubezen. Po poti razuma pa človek s svojim omejenim razumom Boga nikoli ne more doseči, ampak zgolj in edino po poti ljubezni. Primerjva izdelave ene slike s celim stvarstvom je glede na velikost res mal smešna, ampak povsem korektna, saj celotno stvarstvo pač odraža veličino Boga. In če bi našli kip, za katerega ne bi vedeli, kdo je avtor, a bi bil to potem dokaz, da ta kip nima avtorja, ampak je nastal sam od sebe?

[FixMinze]

Pa saj imate vsi prav , , , , , , svoj prav x:o)x

 

Točno tako ! In to je tudi razlog zakaj se dogaja ta izmenjava idej, mnenj, prepričanj, misli itd. Torej nekaj normalnega.

 

"Omejena zavest človeka" je vse, kar imamo.

 

Ja : )

 

Se popolnoma strinjam! Brez zavesti NI NIČ! Je vse kar imamo - dobesedno, ker prav VSE, ampak res VSE, lahko dojemamo zgolj skozi proces?fenomen?, ki ga imenujemo zavest. Brez le-tega za vsakega posameznega od nas NI NIČESAR, ne obstaja NIČ, ne mi, ne Bog, ne vesolje, NIČ.

 

Torej je zavest za nas (homo sapiens) najvišja instanca. Za nas se skozi zavest "kreira" svet. Brez zavesti za nas NI NIČ.

 

Vprašanje je sedaj - kaj zavest je in ali je vezana na biološko telo ali je obratno - da zavest tudi v fizikalnem smislu obstaja kot neka sila ali proces, vibracija, informacija - ne vemo - ki dejansko kreira naše telo in svet okoli nas ali pa je zgolj proces znotraj tega telesa, ki prevaja objektivne dražljaje iz okolja v zavestne mentalne slike. To vprašanje je ključno in še zdaleč ni rešeno.

 

Brez naše zavesti ne obstaja – za nas ( kot omenjeno ). Z drugimi besedami; drugačna oblika zavesti isto dojema drugače. Zato zavest ne sme biti najvišja instanca – cilj – ker zavest svojo 'obliko' spreminja in zatorej ne more biti cilj ampak kvečjemu orodje za doseganje cilja.

 

Če pa zavest postavimo za cilj potem iz orodja naredimo stvar doseganja – zavest stagnira. Zavest postane Bog.

 

Primerjva izdelave ene slike s celim stvarstvom je glede na velikost res mal smešna, ampak povsem korektna, saj celotno stvarstvo pač odraža veličino Boga.

 

Kar pa slika ne - ampak samo en fragment slikarja : )

Sem se pa sicer nanašal predvsem na to, da procesi razvoja niso v rokah Boga, ker imajo neko svojo lastnost. Nebi o tem ali lahko ali ne more na njih vplivati zgolj to, da se odvijajo sami po svojih lastnostih, zakonih - torej ti bi verjetno zapisal; Njegovih zakonih.

 

In če bi našli kip, za katerega ne bi vedeli, kdo je avtor, a bi bil to potem dokaz, da ta kip nima avtorja, ampak je nastal sam od sebe?

 

In, če projeciram te besede v neke druge; In če bi spoznali Boga, ki je stvarnik vsega. Bi to potem bil dokaz, da je naš Stvarnik nastal sam od sebe ?

 

 

 

Čigava je ta misel? Da Vincijeva?

Nisem ziher, no meni je zelo lepa:

 

"Kako lahko človek gleda v nebo in pravi da ni Boga?"

 

 

 

Čisto preprosto.

 

 

 

Torej razumeti Alena_New ? Razumeti Ateista ?

 

Mogoče tole ; ) : )

 

 

 

http://www.youtube.com/watch?v=XAizi4zwM6g

[xyz]

"Omejena zavest človeka" je vse, kar imamo.

 

in če se se summa summarum zavesti (nickname bog) skozi človeka zaveda kot človek, a ne zgolj kot človek?

[emanuel]

 

Kar pa slika ne - ampak samo en fragment slikarja : )

Sem se pa sicer nanašal predvsem na to, da procesi razvoja niso v rokah Boga, ker imajo neko svojo lastnost. Nebi o tem ali lahko ali ne more na njih vplivati zgolj to, da se odvijajo sami po svojih lastnostih, zakonih - torej ti bi verjetno zapisal; Njegovih zakonih.

