Bog

[dayo]

Se pravi brez razuma se zavedaš sebe ali ne ?

 

Da. Se zavedaš.

 

 

 

 

Imaš zavest, nimaš razuma - ne vem, kako bi to šlo ?

Lahko sprobaš tud sam... npr. že s kakšno osnovno budistično meditacijo (npr. samatha ali vipassana) lahko prideš do neposredne izkušnje zavesti.

 

 

 

 

"When there is not the mind, there is the Self which is greater than the mind."

~ Sri Aurobindo

[FixMinze]

Skratka zavest kot pravi Self človeka. Poznam to idejo o zavesti. Pri vsem tem bega le misel, da se majhni otroci ne zavedajo sveta tako kot odrasli. Pojem self je raztegnjen na vse kar obstaja – torej ni uma, razuma, logike, ni predstav o času, minljivosti, prostoru itd. ( sploh pri novorojenčkih ). In se sprašujem ali je zavest novorojenčka enakovredna, primerljiva zavesti odraslega človeka ?

 

Kako Zavest ( pravi Jaz ) vpliva na umestitev, interpretacijo spodnjih slik ? V čem je tu veličina Zavesti ?

 

http://orugallu.net/vinDu/images/misc/sudanchild1.jpg

 

 

http://lh5.ggpht.com/_1CsTjXojPZc/SnekBS7ojHI/AAAAAAAAHUw/8bo1eL0BIQQ/DOLPHIN.jpg

[PsicoMagico]

Skratka zavest kot pravi Self človeka. Poznam to idejo o zavesti. Pri vsem tem bega le misel, da se majhni otroci ne zavedajo sveta tako kot odrasli. Pojem self je raztegnjen na vse kar obstaja – torej ni uma, razuma, logike, ni predstav o času, minljivosti, prostoru itd. ( sploh pri novorojenčkih ). In se sprašujem ali je zavest novorojenčka enakovredna, primerljiva zavesti odraslega človeka ?

 

Kako zavest vpliva na umestitev, interpretacijo spodnje slike ? V čem je tu veličina Zavesti ?

 

http://orugallu.net/vinDu/images/misc/sudanchild1.jpg

 

A se "zaveda"... To je bistveno... Kar ti pojmuješ kot zavedanje, je že vrednotenje, analiza - otrokov um in odrasli um sta različna, sama zavest pa je najbrž ista - golo zavedanje - SEM. Ko se otrok zaveda samega sebe, je to enako kot se ti, kot odrasli zavedaš samega sebe, kako pa delujejo naši umi, pa je druga reč... Ti očitno pojmuješ zavest in um kot eno nedeljivo reč. Ni pa nujno, da je tako. Lahko pa, da je. Ne vemo.

 

Kakšno vezo ima vprašanje zavesti s to fotko, in zakaj vprašanje "veličine", če gre za nek fenomen, ki omogoča "zavedanje" oz. mogoče vse ostalo iz njega izvira, če ni zgolj filter? Zavest ti omogoča, da se zavedaš obstoja, mehanizmov, procesov, itd.

 

Torej skozi tvojo zavest tudi prihaja do tebe ta fotka, z vsemi vprašanji, implikacijami, simboliko, emocijami, itd. Če ne bi bil zavesten, bi tvoji možgani zgolj ustvarili reprezentacijo te fotke v tvoji glavi, nihče pa ne bi na ta input mogel reagirati, če ne bi bil zavesten. Interpretacija je spet stvar uma, lahko bi samo pustil "inputu", da se ga zaveš, ter posledično tok emocij, idej, itd., ki bi jih analiza te fotke v tvojem umu sprožila, spustiš mimo, ne da bi se jih oklepal (ena izmed meditativnih tehnik) in bi še zmeraj ohranil samo zavedanje, da gledaš neko fotko in da ti to sproža neke razumske procese, zavedal bi se tudi da opazuješ te razumske procese, itd. do umiritve uma oz. ti morda celo uspe da uma in vrednostnih sodb ne vključiš, ter doživiš stanje čistega zavedanja, brez razuma. Kar pa je subjektivna izkušnja, objektivno ne vem kako bi se lahko dokazala.

