Bog

[Bojante]

Ljudje v življenju pravzaprav ogromno predpostavljamo na osnovi prejšnjih izkušenj in na osnovi tega, kar nam rečejo ljudje, ki jim zaupamo zaradi česarkoli že (izkušenj, ljubezni, odvisnosti...). temu predpostavljanju bi lahko z drugo besedo rekli tudi verjetje. Ni šans, da bi lahko vedno vse sami preverjali in živeli izključno na osnovi lastnih izkušenj in modrosti, znanja, karkoli že. Kdor to trdi, preprosto ni iskren in v resnici nikoli ni iskreno preveril od kod mu misli, prepričanja in na osnovi česa se odloča za svoja dejanja. Se je pa seveda koristno zavedat vsega tega in poskušat videt stvari čimbolj neobremenjeno - "na novo", vsake tolk mal preverit svoja prepričanja in kajpak biti odprt za nove izkušnje. In širiti in poglabljati svojo zavest, ki omogoča tak pogled na prepričanja in verjetja od "zunaj", izven ega. Ta zavest je pa že stik s transpersonalnim poljem, ki bi se mu dalo reči tudi Bog. Verjetje je torej na ravni ega, Bog pa stvar zavesti - torej neposredne izkušnje. Tle je torej keč: dokler v Boga verjamemo, ga ne poznamo, ko pa ga poznamo (ko izkusimo polje višje zavesti), pa smo že v neposredni izkušnji nad egom in ravnijo verjetja. Torej je povezava "verjeti v Boga" v bistvu nesmiselna.

 

 

Ja, delno se pa še kar s3njam

 

Namreč, treba Je Vedeti Za Boga-Stvarnika http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Pol gremo šele lahko naprej

 

Lp + #

[Bojante]

jaz pa skoraj nikoli ne nosim dežnika s sabo (no razen kadar totalno uliva, ko grem od doma).

 

No zadnjič je tudi bilo tako in sem se celo trikrat v tistem dnevu stuširala, dvakrat neprostovoljno in to z deževnico.

Ampak sem kar šla, eni so vedrili, meni je pa prav pasalo, da mi dežuje tko pršeče po obrazu pa še mal sem si šla skoz lase, da sem še izkoristila deževnico.

sem pa bila popolnoma mokra, ko sem prišla domov, ampak sem se pa pač preoblekla.

bi bilo pa drugače, če bi bila kam (dlje) namenjena, pol bi pa morda tud jaz vedrila al pa ipak marelo s sabo vzela.

ampak me mal dežja ne vznemirja, še paše mi, razen če ni ful mrzlo al pa kej.

 

Deževnica Je Zdrava, pa ne samo zato, ker je "poslana od Zgoraj"

 

Zelo Lahko bi se reklo tudi Tako : Kdajkrat nas mora Bog takole stuširati, ker imamo preumazane duše, da nas Očiščuje

 

On-Je-Dober , ... On-Je-Ljubezen

 

Tudi jaz se ne obremenjujem več toliko če sem kdajkrat namočen, pa čeprav tudi od brezvestnih pokvarjenozlobnih ljudi , ki me "potunkajo" brez krivde, kajti :

 

Bog-Stvarnik Vse To Natančno Ve + Vidi , in sešteva Vse naše "račune + računice" , ker pozna VSE naše misli v srcu + duši , in na koncu deli Plačilo po naših delih ; dobro ali slabo.

 

Lp + #

[Marsa]

Deževnica Je Zdrava, pa ne samo zato, ker je "poslana od Zgoraj"

res, pa še itak je blo že sprano (ker je že predtem deževalo še kar dosti), tako da nisem hkrati z njo ujela nikakršnih umazanij iz ozračja.

 

Zelo Lahko bi se reklo tudi Tako : Kdajkrat nas mora Bog takole stuširati, ker imamo preumazane duše, da nas Očiščuje

 

eh ja, govori zase, če želiš, moja duša ni nič umazana, še tako čisti pa je prav koristno in dobrodošlo kakšno tuširanjce.

[emanuel]

Pri 30-ih sem nehal verjet v Jahveja/Alaha/newagerskega boga, ostale bogove sem že prej odpravil. Razlog? Pri vseh isti: začel sem malo več (kritično) razmišljati.