 

In, če projeciram te besede v neke druge; In če bi spoznali Boga, ki je stvarnik vsega. Bi to potem bil dokaz, da je naš Stvarnik nastal sam od sebe ?

Celota je skupek delčkov, in vsak delček je del celote. Itak ne moremo objet celotnega stvarstva, ampak samo delčke, ampak vsak delček odraža celoto, kot se celota odraža v vsakem delčku. Predstavljaj si šahovsko partijo, ki jo odigrata dva računalnika, vsak s svojim šahovskim programom. Bosta odigrala igro, ki jo je napisal programer? Vsekakor ne, odigrala bosta svojo igro, ampak programer je napisal program, po katerem igrata. Kdo je potem stvarnik te šahovske partije, ki je bila odigrana med dvema računalnikoma z dvema računalniškima programoma?

 

Bog kot Duh oziroma Praduh ni ujet v čas, saj je v čas ujeto zgolj vse, kar je iz materije in je v prostoru. Tisto, kar pa ni ujeto v čas, torej tudi nima svojega začetka, kar pa nima začetka, pa tudi ne more biti ustvarjeno, kajti vse, kar je ustvarjeno, ima svoj čas stvaritve oziroma začetek. Bog torej preprosto je, kar je povedano že s svetopisemskimi besedami "Jaz sem tisti, ki Sem" (za razliko od vsega ostalega, kar je ustvarjeno), oziroma kar pomeni že ime egipčanskega templja Abu Sunbul (izvirno Ja bum sem bil, kar pomeni Jaz bom, sem, in sem bil)

[emanuel]

Brez naše zavesti ne obstaja – za nas ( kot omenjeno ). Z drugimi besedami; drugačna oblika zavesti isto dojema drugače. Zato zavest ne sme biti najvišja instanca – cilj – ker zavest svojo 'obliko' spreminja in zatorej ne more biti cilj ampak kvečjemu orodje za doseganje cilja.

 

Če pa zavest postavimo za cilj potem iz orodja naredimo stvar doseganja – zavest stagnira. Zavest postane Bog.

 

Razvoj zavesti je tisto, kar najbol določa razvoj človeka. In zakaj bi zavest stagnirala, če je kot čilj postavljen razvoj človeka oziroma razvoj zavesti. Zavest ni orodje, se razvija, in to je cilj, ne pa uporaba zavesti kot orodja. Človeški razum je orodje v človekovih rokah, ne pa zavest.

[Alan_New]

Pa saj imate vsi prav , , , , , , svoj prav x:o)x

Kar se tiče mnenj, drži; ne drži pa v kontekstu dokazanega, kaj je prav in kaj ne.

 

in če se se summa summarum zavesti (nickname bog) skozi človeka zaveda kot človek, a ne zgolj kot človek?

Morda, a zaenkrat je to zgolj špekulacija, ki korenini v ideji boga.

[xyz]

Morda, a zaenkrat je to zgolj špekulacija, ki korenini v ideji boga.

 

morda pri tebi (?)... pri meni ima to predvsem opraviti s komunikacijo s svetom,

in s tem menim bolj fizično komunikacijo, kot intelektualne samogovore.

npr. zrak, katerega vdihujem, je tako v meni kot zunaj mene,

strah, katerega čutim, prav tako (se pravi del vseh živih bitij, ne zgolj ljudi).

to kaže na univerzalnost življenjskih vzorcev in mi omogoča perspektivo

ne samo zavesti v človeku, temveč človeka v zavesti.

[Alan_New]

Morda pri vseh. Kar pa si napisal, je vse lepo in prav, ampak a ne bi mogel/mogli tega početi, tako živeti brez ideje boga?

[Marsa]

... pri meni ima to predvsem opraviti s komunikacijo s svetom,

in s tem menim bolj fizično komunikacijo, kot intelektualne samogovore.

npr. zrak, katerega vdihujem, je tako v meni kot zunaj mene,

strah, katerega čutim, prav tako (se pravi del vseh živih bitij, ne zgolj ljudi).

to kaže na univerzalnost življenjskih vzorcev in mi omogoča perspektivo

ne samo zavesti v človeku, temveč človeka v zavesti.

[xyz]

Morda pri vseh. Kar pa si napisal, je vse lepo in prav, ampak a ne bi mogel/mogli tega početi, tako živeti brez ideje boga?

