Bog

[sin]

Tako pač je. Včasih niso poznali tega da se vreme spreminja tudi na podlagi določenih naravnih zakonitostih in so mislili da obstaja en bog ali bogovi, ki to počnejo.

Danes že celo malo bolj vemo ali verjamemo, da temu ni povsem čisto tako, ampak morda samo malo tako

 

Zakaj imaš ti potrebo tukaj pisati, izmenjavati misli, čustva, telo, občutke? Zakaj imaš potrebo živeti? Kako to potrebo imenuješ? Ali sploh imenuješ? Si se začel spraševati in poglabljati o takih stvareh? + zgornja vprašanja.

 

Nekateri ljudje so se v nekateri stvari poglabljali celo svoje življenje ali so celo nadaljevali poglabljanja in učenja njihovih prednikov. Včasih je bila znanost nekaj, do česar so imeli dostop samo izbranci, katere so omejevali trdi zakoni in pravila. Študirali in poučevali so celo svoje življenje. Nekatera znanja so zapisali. Med tebi je tudi astronomija in astrologija. Mislim da ni pretirano trditi, da skoraj vsa sedanja znanost temelji na znanju prednikov.

ne vem zakaj sem ti zadnji odstavek napisal.

 

In zakaj je potrebno to imenovati bog? Od kje ta otročja potreba? To je isto, kot bi ti pokazal jabolko, ti pa bi mi odvrnil, "nekateri temu pravijo bog". Čemu?

[Marsa]

Bo šlo?

[Alan_New]

tvojega odgovora nisem zasledil! (torej odgovorov na spodnja vprašanja, za katera si rekel da naj bom potrepežljiv, češ da boš odgovoril.)

A naj ti serviram odgovore na zlatem pladnju? Sam si jih poišči. (Morda pa se te kdo usmili in ti pokaže, kje so.)

 

Tako pač je. Včasih niso poznali tega da se vreme spreminja tudi na podlagi določenih naravnih zakonitostih in so mislili da obstaja en bog ali bogovi, ki to počnejo.

Danes že celo malo bolj vemo ali verjamemo, da temu ni povsem čisto tako, ampak morda samo malo tako

No, to je že dober začetek.

[sin]

No, torej išče. Se nekateri znanstveniki zavedajo da o omejeni, nekateri se tudi a kljub temu trdijo marsikaj, da se lažje prodaja, nekateri pa se pač premalo, ker so prevzetni.

 

Seveda išče možnosti, da hipoteze, ki trenutno niso preverljive, morda nekoč lahko preveri (recimo teorijo superstrun). To je napredek. Ampak nepreverljiva hipoteza je pač nepreverljiva in dokler je taka, kaj bi z njo počel razne špekuliral v neskončnost ali pa pač za zabavo?

[Alan_New]

… umaknem iz Alanovega posta to, če seveda ne bo sam odstranil ali se opravičil.

Ne bom umaknil, še manj pa se bom opravičil.

[Marsa]

Ne bom umaknil, še manj pa se bom opravičil.

sem že jaz. ( )

[sin]

Ha aha, ne bo šlo vedno skozi, namreč ravno si priznal, da se znanost prav tako sooča s pomanjkljivim znanjem. Torej je stvar tudi v tem, da nimajo znanja, ne pa samo v tem, da so dokazali nasprotno.

nekateri marsikaj trdijo tudi zato, ker jim to plačajo, ker od tega živijo, ker je to preprosto biznis. nikakor ne ne vsi.

 

pa še to: jaz sem napisal naduti znanstveniki, ne vsa znanost.

 

Morda zato, ker je dokazano nekaj drugega in se tebi zgolj zdi drugače?

[Alan_New]

Ha aha, ne bo šlo vedno skozi, namreč ravno si priznal, da se znanost prav tako sooča s pomanjkljivim znanjem. Torej je stvar tudi v tem, da nimajo znanja, ne pa samo v tem, da so dokazali nasprotno.