Si pa mal pozno začel kritično razmišljat

 

Z vero je tako. Otroci večinoma verjamejo, kot verjamejo v pravljice. Med puberteto in kasneje pa to otročjo vero večinoma izgubijo, ker začnejo v vse dvomiti, in skozi ta proces dvoma kasneje pridobijo resnično, trdno vero, ali pa vero izgubijo. Do 30 leta naj bi se ljudje zavedli svoje neumrljive duše, žal pa velikokrat ni tako, in ljudje živijo brez tega zavedanja, saj jim razum, ki je iz mrtve materije (približno 1,5 kg mesa), govori nasprotno.

[Marsa]

Si pa mal pozno začel kritično razmišljat

[Iknee]

 

 

Namreč, treba Je Vedeti Za Boga-Stvarnika http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Pol gremo šele lahko naprej

 

Lp + #

 

Ne strinjam se. Za direktno transpersonalno izkušnjo ne rabiš nič verjet. Jaz sem to izkusila iz stoprocentnega ateizma. In nisem edina. Ta izkušnja je univerzalno človeška in za to ne rabiš nobenih vnaprej pripravljenih konceptov Boga, z drugimi besedami to pomeni, da tudi ne rabiš nobene Cerkve. Kar Cerkvam kajpak ni pogodu in zato ljudi prepričujejo, da je vera nujni pogoj za duhovnost.

[Liam]

V Tau piše posezi, in ne boš mogel zagrabiti .

[Bojante]

res, pa še itak je blo že sprano (ker je že predtem deževalo še kar dosti), tako da nisem hkrati z njo ujela nikakršnih umazanij iz ozračja.

 

 

 

eh ja, govori zase, če želiš, moja duša ni nič umazana, še tako čisti pa je prav koristno in dobrodošlo kakšno tuširanjce.

 

Glej, VSE duše na tem planetu smo umazane : razlika je le, da smo ene bolj, druge pa manj umazane .

 

Dokler Tega Ne Sprevidiš, si žal še zelo slepa, in imaš žal zatorej še daljšo Pot kot sicer.

 

Lep pozdrav do Spregledanja , čav

 

Si pa mal pozno začel kritično razmišljat

 

Z vero je tako. Otroci večinoma verjamejo, kot verjamejo v pravljice. Med puberteto in kasneje pa to otročjo vero večinoma izgubijo, ker začnejo v vse dvomiti, in skozi ta proces dvoma kasneje pridobijo resnično, trdno vero, ali pa vero izgubijo. Do 30 leta naj bi se ljudje zavedli svoje neumrljive duše, žal pa velikokrat ni tako, in ljudje živijo brez tega zavedanja, saj jim razum, ki je iz mrtve materije (približno 1,5 kg mesa), govori nasprotno.

 

 

Dobro Povedano - Razloženo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Hvala ti , Brat

 

Iz Tega Pa Sledi ; da se NIKAKOR Ni dobro ženiti pred 30.-Letom starosti, kajti "otrok težko vzgaja otroka" . http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Lp + #

[Bojante]

Ne strinjam se. Za direktno transpersonalno izkušnjo ne rabiš nič verjet. Jaz sem to izkusila iz stoprocentnega ateizma. In nisem edina. Ta izkušnja je univerzalno človeška in za to ne rabiš nobenih vnaprej pripravljenih konceptov Boga, z drugimi besedami to pomeni, da tudi ne rabiš nobene Cerkve. Kar Cerkvam kajpak ni pogodu in zato ljudi prepričujejo, da je vera nujni pogoj za duhovnost.

 

Čuj, ti, bejba, ... dej' ti men' tole "transpersonalno izkušnjo" preved' u S l o v e n š č i n o , da ti bom znal pol razložiti.

 

A bo šlo ?

 

Hvalaaaaa

 

Lp do tedaj, ajd', čaw

[Alan_New]

Si pa mal pozno začel kritično razmišljat

Sem vsaj začel, kar se ne bi moglo reči zate, glede na to, da še vedno verjameš v enega izmed bogov, biblijo in druge krščanske pravljice.

 

Z vero je tako. Otroci večinoma verjamejo, kot verjamejo v pravljice. Med puberteto in kasneje pa to otročjo vero večinoma izgubijo, ker začnejo v vse dvomiti, in skozi ta proces dvoma kasneje pridobijo resnično, trdno vero, ali pa vero izgubijo. Do 30 leta naj bi se ljudje zavedli svoje neumrljive duše, žal pa velikokrat ni tako, in ljudje živijo brez tega zavedanja, saj jim razum, ki je iz mrtve materije (približno 1,5 kg mesa), govori nasprotno.