 

 

izgleda, da ne

 

tu pride na svoj račun razum (katerega ne bi enačil z zavestjo), ki tendira k predstavam...

nekakšne vrste poiskus zamrznitve življenjskega procesa v podobo.

ampak nimajo vsi ljudje, ki govorijo o bogu, tudi dokončne predstave o le-tem.

konec koncev je to tisto, kar razlikuje znanstvenika od znanstvenika...

eden pride do ideje o velikem poku (kot primer) in zanj je to dokončen odgovor.

postane takorekoč oboževalec te ideje.

spet drug pride do iste ideje, a vseeno dovoljuje skepso, in strmi skozi to idejo, dokler ga ne obišče nova.

prav tako z duhovnimi iskalci...

nekateri pač postanejo guruji in solijo pamet tistim, kateri si tega želijo, hehe.

[dayo]

Bog kot Duh oziroma Praduh ni ujet v čas, saj je v čas ujeto zgolj vse, kar je iz materije in je v prostoru. Tisto, kar pa ni ujeto v čas, torej tudi nima svojega začetka, kar pa nima začetka, pa tudi ne more biti ustvarjeno, kajti vse, kar je ustvarjeno, ima svoj čas stvaritve oziroma začetek. Bog torej preprosto je, kar je povedano že s svetopisemskimi besedami "Jaz sem tisti, ki Sem" (za razliko od vsega ostalega, kar je ustvarjeno), oziroma kar pomeni že ime egipčanskega templja Abu Sunbul (izvirno Ja bum sem bil, kar pomeni Jaz bom, sem, in sem bil)

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Alan_New]

izgleda, da ne

 

tu pride na svoj račun razum (katerega ne bi enačil z zavestjo), ki tendira k predstavam...

nekakšne vrste poiskus zamrznitve življenjskega procesa v podobo.

ampak nimajo vsi ljudje, ki govorijo o bogu, tudi dokončne predstave o le-tem.

konec koncev je to tisto, kar razlikuje znanstvenika od znanstvenika...

eden pride do ideje o velikem poku (kot primer) in zanj je to dokončen odgovor.

postane takorekoč oboževalec te ideje.

spet drug pride do iste ideje, a vseeno dovoljuje skepso, in strmi skozi to idejo, dokler ga ne obišče nova.

prav tako z duhovnimi iskalci...

nekateri pač postanejo guruji in solijo pamet tistim, kateri si tega želijo, hehe.

Sicer mi je to, kar si napisal, jasno in se tudi strinjam, imam samo eno pripombo: menim, da je poenostavljena predstava boga kot vsevednega strička v nebesih močno vkoreninjena v nas preko kulturnega okolja, ne glede na to, kakšno individualno predstavo gojimo o tem čudu bogu, in da vpliva na naše dojemanje sveta. Ker je veliko ljudem bolj ali manj jasno, da takega strička ni, je pač treba predstavo updatetat oz. spremenit. In jo nosimo dalje kot Jezus svoj križ, namesto da bi se je rešili. Skratka, čisto odveč je. IMO.

[xyz]

Sicer mi je to, kar si napisal, jasno in se tudi strinjam, imam samo eno pripombo: menim, da je poenostavljena predstava boga kot vsevednega strička v nebesih močno vkoreninjena v nas preko kulturnega okolja, ne glede na to, kakšno individualno predstavo gojimo o tem čudu bogu, in da vpliva na naše dojemanje sveta. Ker je veliko ljudem bolj ali manj jasno, da takega strička ni, je pač treba predstavo updatetat oz. spremenit. In jo nosimo dalje kot Jezus svoj križ, namesto da bi se je rešili. Skratka, čisto odveč je. IMO.

 

vse predstave, katere imamo, temeljijo med drugim tudi na kulturi in okolju.

kot pravi tao te king: "smisel, ki je oprijemljiv, ni večni smisel." to lahko naneseš na boga, na znanstvene ugotovitve,

na predstave o ljubezni, o morali, itd..

ker je narava stvari sprememba, ne mirovanje; definicije dosegajo, a ne dosežejo.

 

so predstave odvečne? očitno ne, ker se povečinoma ukvarjamo skoraj z le-temi.