Hej, mojster vseznalec, kaj bi rad sploh povedal? Kaj hočeš reči s tem "pomanjkanjem znanja"? Jasno, da se znanost ves čas sooča s pomanjkanjem znanja, saj zato obstaja, da pridobimo novega in širimo svoja obzorja. Če bomo kdaj dosegli absolutno znanje, je konec znanosti in napredka. Če je pa je nekaj "dokazano nasprotno", recimo konkretno, da je homeopatija samo placebo, je to znanje, in nikakor se ne gre sklicevati na frazo "znanost ne ve svega".

 

sem že jaz. ( )

Zdaj moraš popravit še tam, kjer me sin citira. Da ne bo užaljen, revček.

[sin]

fajn, zate

si razložiti zakaj te osrečujejo?

ali prišel kdaj v nek prostor, kjer si začutil, da je nekako svet in da je neka drugačna energija, prisotnost v prostoru, da se počutiš drugače?

si se vprašal zakaj? kaj meniš zakaj? zakaj se več ljudi počuti v določenih prostorih drugače, čutijo da je prostor napoljnjen še s nečem drugim kot pa je recimo v neki delikatesi? Kaj je to kar čutiš ali čiutimo? Si s spraševal o tem?

 

Aja, še to: torej če so ti določeni (kot si naštel) blizu, pomembni, te osrečujejo, od kje pride občutek izpoljnenosti in zakaj? Predvsem kakšen je zato tvoj odnos do tistih ali tistega? Kako to imenuješ ta tvoj atitude do tistega kar ti je blizu?

 

"Sveto" v religioznem pomenu mi ni nič, ker pač nisem religiozen in v svetost ne verjamem. Seveda pa so mi določeni ljudje, ideje in morda kraji, ki so mi pomembni in ki me osrečujejo, komur in čemur dajem največ veljave v mojem življenju. Verjetno bi v religijskem razumevanju to dojemali kot sveto.

[sin]

ha ha z možgani na off in čivavo na straži...

 

al pa čivava,

[sin]

ok. če se pusti tak način, ga bodo ljudje privzeli in lahko rata beznica, pa tut prou je da zarad sebe postavim ene meje.

urejeno

 

sem videla, ne rabiš (več) prijavljat.

[Liam]

Torej v čem je tvoj smisel bivanja?

 

Si se začel spraševati

 

 

Hitler je imel smisel svojega bivanja , jaz sem pa trenutno zagrizel v topel čokoladni keks .

Saj pravim da ne verjamem v dušo kaj naj se potem sprašujem .

 

 

[sin]

res jih nisem videl, a je velik če daš link na tvojo objavo?

 

A naj ti serviram odgovore na zlatem pladnju? Sam si jih poišči. (Morda pa se te kdo usmili in ti pokaže, kje so.)

[Marsa]

ok. če se pusti tak način, ga bodo ljudje privzeli in lahko rata beznica, pa tut prou je da zarad sebe postavim ene meje.

urejeno

itak je že (beznica), žal... pač tolk ljudi na kupu itd.

in o takšnem je že pogosto tekla beseda.

(skratka, veš da nisem za brisanje, ampak če pade prijava, in če ima ta, ki prijavlja, bolj prav, se ga mora upoštevat oz. jaz ga pač upoštevam).

 

~

 

No in zdaj je tema Bog takšna, kot so jo nekateri hotl, ampak nič ne de, saj bog je vse, tudi na svetu je pač vse, bo pa tud tale tema prenesla par cinikov, minusarjev in minusov.

 

Boga ne bo zato nič manj.

[sin]

Česa? Do česa? Zakaj?

 

No, to je že dober začetek.

[Liam]

Tale izjava se mi zdi pa prav malo smešna...kot da bi dal človeka, ki ne zna vozit v avto, po gasu in ajde da vidimo kaj se bo zgodilo...če bi imel vodenje preko satelitov in kakšno umetno inteligenco v avtu, bi jo dobro odnesel, bi se lepo vozil, če ne pa bi se po vsej verjetnosti kmalu zabil...