 

Skratka - zavest, karkoli že to je, nam omogoča percepcijo vsega, brez nje, ni za nas ničesar. Če je to sedaj neka "veličina" ali ne je povsem irelevantno, dejstvo je - da brez zavesti ni ničesar za nas. Na ta način je zagotovo prvobitna. Če pa je prvobitna tudi v fizikalnem smislu - da je dejansko nek fenomen (ne samo proces) iz katerega izvirajo vsi ostali fenomeni, pa ne vemo. A prav tako ne vemo ali biološki procesi v možganih sprožajo zavest ali zgolj umske funkcije (razum), zavest pa je nek poseben fenomen, izvzet iz teh procesov, oz. jim je nadrejen v smislu, da jih prevaja v zavestno dojemanje bitja.

[FixMinze]

A se "zaveda"... To je bistveno... Kar ti pojmuješ kot zavedanje, je že vrednotenje, analiza - otrokov um in odrasli um sta različna, sama zavest pa je najbrž ista - golo zavedanje - SEM. Ko se otrok zaveda samega sebe, je to enako kot se ti, kot odrasli zavedaš samega sebe, kako pa delujejo naši umi, pa je druga reč... Ti očitno pojmuješ zavest in um kot eno nedeljivo reč. Ni pa nujno, da je tako. Lahko pa, da je. Ne vemo.

 

SEM je pogojeno predvsem s telesom. Pri majhnem otroku, ker nima razvitega jaza, s čutenjem telesa in telesnih funkcij; predvsem dotik, lahkota,sitost, trebušni krči…, so sestavni del njegovega SEM, premik iz ugodja v neugodje. To je pri otroku SEM – brez občutenja dotika in ostalih telesnih funkcij ta SEM zgolj izzveni v prazno. Uma, razuma, logike majhen otrok nima, njegove akcije - reakcije so gensko programirane – iz tega programa izhaja zavest o SEM. SEM ni nekaj abstraktnega pač pa nekaj povsem izkustvenega in doživetega – vzameš stran izkustvo in doživetje – vzameš SEM. SEM je pri otroku skupek celic povezanih v celoto, ki je usposobljena za preživetje v prvih dneh znotraj danih zmožnosti. IMO ni nobene zavesti – geni poskrbijo za vse -> ne potrebuješ zavesti ne uma, da te opeče ogenj, gib bo refleksen.

 

Možgani in osrednji živčni sistem so tisto kar omogoča zavedanje.

 

 

Kakšno vezo ima vprašanje zavesti s to fotko, in zakaj vprašanje "veličine", če gre za nek fenomen, ki omogoča "zavedanje" oz. mogoče vse ostalo iz njega izvira, če ni zgolj filter? Zavest ti omogoča, da se zavedaš obstoja, mehanizmov, procesov, itd.

 

Možgani in osrednji živčni sistem so tisto kar omogoča zavedanje. Kako bi to lahko bil nek abstrakten pojem, ki ga nihče prav resnično ne razume ?

 

"When there is not the mind, there is the Self which is greater than the mind."

~ Sri Aurobindo

 

Ustavil sem se pri tem citatu, da je Self veličastnejši, mogočnejši od uma. Pa sem se vprašal kaj ni um tisti, ki interpretira stvari ? Jaz, Zavest bi kvečjemu lahko imelo neko funkcijo podobno možganom, telesu … kar pa samo po sebi ne omogoča dojetja strašnosti ali odličnosti poljubne situacije. Torej, če eno brez drugega ne gre, je vzajemno – kaj je mogočnejše pa bi torej bila le stvar nekega poljubnega čaščenja – telesa, možganov, zavesti, uma ….