[FixMinze]

Celota je skupek delčkov, in vsak delček je del celote. Itak ne moremo objet celotnega stvarstva, ampak samo delčke, ampak vsak delček odraža celoto, kot se celota odraža v vsakem delčku. Predstavljaj si šahovsko partijo, ki jo odigrata dva računalnika, vsak s svojim šahovskim programom. Bosta odigrala igro, ki jo je napisal programer? Vsekakor ne, odigrala bosta svojo igro, ampak programer je napisal program, po katerem igrata. Kdo je potem stvarnik te šahovske partije, ki je bila odigrana med dvema računalnikoma z dvema računalniškima programoma?

 

Bog kot Duh oziroma Praduh ni ujet v čas, saj je v čas ujeto zgolj vse, kar je iz materije in je v prostoru. Tisto, kar pa ni ujeto v čas, torej tudi nima svojega začetka, kar pa nima začetka, pa tudi ne more biti ustvarjeno, kajti vse, kar je ustvarjeno, ima svoj čas stvaritve oziroma začetek. Bog torej preprosto je, kar je povedano že s svetopisemskimi besedami "Jaz sem tisti, ki Sem" (za razliko od vsega ostalega, kar je ustvarjeno), oziroma kar pomeni že ime egipčanskega templja Abu Sunbul (izvirno Ja bum sem bil, kar pomeni Jaz bom, sem, in sem bil)

 

Odigrala bosta igro tako kakor bo pač programer želel – in nič drugače. Torej lahko tudi tako kot jo je napisal programer, če mu bo to padlo na pamet. Ampak ok, razumem kaj bi rad povedal ( no vsaj mislim, da razumem ) – vse akcije-reakcije ( kemična reakcija, fuzija, fisija itd.) so spisane in 'programer' je Bog. Vseeno pa je iz našega zornega kota prav enako možno, da temu ni tako – zato pa potrebuješ vero.

 

Igra z domišljijo;naše vesolje je ustvarjeno od neke višje inteligentne rase, ki je kopiralo svoje vesolje v nastanek in nastajanje našega vesolja. Ta rasa je v vesolju, ki ga je ustvaril Bog in naše vesolje je vesolje v vesolju, ki ga je ustvaril Bog. Vendar naše vesolje ravno zato ni vesolje, ki ga je ustvaril Bog, ker ga je pač ustvarila ta rasa – z namenom spoznavanja svojega vesolja.

 

Namenoma nisem zanikal Boga, ker sem želel samo predstaviti eno od nešteto možnosti, ki so iz našega zornega kota prav toliko verjetne kot predstava o Bogu – bolj pravilno; krščanska predstava o Bogu. Skratka lahko, da živimo v vesolju, ki sicer funkcionira po zakonih Stvarnika ni pa njegova stvaritev. Lahko pa tudi, da so kakšni zakoni prilagojeni itd.

 

Trditev, da je tvoja ali moja verzija bolj pravilna, ni nič drugega kot trditev vernika. Nebi rad podiral karkoli ali se prerekal o stvareh v katere zgolj verjamemo, da so. Rad bi samo izpostavil očitno.

 

Razvoj zavesti je tisto, kar najbol določa razvoj človeka. In zakaj bi zavest stagnirala, če je kot čilj postavljen razvoj človeka oziroma razvoj zavesti. Zavest ni orodje, se razvija, in to je cilj, ne pa uporaba zavesti kot orodja. Človeški razum je orodje v človekovih rokah, ne pa zavest.

 

Pravim samo, da je postavljanje zavesti za cilj napačno. Zavest bi torej bila neko trenutno stanje zavesti – recimo zavest o Bogu = Bog je tak in tak in tak in pika -> to zavest = Boga vzamemo za cilj. Napaka ! Ta zavest = Bog, ne sme biti cilj je samo orodje – katerega cilja ? Spet nisem zanikal Boga. Je možno, da sem ga potrdil ?

 

In, če imamo zavest in razum. Zavest se širi preko razuma ? Ali se razum širi preko zavesti ? Mogoče vzajemno ? Obstaja zavest brez razuma ? Obstaja razum brez zavesti ? No, če se komu, da ...

[dayo]

Obstaja zavest brez razuma ?

Vsekakor.

[emanuel]

Odigrala bosta igro tako kakor bo pač programer želel – in nič drugače. Torej lahko tudi tako kot jo je napisal programer, če mu bo to padlo na pamet.