 

Kar se anatomije tiče...kri poganja po telesu srce in majhne kapilarne mišice, pljuča delujejo po principu osmotskega pritiska, dihanje pa deluje kao neodvisno od človekove volje (Vegetativno živčevje: ni pod nadzorom velikih možganov, deluje samostojno brez vpliva naše volje. Živci tega živčevja zbirajo informacije iz notranjih organov nato pa organom pošlejo nazaj ukaze za delovanje.)...vsi ti organi delujejo po določenih "naravnih" zakonitostih...obstaja točen določen ritem srca, vdiha- izdiha, krvnega pritiska...Torej se pojavi vprašanje kdo je programer...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

V znanstvenih krogih se pojem "duša" ne uporablja, se pa uporabljajo drugi izrazi kot so energija, sila, fluid, itd...po definicijah, ki so jih podali in ki jih učijo pa ni velike razlike med temi pojmi in dušo...seveda razlike obstajajo, ampak v detajlih...Zgleda, da ima pojem "duša" za nekatere ljudi preveč religiozni pomen in zato takoj dobijo mravljince po koži...

 

Sicer se pa s pojmom "duša" ukvarja psihologija...to je pa itak ena izmed kao znanstvenih ved (empirična znanost)...pa še en link za hitri predogled, če slučajno kdo ne ve s čim se kao psihologija ukvarja...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK2.gif

 

Predmet in metode psihologije

V bistvu je že kar nekaj časa znano ali pa dokazano če želiš da se človek zaveda dejanja šele okol pol minute po tem ko se že zgodi , zato se ideja o upravljalcu postavlja pod vprašaj . Samodelovanje vesolja pa tudi ni nekaj novega .

[sin]

To itaq, sam pogovor ni bil o tem, temveč temu, da za velik del znanosti prepogosto tisto kar ni dokazano preprosto ne obstaja!

Torej znanost tudi ne more trditi da boga ni oz. bi to bilo nesmiselno. Torej če ti trdiš da boga ni, je to nesmisel, tako kot je lahko nesmisel da nekdo trdi da je.

Je pa lahko ali ne manj nesmisel, če razumemo o čem nekdo ki trdi da bog obstaja zares govori, o kakšni izkušnji, razumevanju in odnosu ki ga ima do besede bog.

 

 

Saj pravim, slabo bereš, te nisem citiral v celotnem stavku.

Osebno pa tudi najmanj nisem užaljen, javno mnenje mi ni več kaj dosti pomembno.

Temveč gre predvsem zato, da tule ni bi postala beznica, ker z vsem kar počnemo dajemo vzgled, ljudje pa so prepogosto nagnjeni k prepuščanju, tako tudi v besednem. Rezultat tega bi verjetno bil tak, kot je ponekod na drugih forumih tudi bil, zelo veliko protizakonitosti, javnega blatenja, poniževanja ljudi, nespoštovanja itn. Če si človek dopušča take nivoje komunikacije, menim da ni preveč zdravo in tudi konstruktivno ne. Kaže tudi na zrelost človeka, v konkretnem primeru tebe; sposobnost da se umakne v pravem trenutku, kako komunicira, koliko je čustveno vpleten in koliko razumsko, ter kako prisoten.

 

Hej, mojster vseznalec, kaj bi rad sploh povedal? Kaj hočeš reči s tem "pomanjkanjem znanja"? Jasno, da se znanost ves čas sooča s pomanjkanjem znanja, saj zato obstaja, da pridobimo novega in širimo svoja obzorja. Če bomo kdaj dosegli absolutno znanje, je konec znanosti in napredka. Če je pa je nekaj "dokazano nasprotno", recimo konkretno, da je homeopatija samo placebo, je to znanje, in nikakor se ne gre sklicevati na frazo "znanost ne ve svega".

 

 

Zdaj moraš popravit še tam, kjer me sin citira. Da ne bo užaljen, revček.

[sin]

da.

 

No in zdaj je tema Bog takšna, kot so jo nekateri hotl, ampak nič ne de, saj bog je vse, tudi na svetu je pač vse, bo pa tud tale tema prenesla par cinikov, minusarjev in minusov.

 

Torej zate smisla bivanja ni kot razumem?

Jaz pa , juhuhu Zanimivo ane, pa kljub temu komunicirava tule Le zakaj neki ...

 

Hitler je imel smisel svojega bivanja , jaz sem pa trenutno zagrizel v topel čokoladni keks .

Saj pravim da ne verjamem v dušo kaj naj se potem sprašujem .

[Marsa]

javnega blatenja, poniževanja ljudi, nespoštovanja itn. ...

ja, tega je res preveč, še posebej pa me zbode postavljanje diagnoz (bolnik, pejt na pregled ipd.).