 

 

Torej skozi tvojo zavest tudi prihaja do tebe ta fotka, z vsemi vprašanji, implikacijami, simboliko, emocijami, itd. Če ne bi bil zavesten, bi tvoji možgani zgolj ustvarili reprezentacijo te fotke v tvoji glavi, nihče pa ne bi na ta input mogel reagirati, če ne bi bil zavesten. Interpretacija je spet stvar uma, lahko bi samo pustil "inputu", da se ga zaveš, ter posledično tok emocij, idej, itd., ki bi jih analiza te fotke v tvojem umu sprožila, spustiš mimo, ne da bi se jih oklepal (ena izmed meditativnih tehnik) in bi še zmeraj ohranil samo zavedanje, da gledaš neko fotko in da ti to sproža neke razumske procese, zavedal bi se tudi da opazuješ te razumske procese, itd. do umiritve uma oz. ti morda celo uspe da uma in vrednostnih sodb ne vključiš, ter doživiš stanje čistega zavedanja, brez razuma. Kar pa je subjektivna izkušnja, objektivno ne vem kako bi se lahko dokazala.

 

Skratka - zavest, karkoli že to je, nam omogoča percepcijo vsega, brez nje, ni za nas ničesar. Če je to sedaj neka "veličina" ali ne je povsem irelevantno, dejstvo je - da brez zavesti ni ničesar za nas. Na ta način je zagotovo prvobitna. Če pa je prvobitna tudi v fizikalnem smislu - da je dejansko nek fenomen (ne samo proces) iz katerega izvirajo vsi ostali fenomeni, pa ne vemo. A prav tako ne vemo ali biološki procesi v možganih sprožajo zavest ali zgolj umske funkcije (razum), zavest pa je nek poseben fenomen, izvzet iz teh procesov, oz. jim je nadrejen v smislu, da jih prevaja v zavestno dojemanje bitja.

 

Torej, če prihaja do mene fotka in jo opazim to imenujemo percepcija ( opazim stvar ) -> apercepcija (opaženo je tolmačeno) -> vrednotenje tolmačenega -> telesna reakcija -> adaptivna aktivnost. Brez tega ni tistega kar se tu opisuje kot zavest. Omenjena meditativna tehnika se naslanja na idejo, da iz percepcije ne preideš v tolmačenje.

 

Torej ni zavest tista, ki nam omogoča percepcijo. Kot vidim jaz je ta že posledica percepcije. Percepcijo nam omogoča naše telo: vid, sluh, tip, okus, vonj. Brez tega za nas ni ničesar. Zavest SEM je pogojena z telesnim čutenjem - če vzamemo stran sleherno telesno čutenje, slehern telesni občutek bo stanje zavesti izredno hitro preminilo, ker se oseba kmalu več ne bo niti spomnila kaj in kdo je - torej kako se čuti in počuti = njena zavest bo umrla.

[Alan_New]

Možgani in osrednji živčni sistem so tisto kar omogoča zavedanje.

 

Brez možganov ni ne zavesti ne razuma ne norosti ne ljubezni ne …

 

-----

 

Spodnji video preprosto razloži koncept odsotnosti vere v boga/bogove, ki ni enaka veri v neobstoj boga/bogov.

 

http://www.youtube.com/watch?v=sNDZb0KtJDk

[dayo]

FixMinze...

 

nima smisla preveč zgubljat besed in razpredat na dolgo in široko...

 

Stvar lahko sam spoznaš izkustveno.

 

Odloči se za eksperiment in si naslednje pol leta vsaj za pol ure na dan vzemi čas za meditacijo, kjer boš lahko neposredno zaznal zavest in "Self".

Predlagal bi ti npr. osnovno budistično... samatha ali vipassana.

Če še ne poznaš, ti lahko poiščem kak link z navodili (stvar je sicer zelo preprosta).

 

Potem pa bi kej več podebatiral na to temo...

 

Si za?

[janko]

 

Brez možganov ni ne zavesti ne razuma ne norosti ne ljubezni ne …

 

-----

+

 

zna bit.

ampak taoisti npr. pa pravijo, da imamo dvojne možgane.

ene tiste, različnih velikosti in sposobnosti , ki jih nosimo u glavah, opravljajo pa vse funkcije, ki naj bi jih možgani opravljali...

razen...

okoli čustev nimajo pojma oz. nobene veze s čustvi. z njimi pa opravljajo možgani, ki jih imamo v pleksusu.