Kaj misliš, da šahovski program deluje tako, da je v programu za vsako pozicijo določeno, kakšno potezo naj odigra računalnik . Pa veš, kolk je možnih pozicij v šahu? In kako naj dva računalnika z dvema različnima programoma odigrata tako igro, kot jo je napisal programer, če pa sta računalnika dva? Torej nihče ne more vedeti, kaj bo odigral drugi. Vprašanje je preprosto. Kdo je avtor šahovske partije, ki sta jo odigrala dva računalnika, vsak s svojim različnim šahovskim programom, ki sta delo dveh različnih programerjev??? Pri tem pa vsak računalnik vsako sekundo preračunava na tisoče možnih kombinacij, program mu daje samo osnovne smernice.

 

Oziroma, ali je razvoj narave res zgolj posledica edinole slepe sile narave?

[emanuel]

Igra z domišljijo;naše vesolje je ustvarjeno od neke višje inteligentne rase, ki je kopiralo svoje vesolje v nastanek in nastajanje našega vesolja. Ta rasa je v vesolju, ki ga je ustvaril Bog in naše vesolje je vesolje v vesolju, ki ga je ustvaril Bog. Vendar naše vesolje ravno zato ni vesolje, ki ga je ustvaril Bog, ker ga je pač ustvarila ta rasa – z namenom spoznavanja svojega vesolja.

Hočeč rečt, da je ena civilizacija tako razvita, da je ustvarla celo vesolje z materijo vred in s tem, da je napisala naravne zakone, po katerih vse deluje

[FixMinze]

Vsekakor.

 

Torej, tvoja zavest obstaja brez tvojega razuma ?

 

 

Kaj misliš, da šahovski program deluje tako, da je v programu za vsako pozicijo določeno, kakšno potezo naj odigra računalnik . Pa veš, kolk je možnih pozicij v šahu? In kako naj dva računalnika z dvema različnima programoma odigrata tako igro, kot jo je napisal programer, če pa sta računalnika dva? Torej nihče ne more vedeti, kaj bo odigral drugi. Vprašanje je preprosto. Kdo je avtor šahovske partije, ki sta jo odigrala dva računalnika, vsak s svojim različnim šahovskim programom, ki sta delo dveh različnih programerjev??? Pri tem pa vsak računalnik vsako sekundo preračunava na tisoče možnih kombinacij, program mu daje samo osnovne smernice.

 

 

Postavil si specifične pogoje k igri:

 

- dva računalnika

- vsak svoj lasten šahovski program

- vsak program delo drugega programerja

 

Program računalniku ne daje samo osnovne smernice. Računalnik torej hardware vedno izvaja software, v tem primeru programsko kodo šahovskega programa, operacijskega sistema, ki je nameščen, vseh potrebnih gonilnikov itd. Skratka računalnik - hardware ( procesor itd. ) bo preračunaval samo toliko možnih kombinacij, kolikor bo kompleksna programska koda inštalirane programske opreme šahovskega programa in vseh ostalih potrebnih programov. Sam zase računalnik ne bo preračunaval čisto nič. Širina, kakovost, kompleksnost igre je pogojena od programerja.

 

 

Pri postavljenih pravilih sta avtorja igre dva – oba programa. Od tiste točke dalje, ko nekdo že zažene igro samo.

 

Oziroma, ali je razvoj narave res zgolj posledica edinole slepe sile narave?

 

Nikjer nisem trdil, da je. Niti, da ni.

Pravim samo, da je postavljanje zavesti ( neke oblike zavesti ) za cilj napačno.

 

Hočeč rečt, da je ena civilizacija tako razvita, da je ustvarla celo vesolje z materijo vred in s tem, da je napisala naravne zakone, po katerih vse deluje

 

Na tak način znam tudi jaz odgovarjat – nič lažjega.

 

Hočeš rečt, da obstaja Bog, ki je na Zemljo iz ljubezni do nas poslal svojega edinega sina, kjer se je ta odkupil za vse naše pretekle in prihodnje grehe, da lahko sedaj preko tega daru vzpostavimo vez z Bogom in se odkupimo za naše grehe in napake. In ta Bog zahteva samo eno stvar – vero vanj in iz te vere iz te vezi, ki se bo spletla bo nastalo tudi naravno razumevanje vseh njegovih zakonov in pravil – in bom šel v nebesa. Kdor tega ne zmore bo pač šel v Pekel, kjer bo celo nepojmljivo večnost, nepojmljivo trpel.

 

Vidiš ?