Tega tu ni tolk kot to vidim na netu, na srečo, ampak je pa tud.

 

Po drugi strani pa ne moremo vplivati na percepcijo drugih oz. kako percepirajo nas in mene v bistvu ne moti zlo blazno, če mi kdo reče da sem bebec, pač njegovo videnje mene - podobno kot če jaz nekoga označim za cinika al pa kej - tako ga pač jaz doživljam (kot nekdo drug pa mene bebota, zblojenko itd.).

 

Na mnenje, ki si ga nekdo ŽE ustvari o nekom, slednji po tem nima več vpliva.

[sin]

štekam.

kljub temu iz mojega stališča gre predvsem zato, da se to kar nekdo itaq misli ne sprovede v javno vidno, ker se tako tudi tiste, ki tako ne mislijo vspodbuja k takemu načinu komunikacije in razmišljanja. Če otrok odrašča v družini kjer je nekaj konstanto prisotno, bo to lahko tudi prevzel v svoj značaj in karakter ali celo ponotranjil. Tudi tukaj ljudje prevzemajo drug od drugega različnosti.

So pa tudi še drugi vidiki zakaj ne, jst pa lahko tukaj meje itaq samo zase postavljam.

[Marsa]

štekam.

kljub temu iz mojega stališča gre predvsem zato, da se to kar nekdo itaq misli ne sprovede v javno vidno, ker se tako tudi tiste, ki tako ne mislijo vspodbuja k takemu načinu komunikacije in razmišljanja. Če otrok odrašča v družini kjer je nekaj konstanto prisotno, bo to lahko tudi prevzel v svoj značaj in karakter ali celo ponotranjil. Tudi tukaj ljudje prevzemajo drug od drugega različnosti.

So pa tudi še drugi vidiki zakaj ne, jst pa lahko tukaj meje itaq samo zase postavljam.

saj imaš po eni strani prav, po drugi je pa itak že prepozno za to, po tretji pa je tudi čisto meni osebno zelo pomembna svoboda govora.

Vprašanje, če kar bo še dalje. vse kar je pridobljeno, ni nujno za stalno.

In zdaj gremo na nek način *nazaj*, pa je v bistvu res vse mogoče.

Tko da meni je predsvem iz tega vidika to tako pomembno. Demokracija pa to.

 

...

 

v glavnem, še nekaj o bogu: kdor ga bo iskal po razpredelnicah, enačbah in z merami, ga ne bo našel.

Z umom samim ga ne bo našel, ravno zato je na mentalu uzaludno se pogovarjat o njem oz. nekomu razlagat nekaj tako večplastnega, kar pa skuša sam ujeti (oz. uspe dojemat) samo na mentalnem polju.

 

Zato je v bistvu popolnoma v prazno taka debata.

zelo malo boga notri.

[sin]

Ne najdem...

 

No, bom pa tole odgovoril dodatno:

Če meniš da sem poduhovljen, fajn, me veseli

Jaz sebe nimam za posebno duhovnega ali posebno polnega ljubezni. Torej tako me dojemaš ti sam. Lepo da tako o meni misliš

Sem pa duhovno bitje, kot menim da smo vsi.

 

 

Potrpi. Če si že tako poduhovljen in poln sprejemajoče ljubezni, se potrudi in poskušaj predvideti, zakaj ne odgovorim takoj, ko se tvoji prevzvišenosti zahoče.

 

Da

 

Na nivoju mentalne zaznave, tudi predvsem takšne, ki jo tukaj uporabljamo za komunikacijo med seboj, ti tega ne morem predati preko besed.

So stvari, ki so onkraj besed in mentalne zaznave. Stvari, ki jih "mora" izkusiti vsak sam, da jih bo razumel in verjel vanje. Torej gre predvsem za energijo in izkustvo, ko pustiš, da nekaj razumeš tudi drugače kot le z mentalom. Zato je nesmiselno pričakovati, da boš razumel kaj govorim, dokler nisi odprt za sprejemanje in nimaš določenega izkustva.

 

v glavnem, še nekaj o bogu: kdor ga bo iskal po razpredelnicah, enačbah in z merami, ga ne bo našel.