Bodi brez skrbi: če ne bi imel te, kot jo imenuješ, "mrtve materije", tudi ti ne bi mogel halucinirati o bogu in drugih nadnaravnih bitjih.

[Alan_New]

No, meni pa se je že večkrat zgodilo da sem ga vzel, kljub temu da so me posmehljivo gledali so bili naposled oni tisti ki so bili mokri.

Kakšna intuicija neki, šlo je zgolj za naključje. Kolikokrat si pa tako vzel dežnik in ni deževalo? Ljudje si zapomnimo samo zadetke, kar zgrešimo, pa enostavno pozabimo.

[sin]

Če intuicije nisi osebno izkusil pomeni, da o njej ne moreš realno razpravljati. Lahko razpravljaš zgolj o tem kar ti verjameš da je oz. izraziš mnenje glede na tvoje neizkustvo, ipd. To pa še ne pomeni, da jaz ali nekdo drug izkustva intuicije nima in da ne obstaja.

 

Naključja NE obstajajo! Ničesar na tem svetu se ne zgodi naključno, ni naključje. Vse se je zgodilo z razlogom, vse se zgodi z razlogom in vse se najverjetneje bo zgodilo z razlogom.

 

Kaj a na drugo, druga vprašanja ne upaš odgovoriti? Samo provocirat upaš al kako

Da vidimo, se upaš pokazati v tvoji filozofiji, zavedanju ljudem tukaj, al boš spet rep med noge stisnu, zdej ko sem ti postavil konkretna vprašanja? Zdej k se s tabo ukvarja kr neki oseb, ki si jih skeptično citiral?

 

 

Kakšna intuicija neki, šlo je zgolj za naključje. Kolikokrat si pa tako vzel dežnik in ni deževalo? Ljudje si zapomnimo samo zadetke, kar zgrešimo, pa enostavno pozabimo.

[mayita]

Naključja NE obstajajo! Ničesar na tem svetu se ne zgodi naključno, ni naključje. Vse se je zgodilo z razlogom, vse se zgodi z razlogom in vse se najverjetneje bo zgodilo z razlogom.

Vsakdo ki se trudoma poglablja v sebe, situacije, okoliščine, to sčasoča dojame.

 

 

 

Glej, VSE duše na tem planetu smo umazane : razlika je le, da smo ene bolj, druge pa manj umazane .

 

Dokler Tega Ne Sprevidiš, si žal še zelo slepa, in imaš žal zatorej še daljšo Pot kot sicer.

 

Lep pozdrav do Spregledanja , čav

 

 

 

 

Dobro Povedano - Razloženo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Hvala ti , Brat

 

Iz Tega Pa Sledi ; da se NIKAKOR Ni dobro ženiti pred 30.-Letom starosti, kajti "otrok težko vzgaja otroka" . http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Lp + #

 

 

 

kaj pa če smo vse čiste saj je jezus umrl za naše grehe?

[Bojante]

 

 

 

 

 

kaj pa če smo vse čiste saj je jezus umrl za naše grehe?

 

Ne !

 

Stvarnik, ki se je Inkarniral v Jezusu kot Jezus, je odvzel naše grehe samo kot najstrupenejše "želo smrti", da nebi propadla vsa Vesolja v celotnem Stvarstvu , Kajti približal se je že sam Veliki "VPRAŠAJ OBSTOJA" http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Da, Tako Resno Je Bilo .

 

Vendar , pa sedaj še vedno preži na nas smrt z grehi , kateri naše duše delajo nečiste - "umazane" , kar je pravilneje reči : pokvarjene .

 

TISTI UBOGI SLEPEC, KI PA ŽAL ŠE NI DOJEL, DA NAKLJUČJA N E OBSTAJAJO, IMA PA ŠE ZELOOO DOOOLGO POT DO KAKEGA BOLJŠEGA DUHOVNEGA NIVOJA, DO ŽIVLJENJSKIH SPOZNANJ IN PREDVSEM DO DUHOVNEGA NAPREDKA .

 

To mora biti kaka do kraja zmaterializirana razumsko zavedena duša , katera bo imela še veliko opraviti z mrtvo materijo na katero se je navezala.

 

Žal, morajo nekatrei narediti duti daaaaaljšo pot ovinka, da prispejo do Cilja.