 

Torej predpostavljal sem ( kot perspektivo/ pogled proti verskemu prepričanju ), da je neka višje razvita civilizacija povzročila nastanek in nastajanje našega vesolja z namenom opazovanja in preučevanja tega vesolja. To vesolje je v kontroliranem okolju, za njihovo perspektivo opazovanja majhno in časovno omejeno in definirano in po potrebi kontrolirano. Občestvo Boga je tako le občestvo znanstvenika, znanstvene ustanove itd. In, če so ti znanstveniki ateisti potem živimo v ateističnem vesolju. Predvidevam, da veš, da so v Cernu že delali simulacijo velikega poka in da so pri tem temperature bile do milijonkrat višje kot v središču sonca. To je nek veliki dosežek naše še vedno umazane in samouničujoče civilizacije. Kaj te ovira pri razvijanju možnosti ideje, da neki višje razviti civilizaciji je uspelo nekaj več ? Kaj ti kaže na dejstvo, da je tvoja Božja resnica kaj bolj resnična od moje včeraj izmišljene ? Je to kaj drugega kot vera ?

[dayo]

Torej, tvoja zavest obstaja brez tvojega razuma ?

 

Da, vsekakor.

Razum je le eno od "orodij" zavesti za njeno delovanje skozi človeško telo.

[FixMinze]

Da, vsekakor.

Razum je le eno od "orodij" zavesti za njeno delovanje skozi človeško telo.

 

Se pravi brez razuma se zavedaš sebe ali ne ? Imaš zavest, nimaš razuma - ne vem, kako bi to šlo ?

[PsicoMagico]

Se pravi brez razuma se zavedaš sebe ali ne ? Imaš zavest, nimaš razuma - ne vem, kako bi to šlo ?

 

To je vprašanje kaj je prvinsko... kokoš ali jajce. Razumski, "analitični", "algoritemski" procesi ali sposobnost brati jih? Če so razum recimo "algoritmi", nek programček, ki v možganih recimo simulira barvo "rdeča", je zavest ta izmuzljiva sposobnost dojeti "rdečost" - torej zavedati se tega programčka. Zavest je na nek način samo-zavedajoči se software. Nekateri pa celo trdijo, da morda ves "software" sploh izhaja iz "zavesti", ki je hkrati sposobna brati funkcije tega programja... Kar se sploh ne zdi tako neverjetna predpostavka, a dokazov ne za ne proti ni dovolj za zaključke.

 

V nekaterih mejnih stanjih (pod vplivom meditacije ali drugih manipulacij percepcije - dihanje, enteogene rastline) dejansko lahko občutiš zgolj čisto zavedanje obstoja, onkraj konceptov in misli. Pravzaprav je to neubesedljivo stanje, ki se ga mora doživeti, težko pa bo to nek dokaz, da v teh stanjih dejansko ne deluje tudi to čemur pravimo razum. Ker če definicija razuma za nekoga zajema tudi samozavedanje, potem je seveda to dvoje neločljivo, če pa vzameš definicijo razuma, kot zgolj analitične, logične funkcije - tvorjenje konceptov, analiza vtisov iz "okolja", zavest pa kot samozavedanje - potem se lahko strinjamo tudi z dayotom, da je to dvoje ločeno. Pač odvisno od definicije in od mnenja kaj je prvinsko - možganski procesi, ki jim pravimo razum ali tale sposobnost brati jih (zavest), ki pa NI produkt teh procesov, temveč je morda kvečjemu obratno ali pa gre za dve ločeni funkciji/fenomena (ni še jasno ali so vse to zgolj procesi ali kaj drugega).

 

Povzeto:

 

Če vzameš, da je del razuma tudi samozavedanje - da torej funkcije, ki jim pravimo "razum" tvorijo tudi tole "funkcijo", ki ji pravimo zavest - potem to ne gre, kot praviš...

 

Če pa vzameš, da je zavest nekaj drugega, česar izvora in načina delovanja, itd. še ne poznamo dovolj in je prvinska - torej razumske funkcije lahko tudi izhajajo iz nje oz. jih ta fenomen zgolj bere in je razum zgolj eden izmed fenomenov, ki so povezani z zavestjo oz. se ta z njimi ukvarja, potem seveda to gre - zavest bere razumske funkcije, če pa jih ne, pa deluje na drugačne načine - zavedanje onkraj linearnega in konceptualnega dojemanja sveta