Z umom samim ga ne bo našel, ravno zato je na mentalu uzaludno se pogovarjat o njem oz. nekomu razlagat nekaj tako večplastnega, kar pa skuša sam ujeti (oz. uspe dojemat) samo na mentalnem polju.

 

Zato je v bistvu popolnoma v prazno taka debata.

zelo malo boga notri.

[sin]

najdu, odgovanrjam. he he

 

Cel kup vprašanj si natrosil, bom poskusil odgovoriti.

[sin]

Našu jeaaaah

 

Ok, razumem. Tudi sam imam precej zelo negativnih izkušenj, a imam ob tem tudi pozitivne. Vsaka pot je težka, ko se učimo razločevati med zrnom in plevelom. Jaz sem se večkrat v življenju učil, da nič ni samo zrno in nič samo plevel! Modrost gledanja okoliščin prek dvojnosti in ne samo črnobelo.

To da so večinoma lažnivci in šarlatani se mi zdi pretirano ozka ocena in sodba. Četudi je zelo veliko šarlatanstva, se mi zdi smiselno razumeti, da so ljudje zgolj ljudje. Dandanes tako ne zavaja zgolj znanost, temveč se srečujemo s neprimernim domalane povsod kjer ljudje sploh so. še posebej takrat kadar gre za denar, ugled, moč, itn. Ti sam to jasno dokazuješ s tem ko ocenjuješ objave in se logiraš z drugimi imeni in jih ocenjuješ

Res pa je, da bi človek od ljudi z veliko ljubezni na ustih pričakoval tudi veliko tega v praksi. Pa vedno temu ni tako. Potrebno se mi zdi razvijati vse nivoje, tako nivo ljubezni, mentala, uma, čustev, duhovne itn.

 

Torej so ljubezen že dokazali? Torej, verjameš v ljubezen, čustvo kot jo imenuješ. Od kje prihaja? Zakaj se nekateri ljudje lahko zelo močno spremenijo v življenju? Danes so takšni, drugič drugačni? Recimo so bili slabotni, sedaj pa so polni energije? Ali energija prihaja samo od hrane? Kako, če pa jedo kot vedno, ali celo manj kot prej? Od kje po tvoje torej prihaja in je energija? Kako je nastalo vesolje, kdo ga vzdržuje, od kje energija ozvezdjem da stojijo v vesolju, v nič, v "zraku", luftu?

 

Ok, jaz izpolnjenost lahko čutim tudi drugače. Recimo bo "manjših" zadevah, lahko v odnosu, ob pogledu na pokrajino, v miru, ki ga doživljam hkrati, ipd. Vem da tudi drugi ljudje.

 

V tem se ne strinjava. Naključij NI!

 

Torej pač ne veš smisla tvojega bivanja.

S tem vprašanjem oz., s smislom bivanja se menda sooča veliko ljudi, ki se začno ukvarjati z duhovnostjo in iskanjem samega sebe. Mislim da to počneš, sicer se tukaj ne bi pogovarjal o tem, ne bi pisal v temi z naslovom Bog. To je moje mnenje.

 

Ok, si priznaš da ne veš kdo si. Jaz zase deloma vem kdo sem. Vem tudi zate in druge deloma kdo ste. Mislim pa, da ne vem dovolj kdo sem.

To kar trdiš je pretirano in neutemeljeno, saj če zase ne veš, še ne pomeni da drugi ne vedo ali da se motijo. Torej tega ne veš ali se vsi drugi motijo, ko se z religijskimi in duhovnimi nauki učenjem ter drugim poistovetijo, najdejo dele sebe, podobnosti v opisih ter tudi izkustvih. Tega ne veš. Torej sklepati po sebi druge, je lahko nerealno in tako nesmiselno. Ker pa v naključja ne verjamem, seveda NI naključno, da to počneš in počnemo

 