[xyz]

izjava je napačna (i had to do it ). rastline so zavestne brez možganov. in to je zgolj en primer za ujetnike razuma

[janko]

izjava je napačna (i had to do it ). rastline so zavestne brez možganov. in to je zgolj en primer za ujetnike razuma

 

jp. rastline so na nivoju zavesti rastlin... pa je zato nujno, da imajo možgane?

[lukasetina]

 

Brez možganov ni ne zavesti ne razuma ne norosti ne ljubezni ne …

 

 

No, to ni spet neko trdno dejstvo, kot je PsicoMagico večkrat omenil obstajajo ugledni teoretiki, ki so predlagali alternativne razlage odnosa med zavestjo in možgani. Res pa vse kaže v to smer.

[Alan_New]

A so zavestne? Vprašanje zavesti ni preprosto vprašanje, a vseeno bom tako redifiniral mojo trditev:

 

Brez nekega fizičnega organskega centra, ki proizvede zavest, ni ne zavesti ne razuma ne norosti ne ljubezni ne …

[xyz]

No, to ni spet neko trdno dejstvo, kot je PsicoMagico večkrat omenil obstajajo ugledni teoretiki, ki so predlagali alternativne razlage odnosa med zavestjo in možgani. Res pa vse kaže v to smer.

 

meni vse kaže na to, da se skuša loviti komarje s trnkom

 

izjava je namreč precej nerodno zastavljena. naj osvetlim tematiko z drugega zornega kota:

obstaja zavest brez možganov? obstaja človek brez možganov? obstaja človek brez človeka? obstaja zavest brez krvi?

 

in, konec koncev -je zavest "nekaj" ?

[lukasetina]

rastline so zavestne brez možganov.

 

Kako točno to veš?

Pri razglabljanju o zavesti pridemo do zanimive težave, na katero je lepo opozoril filozof Daniel Dennett. To je namreč področje, kjer vsi mislimo, da smo strokovnjaki.

[xyz]

Kako točno to veš?

Pri razglabljanju o zavesti pridemo do zanimive težave, na katero je lepo opozoril filozof Daniel Dennett. To je namreč področje, kjer vsi mislimo, da smo strokovnjaki.

 

preprosto -pogovarjam se z njimi. jaz sem pač obenem tudi praktik :-)

[janko]

 

in, konec koncev -je zavest "nekaj" ?

 

jp.

ko rečeš:to sem jaz... misliš na kaj? na svojih 100 kil?

in shujšaš 20... in še vedno rečeš:to sem jaz. in ti izpulijo zob... izrežejo pol želodca... ... še vedno si to ti... (ne misim osebno nate... oz. osebno nate in vse nas)

zavest je nekaj, kar ni pogojena z materijo. (čeprav ravno zavest posledično materijo obvladuje) z lahkoto se sprijaznim s teorijo, da čustva niso nič drugega, kot zavest. če imaš v zavesti ljubezen... se to ne vidi... ampak se posledično zaradi zavesti, ki je začela delovat, vidijo njeni materialni efekti.

če razmišljam naprej... čemu zavest, če ni materije? ker materija brez zavesti ne more obstajat in delovat... zavest pa brez materije lahko... ampak to, kar mi vidimo in se dotikamo... pa je materializirana zavest.

na nivoju zavesti rastline... pa je v zavesti, da raste... in ne počne nič drugega. če nima vode, se posuši. tako enostavno je... na nivoju zavesti rastline.

mal gruntam, k mam lih mal cajta, pa nobena resna ircarska tema ne laufa

[PsicoMagico]

No, to ni spet neko trdno dejstvo, kot je PsicoMagico večkrat omenil obstajajo ugledni teoretiki, ki so predlagali alternativne razlage odnosa med zavestjo in možgani. Res pa vse kaže v to smer.

 

Točno tako. Ne bom šel še enkrat po vsej tej dolgi poti. Prva ideja, "common sense", nam seveda govori - brez možgan, brez živčnega sistema ni zavesti... A to še zdaleč ni edina možnost. Vprašanje, kot sem že omenil je seveda - ali zavest je "nekaj" - torej ni samo proces možgan, temveč nekaj drugega... Tega še ne vemo.