 

Lep pozdrav na poti do cilja, čav

[Beli lotos]

TISTI UBOGI SLEPEC, KI PA ŽAL ŠE NI DOJEL, DA NAKLJUČJA N E OBSTAJAJO, IMA PA ŠE ZELOOO DOOOLGO POT DO KAKEGA BOLJŠEGA DUHOVNEGA NIVOJA, DO ŽIVLJENJSKIH SPOZNANJ IN PREDVSEM DO DUHOVNEGA NAPREDKA .

 

To mora biti kaka do kraja zmaterializirana razumsko zavedena duša , katera bo imela še veliko opraviti z mrtvo materijo na katero se je navezala.

 

Žal, morajo nekatrei narediti duti daaaaaljšo pot ovinka, da prispejo do Cilja.

 

Lep pozdrav na poti do cilja, čav

 

Dokler takole sodiš in celo kričiš zraven, nimaš kaj govort o življenjskih spoznanjih in o svojem duhovnem napredku, kaj šele o tujem.

[Beli lotos]

a dejstvo je da vemo deloma, da smo spoznali deloma, torej pomeni, da nekaj vemo, ne pa vsega.

torej tudi vera ima svoj vzrok in svoje korenine. torej če nekaj verjameš, še ne pomeni da ne veš, kot ne pomeni, da morda ni realno

torej odvisno za kaj gre, kaj verjamemo.

 

Se strinjam

 

Vedeti in verjeti, je zanimiva dilema, če vidiš drevo veš, da je tam drevo, tu ni kaj ugibati VEŠ.

Pri verjeti pa je razlika kako verjameš, ali slepo na podlagi nekega prepričanja ( značilno za vernke ) ali vera na osnovi osebne realizacije, to je lahko pri primeru intuicije, kjer si notranji glas na osnovi osebne realizacije lahko razlagaš kot intuicijo in v to verjameš. Kar pa ne pomeni da si zaprt za novo, na podlagi nove realizacije, prideš lahko spet do novih spoznanj. Bistveno je da si odprt za novo, kar je pri veri na osnovi osebne realizacije mogoče, pri veri na slepo na podlagi prepričanj, pa je nemogoče.

Velikokrat verniki na podlagi prepričanj sicer trdijo da verujejo na osnovi osebnih realizacij, sam se po njihovih dejanjih skozi čas ponavad izkaže, da temu ni tako.

[Bojante]

Dokler takole sodiš in celo kričiš zraven, nimaš kaj govort o življenjskih spoznanjih in o svojem duhovnem napredku, kaj šele o tujem.

 

 

No, saj sem vedel, da bo nekoliko sumljivo tole POUDARJENO pisanje sredi noči, za lažje Dojemanje, in Nikakor za kako bedno vpitje.

 

Evo, takole pa si me spet prehitro obsodil . Hvala vseeno, in ne hvala

 

Lp + #

[Iknee]

Čuj, ti, bejba, ... dej' ti men' tole "transpersonalno izkušnjo" preved' u S l o v e n š č i n o , da ti bom znal pol razložiti.

 

A bo šlo ?

 

Hvalaaaaa

 

Lp do tedaj, ajd', čaw

 

Biti v stanju čutenja/zavedanja "energijskega polja" (lahko bi rekli tudi bitja, ker se čuti kot bivajoče oz. praizvor bivajočega), ki popolnoma prevzema osebnost in jo hkrati presega in je eno z vsem. Od tod izraz trans-personalno oz. nad-osebno, ki se mi zdi kar posrečen, ker je zelo univerzalen in se po nepotrebnem ne zapleta v nobene religiozne koncepte. Sicer sem prepričana, da tale opis nikomur kaj dosti ne koristi, ker so opisi na ravni racionalnega, to pa je stvar osebnosti. Bog ni stvar koncepta ali vere (kar je eno in isto), ampak stvar neposredne izkušnje, ki presega raven osebnosti.

[sin]

 

Vedeti in verjeti, je zanimiva dilema, če vidiš drevo veš, da je tam drevo, tu ni kaj ugibati VEŠ.

Pri verjeti pa je razlika kako verjameš, ali slepo na podlagi nekega prepričanja ( značilno za vernke ) ali vera na osnovi osebne realizacije, to je lahko pri primeru intuicije, kjer si notranji glas na osnovi osebne realizacije lahko razlagaš kot intuicijo in v to verjameš. Kar pa ne pomeni da si zaprt za novo, na podlagi nove realizacije, prideš lahko spet do novih spoznanj. Bistveno je da si odprt za novo, kar je pri veri na osnovi osebne realizacije mogoče, pri veri na slepo na podlagi prepričanj, pa je nemogoče.