Da, s tem se strinjam, da ljudje marsikaj hočemo, želimo, sanjamo, itn. Nekateri pa imamo tudi konkretna izkustva v nekaterih zadevah in okoliščinah, ki jih recimo znanost ne priznava in jih zavrača, tudi ne pozna in jih vseeno zavrača, kakor so tudi sicer nekateri "laični" ljudje skeptični do določenih izkustev. Dogaja se tudi tako, da je del znanosti odprt do določenih vprašanj, a večina ljudi ni ali se jih celo boji. Vse sorte je, kot lahko preberemo. Nihče ne more dokazati da boga, duhov, demonov itn ni. To ne pomeni da obstajajo, kot ne pomeni da ne obstajajo, tako kot želiš ti dopovedati tukaj nam in se posmehljivo obračaš na nas v nesprejemanju konceptov, ki jih o bogu poznaš. Namreč sam izkustva nimaš, prav tako pa tudi dokazov ne, da tega kar praviš da ni, tudi zares ni. Torej se tvoje trditve očitno naslanjajo predvsem na to, da ni dokazov ali pa, in pa tvoje nepoznavanje. Torej je tvoja logika ta: če nečesa ne poznam, tega ni in ne obstaja. Vsaj obnašaš se tako do tistih, ki v boga verjamejo.

Bistveno kar bom sedaj napisal pa je: Tudi "domišljija" in domišljija imata svoje korenine in vzroke!

 

Dobro, strinjam se s teboj o tem, da ima znanost metode, na katere se je v odnosu do določenih zadev smiselno nasloniti. Super je ker znanost je oziroma ker smo radovedni.

Ne strinjam pa se v tem, da bi lahko nek znanstveni dokaz bil vedno boljše merilo od neke ("svete") knjige, nekega starega spisa, učenosti, itn.

Dobro si si postavil vprašanje: Kako VEŠ? Lahko ti odgovorim zgolj iz mojega doživljanja - preprosto veš. Veš tudi pri zaznavanju intuicije, če si dovolj odprt in slušljiv za takšno vedenje. Po moje veliko ljudi intuinitivno zaznava, ne veliko pa jih to zavestno sprejema in upošteva, ali celo dovolj sliši, če se tako izrazim.

Osebno imam nemalo direktnih izkušenj z intuicijo in šolanjem z poslušanjem intuicje, ki sem ga zavestno, povsem prisebno, prisotno in direktno zaznaval, analiziran in preverjal. Ne s pomočjo znanosti, temveč lastnim razumom.

Recimo šel sem delat in zamujal. Del mene kot tudi moje telo je vedelo, da ne potrebujem hiteti, del mene (betaniziranje), pa je govorilo, joj, pohiteti moraš, zamudil boš, panika. Ko sem prišel v službo, so mi povedali da je gost, ki sem ga pričakoval sporočil, da bo prav tako zamudil. Takrat, med potjo sem zelo zavestno spremljal svoj lastni odziv na 2 različna in nasprotna glasova v meni in preverjal tako enega in drugega. Preverjal skozi odziv telesa, čustev in uma. Naposled se je ponovno kot že ničkolikokrat potrdil glas intuicije, ki ima VEDNO ponavljam in ZAGOTOVO TRDIM, da IMA VEDNO prav. Seveda pa je potrebno razlikovati glas intuicije od bluzenja. Glas intuicije je ponavadi tudi nežen in ga z betaniziranjem, umom zlahka "preglasimo".

Imam pa še bolj konkretno izkušnje z drugimi sposobnostmi, ki vključujejo tudi druge ljudi, o katerih tukaj ne bom pisal.

Sem pa sem spomnil sedaj na zdravitelja Zdenka Domačiča. Kaj meniš o njem? "Ukrivlja" ljudi, zdravi tudi takšne, ki jih je medicina praktično odpisala, celo za nekatere zadravnike je fenomen in menda jim je celo predaval na kongresu v CD?

 

 

Meni je smiselno to, da si skeptik do vsega. Manj smiselno pa se mi zdi to, da si zaničljiv do tistega kar ne poznaš. Zaničljiv in posmehljiv do ljudi, ki imajo drugačno mnenje, drugačna izkustva in prepričanja, ter tudi morda sposobnosti kot ti. S tem morda sam sebi zapiraš pot do novih spoznanj. -Jaz te tako dojemam. Ti pa sam veš če je res ali ne.

Tukaj na forumu deluješ na način - kar ni dokazano ne obstaja in zasmehuješ ljudi, ker verjamejo v boga (oz. kot si to besedo predstavljajo sami).