 

Kar je pomembno, da sploh lahko razglabljamo o tej možnosti je, da zaenkrat še niso uspeli opredeliti kje v možganih ali drugje v telesu se "zavest" nahaja - kateri so tisti centri, ki dojemajo recimo "rdečost", poznamo samo centre, ki se aktivirajo za predelavo-simulacijo "vibracije", ki ji pravimo "rdeča".

 

To o čem že ves čas govorim se v žargonu imenuje "hard problem of consciousness" - kratek wiki o tem: http://en.wikipedia.org/wiki/Hard_problem_of_consciousness

 

Tisto o otrocih pa je malo za lase privlečeno (IMO). Ta hip nimam časa da se vržem na to, mogoče se bo pa kdo drug...

[xyz]

jp.

ko rečeš:to sem jaz... misliš na kaj? na svojih 100 kil?

in shujšaš 20... in še vedno rečeš:to sem jaz. in ti izpulijo zob... izrežejo pol želodca... ... še vedno si to ti... (ne misim osebno nate... oz. osebno nate in vse nas)

zavest je nekaj, kar ni pogojena z materijo. (čeprav ravno zavest posledično materijo obvladuje) z lahkoto se sprijaznim s teorijo, da čustva niso nič drugega, kot zavest. če imaš v zavesti ljubezen... se to ne vidi... ampak se posledično zaradi zavesti, ki je začela delovat, vidijo njeni materialni efekti.

če razmišljam naprej... čemu zavest, če ni materije? ker materija brez zavesti ne more obstajat in delovat... zavest pa brez materije lahko... ampak to, kar mi vidimo in se dotikamo... pa je materializirana zavest.

na nivoju zavesti rastline... pa je v zavesti, da raste... in ne počne nič drugega. če nima vode, se posuši. tako enostavno je... na nivoju zavesti rastline.

mal gruntam, k mam lih mal cajta, pa nobena resna ircarska tema ne laufa

 

hm... kot že omenjeno, ne izključujem možnosti, da so oblike v zavesti, ne zavest v oblikah (čeprav je slednje tudi pravilno, a ne zgolj).

kot val v morju, ne morje v valu, čeprav tudi

zavest bi bil lahko torej proces sam po sebi, katerega mi kot ljudje vidimo kot "življenje", ker je dinamičen.

oblike v tem procesu same po sebi neobstoječe, ker nepretrgoma v spremembi.

četudi skušamo videti podobnosti med stolom, kakršen je bil včeraj in med stolom, kakršen je danes,

je dejstvo, da se na nam morda nezaznavnem nivoju stol nepretrgoma spreminja in ni nekaj fiksnega.

torej stol kot nekaj dokončnega, kot dokončno definirana oblika ne obstaja.

celo spomin, v kateremu skušamo neko obliko držati, je nestabilen.

če vizualiziram rdeč kvadrat, to ni zgolj rdeč kvadrat, temveč tudi dimenzija, občutek, ki ga spremlja in in in.

[janko]

hm... kot že omenjeno, ne izključujem možnosti, da so oblike v zavesti, ne zavest v oblikah (čeprav je slednje tudi pravilno, a ne zgolj).

kot val v morju, ne morje v valu, čeprav tudi

zavest bi bil lahko torej proces sam po sebi, katerega mi kot ljudje vidimo kot "življenje", ker je dinamičen.

oblike v tem procesu same po sebi neobstoječe, ker nepretrgoma v spremembi.

četudi skušamo videti podobnosti med stolom, kakršen je bil včeraj in med stolom, kakršen je danes,

je dejstvo, da se na nam morda nezaznavnem nivoju stol nepretrgoma spreminja in ni nekaj fiksnega.

torej stol kot nekaj dokončnega, kot dokončno definirana oblika ne obstaja.

celo spomin, v kateremu skušamo neko obliko držati, je nestabilen.

če vizualiziram rdeč kvadrat, to ni zgolj rdeč kvadrat, temveč tudi dimenzija, občutek, ki ga spremlja in in in.