Velikokrat verniki na podlagi prepričanj sicer trdijo da verujejo na osnovi osebnih realizacij, sam se po njihovih dejanjih skozi čas ponavad izkaže, da temu ni tako.

 

 

Bog ni stvar koncepta ali vere (kar je eno in isto), ampak stvar neposredne izkušnje, ki presega raven osebnosti.

[Beli lotos]

No, saj sem vedel, da bo nekoliko sumljivo tole POUDARJENO pisanje sredi noči, za lažje Dojemanje, in Nikakor za kako bedno vpitje.

 

Evo, takole pa si me spet prehitro obsodil . Hvala vseeno, in ne hvala

 

Lp + #

 

Me ne zanima iz kakega razloga pišeš z veliko. Velike tiskane črke so v internetnem prostoru kričanje, poudari se mogoče samo kaka beseda in ne celi stavki, velja pa to za vse enako.

[mayita]

Me ne zanima iz kakega razloga pišeš z veliko. Velike tiskane črke so v internetnem prostoru kričanje, poudari se mogoče samo kaka beseda in ne celi stavki, velja pa to za vse enako.

 

 

jaz nisem vedela da to pravilo obstaja in me niti niso zmotile tiste velike črke , ne vem zakaj se spotikaš ob nekaj čisto nepomebnega, tudi če bi kričal sej to je njegov problem ne tvoj.

[Beli lotos]

jaz nisem vedela da to pravilo obstaja in me niti niso zmotile tiste velike črke , ne vem zakaj se spotikaš ob nekaj čisto nepomebnega, tudi če bi kričal sej to je njegov problem ne tvoj.

 

To je osnova net-etike ki naj bi se upoštevale. Sicer pa ni bilo bistvo mojega komentarja to, da uporablja velike črke, ampak da poleg kričanja v svojem postu sodi na veliko.

[Alan_New]

Če intuicije nisi osebno izkusil pomeni, da o njej ne moreš realno razpravljati. Lahko razpravljaš zgolj o tem kar ti verjameš da je oz. izraziš mnenje glede na tvoje neizkustvo, ipd. To pa še ne pomeni, da jaz ali nekdo drug izkustva intuicije nima in da ne obstaja.

Ne, ni nujno, da bi moral izkusiti predmet razpravljanja, da lahko o tem razpravljam. Sicer pa nimaš niti najmanjšega pojma, ali sem izkusil t.i. intuicijo ali ne. In naj ti bo: sem jo izkusil že velikokrat in vem, kakšen element čudenja in skrivnostnosti lahko proizvede. Ampak to se zgodi samo zato, ker ne moremo zavedno procesirati vseh podatkov in dražljajev (zgodi se nezavedno), in potem se nam zdi kot nek čudež, kot neki super "glas iz notranjosti", ki vse ve, ali kot šepet nekega boga ali nadnaravnega bitja. Potem pa vstopi v igro še potrditvena pristanost in teater magičnega mišljenja je skoraj popoln.

 

Naključja NE obstajajo! Ničesar na tem svetu se ne zgodi naključno, ni naključje. Vse se je zgodilo z razlogom, vse se zgodi z razlogom in vse se najverjetneje bo zgodilo z razlogom.

Naključja obstajajo. Se res vse zgodi z razlogom? Dvomim. Pravzaprav smo mi sami tisti, ki dogodkom, potem ko se zgodijo, pripisujem ta ali oni pomen, pač glede na to, če uporabim tvoje besede, "v kakšnem stanju zavedanja smo".

 

Kaj a na drugo, druga vprašanja ne upaš odgovoriti? Samo provocirat upaš al kako

Da vidimo, se upaš pokazati v tvoji filozofiji, zavedanju ljudem tukaj, al boš spet rep med noge stisnu, zdej ko sem ti postavil konkretna vprašanja? Zdej k se s tabo ukvarja kr neki oseb, ki si jih skeptično citiral?

~ Joj, tresem sem, pojma nimam, kaj bi odgovoril! S svojo neizmerno modrostjo si me spravil v kot, kaj naj zdaj?! O, bogovi, na pomoč! ~

 

Kaj vedno piskaš kot razvajeno otroče, ko ne dobiš odgovorov, kadar jih hočeš?

[emanuel]

Sem vsaj začel, kar se ne bi moglo reči zate, glede na to, da še vedno verjameš v enega izmed bogov, biblijo in druge krščanske pravljice.