Hkrati pa vseeno praviš, da obstaja tudi tisto, kar ni dokazano. Torej tvoj skepticizem presega meje tvojega lastnega skepticizma in se prenaša na zasmehovanje drugih in trditve da bog ne obstaja, kljub temu, da ne veš, kako si besedo bog predstavljajo drugi in izkustev z bogom nimaš oz, misliš da jih nimaš, oz. nimaš s tistim, kar so te naučili, da naj bi bog bil. Torej tudi po verjetno sklepaš da boga ni. Ali dejansko ne očitaš samemu sebi?

Jst recimo verjamem tudi tistemu kar čutim, da bi lahko bilo res in tudi moje lastno logično sklepanje glede na lastne izkušnje in poznavanje temu lahko pripomore. Torej se ne oslanjam zgolj samo na znanstvene dokaze, temveč tudi zaupanje, lastno logiko, sklepanje, itn. Kakšni pa so moji dejanski postopki v življenju, moje življenje, to kar sem v svet spustil ljudem, dal, ustvaril, pa je DEJANSKI odraz mene samega, energije ki je čez mene in od mene šla. Moje stopinje.

Del najine dejanskosti je, da se pogovarjava na temle forumu v temi bog. Ti morda verjameš da je to naključje in meniš da je življenje stvar dnk, naključnih sposobnosti, naključnih staršev, itn in da je verjetno življenje samo eno in edino, to kar imamo in konec. Da se rodimo, se celo življenje učimo itn. Zakaj pa? Zakaj se ima željo in navdih ali celo potrebo učiti upokojenec, recimo o arhitekturi in umetnosti? Če bi bil mišljenja, da itaq to nima smisla, ker bo umrl in bo vsega konec, se verjetno ne bi učil kajne? Zakaj potrebuje neko znanje torej? Zakaj se učijo in so polne šole za tretje življenjsko obdobje al kako se že reče?

Ob tem ne morem ne da bi se vprašal, kako se lahko pogovarjaš v temi bog, o bogu, o tem kar ne verjameš da obstaja, kljub temu da misliš, da je to življenje ki ga imaš edino? Ali tako malo ceniš tvoje življenje in tvoj čas, ali pa morda vseeno del tebe verjame, da je zate pogovor o pojmu bogu kljub temu potreben? Zakaj se o tem pogovarjaš? Torej je zate naključje, da se midva pogovarjava o teh vprašanjih?

 

Kašen smisel ima učenje, če znanja nikoli več ne bodo mogli uporabiti? Če se igraš s čustvi ljudi, ali je vseeno, saj itaq živiš eno življenje in je vseeno če so prizadeti? Če hodiš po cesti in ubijaš vse živali ki jih srečaš in če povzročaš trpljenje, je to vseeno, saj itaq živiš samo eno življenje? Zakaj se počutiš slabo, če koga prizadeneš? (mislim, sej verjetno se ane ali se ne?) Če živiš z prepričanjem da živiš samo eno življenje, je verjetno vseeno če koga prizadaneš ali ne? Zakaj obstaja slaba vest, notranji glas ali višji jaz? A tega priznavaš? Ali je zate zgolj miselni proces v možganih? In četudi je, zakaj je, kakšen je njegov namen? Zakaj se nismo ljudje rodili drugače opremljeni kot smo? Zakaj se nismo rodili brez vesti, občutka sočutja, nezmožni ljubiti, nezmožni občudovati lepo, razločevati med dobrim in salbim, tistim ki ustvarja trpljenje in tistim ki prinaša na obraz ljudi veslje, vero, vzpodubo, ljubezen, itn? Ali je po tvoje zares vse samo naključje? Je vesolje naključje? Je zemlja, planet naključje? Je človeška sposobnost empatije, potreba po prijateljstvu, pogovoru, znanju, razumevanju, sodelovanju naključje? Ali tudi ti meniš, da za tem stoji neka večja sila, večji namen, kot si ga pripravljen sprejeti in eno mini mini pikico sprocesirati?

 

ENO z VSEM .. vsekakor vsekakor

... brez zamere, ne bi bil rad žaljiv, samo moje skromno mnenje je, da si orenk zabluzil s temle eno z vsem.