 

mislim, da govoriva približno o istem.

povedano še drugače:

zavest je tudi neka omejitev, ali domet, ali nekaj v tem smislu, v katerem ima oseba, ali rastlina, ali pasji drek... svoje polje delovanja, ker razume samo tega, v katerem se nahaja.

če si na zavesti kamenja... enostavno si kamen...

na zavesti rastline... rasteš in se reproduciraš in ne kompliciraš

živali... ... plus čredni nagon... ... ...

človek.... na nivoju zavesti kjer je... pa ima različne naloge. primerne svojem nivoju zavesti.

 

samo še nekaj je ZELO pomembno. ni višjih in nižjih zavesti. so samo različne. in da bomo lahko stopili nazaj v raj... bomo morali to razumeti.... ali če hočeš... imeti izkušnjo vsega tega...

kot pravijo njuejđerji... enost... torej... da si tudi kamen, pasji drek... ...

in najhuje... da si eno tudi z nekaterimi iz tega foruma

 

 

(to je moje razmišljanje in nikakor ne trdim, da je nujno tako. ampak je pa tako na mojem niwoju zawesti )

[xyz]

in najhuje... da si eno tudi z nekaterimi iz tega foruma

 

 

oooommmmmmm....

[FixMinze]

FixMinze...

 

nima smisla preveč zgubljat besed in razpredat na dolgo in široko...

 

Stvar lahko sam spoznaš izkustveno.

 

Odloči se za eksperiment in si naslednje pol leta vsaj za pol ure na dan vzemi čas za meditacijo, kjer boš lahko neposredno zaznal zavest in "Self".

Predlagal bi ti npr. osnovno budistično... samatha ali vipassana.

Če še ne poznaš, ti lahko poiščem kak link z navodili (stvar je sicer zelo preprosta).

 

Potem pa bi kej več podebatiral na to temo...

 

Si za?

 

Zaznavanje Zavesti, Selfa, pravega Jaza itd. je del mojega vsakdanjika – natančno ločim med jazom in Jazom – ne rabim meditacije – meditacija je res samo prvi korak in s časoma postane brezsmiselna – treba je pač živeti, spoznavati življenje, dihat prosto in brez vezi, pa vendar hkrati vezano na ta svet, v to okolje – sprejemat življenje, sprejemat stvarnost, da je ta gor in dol, da ni enakomernosti in Jaz bo postal nekaj kar predstavlja del življenja, nekaj običajnega in normalnega – prisotna podpora v vseh življenjskih situacijah. Opišemo ga lahko tudi z besedami – vsak posameznik bi moral za cilj imeti sebe in ne druge, ko začnemo slediti drugemu začnemo izgubljati sebe.

 

Zaznavanje te zavesti gre v dve smeri – navznoter in navzven – navzven je tisto, kar nisi ti ampak je povsem kompatibilno in ujemajoče s tem kar si – torej ne povzroča izgubljanja sebe ampak krepitev sebe in tega kar je zunaj – vzajemno rast, če ne pozabimo nase. Neumno in tudi naivno bi bilo razmišljanje, da je to za kogarkoli enako, da default privzeto stanje Zavesti obstaja, ker ne obstaja. Svet sam zase nima pameti – gre za odnos, ki tvori ta občutek Zavesti, ki potem tvori tudi Zavest. Življenje samo v gibajočem, nastajajočem odnosu je Zavest - od minerala do super bitij ( in še kaj več in manj )

 

Pozablja pa se, da brez možganov in centralnega živčnega sistema tega enostavno ni – za naše dojemanje – pogojeni smo. Brez percepcije se stanje Zavesti ne pojavi. In Zavest obstaja tudi brez posameznikove percepcije, ker obstaja svet – svet, ki je v gibajočem odnosu, vedno nastajajočem, nikoli zares mirujočem. Umaknimo odnos – torej umaknimo pozornost nase in pa na svet – kaj se zgodi s tvojo Zavestjo – ni te več – ne zunaj ne znotraj -> način kako umoriti samega sebe.

[xyz]

Umaknimo odnos – torej umaknimo pozornost nase in pa na svet – kaj se zgodi s tvojo Zavestjo – ni te več – ne zunaj ne znotraj -> način kako umoriti samega sebe.