 

 

Bodi brez skrbi: če ne bi imel te, kot jo imenuješ, "mrtve materije", tudi ti ne bi mogel halucinirati o bogu in drugih nadnaravnih bitjih.

Če jaz ne bi kritično razmišljal, nikoli ne bi prišel do Lorberja, ampak bi veselo verjel vse, kar učijo v cerkvi. Kdor pa ima toliko pameti, da razume, da njegova pamet ni absolutna, je že kar brihten. Če pa nekdo trdi, da je z močjo razuma dojel, da Bog ne obstaja, s tem istočasno trdi, da ima absoluten razum, kar pa je čista neumnost. Tudi, če bi imel možgane težke 1,5 tone, ali pa 150 ton, je to še vedno veliko premalo, da bi zgolj z razumom dojel obstoj ali neobstoj Boga.

 

Mi je pa neumno, ko slišim izraz, da verjamem v "enega izmed bogov". Tvoji pogledi so srednjeveški, očitno poznaš zgolj to, da verjameš točno tako, kot učijo v cerkvi, ali pa ne verjameš čisto nič. Veliki Duh, v katerega verjamejo indijanci, je isti Bog, kot ta, v katerega verjamemo kristjani. Prav tako je bil v Bramanizmu (hinduizmu) v začetku en sam Bog, in ne več bogo. Ker pa so umetniki v svojih kipcih in slikarijah upodabljali različne lastnosti, se je razvilo mnogoboštvo. Tud stari egipčani so imeli v starih časih monoteizem. Da ne omenjam tri monoteistične religije, ki priznavajo Staro zavezo, kar jasno kaže, da v svojem bistvu verjamejo v istega Boga. V slovenščini rečemo Bog, v angleščini pa God. A je to potem zate dokaz, da anglži verjamejo v drugega Boga, v enga Goda, kot slovenci.

 

Iz vsega tega sledi, da je lahko le Eden in Edini Bog. Ker pa so se razne cerkvene institucije borile za čim večji vpliv in moč, so seveda trdile, da edino one verjamejo v edino pravilno, ostale pa napačno. Ampak to še ni dokaz, da obstaja več Bogov, ampak zgolj kaže na to, kako politično se delovale razne cerkvene institucije.

 

Tako, mal v razmislek.

[sin]

Ja itaq, da lahko razpravljamo o vsem, samo to ne pomeni da vemo, če zgolj razpravljamo.

Moje razumevanje intuicije je drugačno.

 

Dogodkom lahko pripisujemo pomene, lahko pa se z njimi ne ukvarjamo. Nuključja NE obstajajo.

 

Ja no, provociraš ljudi, češ da se motijo ker mislijo akr mislijo, ker imajo svoja prepričanja. Ko pa ti zastavim vprašanje povezano v vezi s tem o čemer provociraš, pa nočem odgovarjati, zbežiš, ne sprejmeš izziva.

Ne vem kaj ti pomeni pomen besede biti otročji, ampak to kar počneš pač ni fer.

Umirjen dan ti želim, brez provociranja, kreganja in nizkotnih energij

 

Ne, ni nujno, da bi moral izkusiti predmet razpravljanja, da lahko o tem razpravljam. Sicer pa nimaš niti najmanjšega pojma, ali sem izkusil t.i. intuicijo ali ne. In naj ti bo: sem jo izkusil že velikokrat in vem, kakšen element čudenja in skrivnostnosti lahko proizvede. Ampak to se zgodi samo zato, ker ne moremo zavedno procesirati vseh podatkov in dražljajev (zgodi se nezavedno), in potem se nam zdi kot nek čudež, kot neki super "glas iz notranjosti", ki vse ve, ali kot šepet nekega boga ali nadnaravnega bitja. Potem pa vstopi v igro še potrditvena pristanost in teater magičnega mišljenja je skoraj popoln.

 

Naključja obstajajo. Se res vse zgodi z razlogom? Dvomim. Pravzaprav smo mi sami tisti, ki dogodkom, potem ko se zgodijo, pripisujem ta ali oni pomen, pač glede na to, če uporabim tvoje besede, "v kakšnem stanju zavedanja smo".

 

~ Joj, tresem sem, pojma nimam, kaj bi odgovoril! S svojo neizmerno modrostjo si me spravil v kot, kaj naj zdaj?! O, bogovi, na pomoč! ~

 

Kaj vedno piskaš kot razvajeno otroče, ko ne dobiš odgovorov, kadar jih hočeš?