Zgoraj si trdil da ne veš kdo si, tukaj praviš da si bil eno z vsem. Jeah right.

 

 

 

Tako je, vendar popravek: ta "uradno" lahko kar izpustiš. Ali je dokazano ali ne, "uradno" je odveč. In veš zakaj sem posmehljiv in zaničljiv? Ker so to večinoma lažnivci in šarlatani. Dokazano je bilo velikokrat, da alternativne prakse niso nič drugega kot placebo in vera v nadnaravno, oni pa to vse zanikajo in ozkogledno nadaljujejo s svojimi potencialno nevarnimi praksami. Takšnih ljudi ne morem spoštovati, ker niso vredni drugega kot prezira in posmeha.

 

Skratka, spet napačna predpostavka, da je ljubezen nekaj nedokazljivega in skrivnostnega.

 

Dojemam ga kot nekaj, kar zaključi aktivnost, morda iskanje, torej konec poti, od tam nimamo kam naprej, saj smo izpolnjeni.

 

Tako je, živimo samo eno življenje in vse, kar si naštel, je plod naključij in dednosti.

 

Ne vem. Smisla morda sploh ni, morda je zgolj naše pričakovanje.

 

Ne vem. Vsak dan znova odkrivam predvsem kdo in kaj sem. In se ne zlahka zadovoljim z odgovori, sploh pa ne z religijskimi ali duhovnimi, ki so bolj ali manj izmisleki, še iz predznanstvenih časov.

 

Ta vprašanja so ljudi vodila ne do vprašanja o bogu, temveč do tega, da so si najprej izmislili celo paleto bogov in kasneje samo enega. Ljudje hočemo smisel, od nekdaj nam je bližje magično mišljenje, da ima življenje red in nekoga ali nekaj, ki ta red vzdržuje: bogove, enega samega boga, duhove, elementale, angele, demone, itd. itd. kolikor daleč seže naša domišljija.

 

Delno si napisal prav. Zame znanost ni sveta, ker je ne častim, to ni religijski odnos. Znanstvena metoda je pač po mojem mnenju najboljše orodje preverjanja in spoznavanja realnosti, veliko veliko boljše kot "to je tako, ker tako piše v tej sveti knjigi" ali "to je tako, ker ima veliko ljudi isto izkušnjo". Zavedam se, da je lahko nekaj resnično tudi če se ne da znanstveno preveriti (torej priznavam obstoj nedokazljivega), ampak ostane vprašanje: kako veš, da je res? Taka zadeva je zame tam nekje v čakanju, do tega sem običajno agnostičen, dokler ne razvijemo morda novih metod ali boljših naprav. Takšen je lahko tudi primer boga, a glede na to, kakšen naj bi bil po svetih knjigah in nekem splošnem prepričanju, je po mojem mnenju zelo zelo malo možnosti, da obstaja. Glede na to, kaj vse smo in še spoznavamo o naravi, je obstoj boga nepotreben balast, ki ne pojasni ničesar.

 

Sem skeptičen do vsega, a če dobim dokaz, potem je v redu. Če dokaza ni, ostanem skeptičen in v zadevo ne verjamem. Skratka, zagovarjam, kar je ali se da dokazati.

 

Se strinjam, da obstajajo izkušnje, ki so onkraj besed in vsakdanjih predstav resničnosti (sem jih sam imel nekaj), a to ne pomeni, da so same po sebi resnične. Če se npr. med sanjami zavem ali grem v t.i. astralno projekcijo, to ne pomeni, da sem zares zapustil telo: lucidne sanje in/ali astralna projekcija se dogajajo le v možganih. Prav tako, če med meditacijo doživim "eno z vsem", to ne pomeni, da obstaja nekakšna dejanska povezava v smislu nekih energetskih povezav ali česa takega, temveč je to primer, ko drugače dojemam samega sebe, morda z drugačnimi povezavami v možganih. Nevrologom je znano, da ko pacienti doživljajo epileptične napade v določenih delih možganov (se ne spomnem, katerih), doživljajo religiozne vizije in čustva, srečujejo se z bogom; ko napadi prenehajo, tudi doživljanj ni več.

[sin]

Še to sm hotu dodat: hvala za tvoj namenjen čas, iskrenost, znanje, razmišljanja, občutke.