 

nene, podobo o sebi, pred-stavo. če esenca ni nekaj/stvar, ne pomeni, da je esenca nič ;-)

[dayo]

Pozablja pa se, da brez možganov in centralnega živčnega sistema tega enostavno ni – za naše dojemanje – pogojeni smo. Brez percepcije se stanje Zavesti ne pojavi.

 

Percepcija ni nujno pogojena od "možganov in centralnega živčnega sistema". (čeprav v vsakodnevnem življenju večinoma je)

 

Individualna zavest in percepcija lahko obstaja tud brez fizičnega telesa.

 

Kdor je na primer že kdaj izkusil ločitev svoje zavesti od fizičnega telesa (nekateri to imenujejo astralna projekcija) in bil pri tem zavesten, mu je to izkustveno jasno...

[lukasetina]

Percepcija ni nujno pogojena od "možganov in centralnega živčnega sistema". (čeprav v vsakodnevnem življenju večinoma je)

 

Individualna zavest in percepcija lahko obstaja tud brez fizičnega telesa.

 

Kdor je na primer že kdaj izkusil ločitev svoje zavesti od fizičnega telesa (nekateri to imenujejo astralna projekcija) in bil pri tem zavesten, mu je to izkustveno jasno...

 

Čeprav je t.i. astralna projekcija zelo zanimiv pojav, nikakor ne dokazuje, da se lahko zavest loči od fizičnega telesa. Halucinacije so takšne in drugačne, kaj naredi astralno projekcijo bolj resnično od npr. sanj?

[emanuel]

 

Postavil si specifične pogoje k igri:

 

- dva računalnika

- vsak svoj lasten šahovski program

- vsak program delo drugega programerja

 

Program računalniku ne daje samo osnovne smernice. Računalnik torej hardware vedno izvaja software, v tem primeru programsko kodo šahovskega programa, operacijskega sistema, ki je nameščen, vseh potrebnih gonilnikov itd. Skratka računalnik - hardware ( procesor itd. ) bo preračunaval samo toliko možnih kombinacij, kolikor bo kompleksna programska koda inštalirane programske opreme šahovskega programa in vseh ostalih potrebnih programov. Sam zase računalnik ne bo preračunaval čisto nič. Širina, kakovost, kompleksnost igre je pogojena od programerja.

 

Pri postavljenih pravilih sta avtorja igre dva – oba programa. Od tiste točke dalje, ko nekdo že zažene igro samo.

 

So fašisti pripeljali Picasota na zaslišanje, in mu pokazali njegovo sliko, ki prikazuje grozo uničenja mesta, ki so ga do tal zbombardirali nemški bombniki, ki so se med špansko državljansko vojno borili na strani fašistov in ga vprašali "A ste vi tole naredil"

 

Ne jaz, ampak vi ste tole naredili, je odgovoru Picaso.

 

Recimo takole, sam zase računalnik res ne bo preračunal čisto nič, ampak ko je pa računalnik nastavljen in zagnan, pa je računalnik tisti, ki preračunava tisoče kombinacij na sekundo, in ne programer. Vsi skupaj gredo lahko na kavico, potem pa pridejo nazaj, pa pogledajo, kaj se je zgodil. Programer je avtor programa, ki nato deluje samostojno, in za šahovsko partijo, ki jo odigra šahovski program, se nikjer ne navaja, da jo je odigral programer. V šahovski literaturi se recimo navaja Fritz 8 - Ribka 3, potem pa je navedena partija.

 

Bi pa po tvoji logiki sevede lahko rekli, da je vse, kar je, Božje delo, pa čeprav lahko Bog mettem sam počiva, pa opazuje, kaj se dogaja

[dayo]

Čeprav je t.i. astralna projekcija zelo zanimiv pojav, nikakor ne dokazuje, da se lahko zavest loči od fizičnega telesa. Halucinacije so takšne in drugačne, kaj naredi astralno projekcijo bolj resnično od npr. sanj?

Npr. opazovanje dogajanja v drugi sobi.

 

Sicer pa tudi med spanjem fizičnega telesa lahko pride do "oddvojitve" zavesti oz. astralne projekcije...