Bog

[Janardan]

jaz menim...da je tisto, kar ti meniš, da je drugače...isto kot tisto kar jaz menim, da je eno

 

jaz pa menim, da preveč delujeva iz zmotnega ega, da bi lahko razumela, kaj en drugemu piše.

 

kaj praviš?

 

[mako106]

dobro bi bilo, da se spomnemo kdo smo (od koga smo) in da pozabimo na to kar nismo

potem bi bili mojstri...pozabljanja in spominjanja

[Janardan]

a rabiš točne koordinate da samega sebe najdeš

 

najmanj to

[mako106]

jaz pa menim, da preveč delujeva iz zmotnega ega, da bi lahko razumela, kaj en drugemu piše.

 

kaj praviš?

 

itak te razumem v nulo....samo hec pa mora biti eno smo...ne pozabi

 

v večnosti ni časa, zato ker prej in potem ne obstaja. vedno je samo zdaj...... kdaj je potem dober timing, da se spomneš oz. pozabiš?

stvar izbire....ki jo pogojuje namen

[Janardan]

potem bi bili mojstri...pozabljanja in spominjanja

 

 

super

 

 

vidiš, napisal si, potem bi bili mojstri. na žalost smo mi res mojstri pozabljanja (to kar smo) in mojstri spominjanja (to kar nismo).

 

 

kdo si ti koma, se spomneš, ali si malo preveč koma, da bi se spomnil?

 

 

 

 

 

 

 

itak te razumem v nulo....samo hec pa mora biti eno smo...ne pozabi

stvar izbire....ki jo pogojuje namen

 

oba se potem razumeva v nulo

 

----------

 

raje bom pozabil na to, da smo eno.

 

-------------

 

jaz bi raje rekel, stvar relativne svobodne volje, dane od Boga. mi ne vemo, kateri je naš namen oz. se ga ne spomnemo.

[Ebor]

 

če si je moster odrezal prst še kot vajenec, potem je to posledica neprevidnosti, ki izhaja iz neznanja. če si pa ˝mojster˝ odreže prst, potem je pa definitivno mojster neprevidnosti oz. ni noben mojster.

 

duša ni iz materije, nemogoče. in duša je in ni energija. obstajajo večno osvobojene duše, ki prihajajo iz notranje energije Boga in obstajamo pogojene duše, ki prihajamo iz mejne energije Boga. ta energija pa ni materialna, ampak spiritualna. duše so vse nesmrtne, ne glede na to iz katerega območja prihajajo.

 

tisti, ki se hvali, v bistvu nima pravega razloga za samohvalo, ampak želi pregnati dolgčas oz. si povzdiguje samopomembnost, ki je znak, da ta človek še vedno deluje iz zmotnega ega.

 

ta tvoja teorija o samo eni duši deloma drži. ta prvobitna Nadduša oz. Bog se ekspandira v neskončno majhnih duš, ki so spet neskončno manjše od Njega samega. On se s tem ne zmanjša, ampak je vedno isto velik oz. neskončen v vseh pogledih. te duše so relativno individualne, deloma pa niso. vsaki duši je dana svobodna volja, bolje rečeno, relativna svobodna volja. vse je pa od Njega, tako da načeloma res lahko rečeš, da smo del samo ene duše.

 

je enostavna razlaga, vendar če si jo napačno razlagaš, ti nič ne koristi.

 

vsaj po moje

 

 

Janardan, oki, ti mal špekuliraš mal filozofiraš... samo prečekiraj dejstva...

Kdaj (v katerem obdobju učenja) se zgodi največ nesreč... raziskave kažejo, da takrat, ko človek dobi certifikat za nekaj (se pravi vozniški izpit, mojstrski naziv itd...), Torej kaj lahko sklepamo iz tega, zadovoljil je svoj ego: zdej sem car zdej se mi ne more nč zgodit, saj sem vendarle mojster, kajne....

Zavedaš se, da moja teorija drži, a nisi pripravljen tega priznat, ker bi me v sebi čutil kot nad (naj te potolažim jaz nisem nad tabo, sva isto..... zato, prosim te, ne mi pisat "nad duša", pa oni ki je višji pa nižji, saj ti je vendar jasno, da je to predalčkanje in hirarhija samo odraz ega.... tega dejansko ni, ni nad duše ni ničesar nad.... žal mi je, tako to gre..... "Tako je dejal Zaratrustra", je samo zabaven romančič....

[mako106]

kdo si ti koma, se spomneš, ali si malo preveč koma, da bi se spomnil?

 

ej...a da te mogoče še malo ego ne jebe preveč....da na nek način žališ moj nick...ki mi dosti pomeni

[Ebor]

ej...a da te mogoče še malo ego ne jebe preveč....da na nek način žališ moj nick...ki mi dosti pomeni

[Janardan]

Janardan, oki, ti mal špekuliraš mal filozofiraš... samo prečekiraj dejstva...

Kdaj (v katerem obdobju učenja) se zgodi največ nesreč... raziskave kažejo, da takrat, ko človek dobi certifikat za nekaj (se pravi vozniški izpit, mojstrski naziv itd...), Torej kaj lahko sklepamo iz tega, zadovoljil je svoj ego: zdej sem car zdej se mi ne more nč zgodit, saj sem vendarle mojster, kajne....

Zavedaš se, da moja teorija drži, a nisi pripravljen tega priznat, ker bi me v sebi čutil kot nad (naj te potolažim jaz nisem nad tabo, sva isto..... zato, prosim te, ne mi pisat "nad duša", pa oni ki je višji pa nižji, saj ti je vendar jasno, da je to predalčkanje in hirarhija samo odraz ega.... tega dejansko ni, ni nad duše ni ničesar nad.... žal mi je, tako to gre..... "Tako je dejal Zaratrustra", je samo zabaven romančič....

 

saj ravno to sem ti želel povedat, da tisti ki za sebe trdi da je mojster, ravno ta ni noben mojster.

 

pravi mojster ne dela več napak..... to velja v duhovnosti. v materialnem aspektu pa mojster ne more obstajat. tako noben mizar ne more biti pravi mojster, zato ker si lahko še vedno odreže prst.

 

tvoja teorija za mene ne drži, kaj misliš, da se namerno ne strinjam s tabo. to ni res veš

 

ne počutim se, da bi bil nad kom. zakaj si na to pomislil?

 

tukaj govorimo o Bogu in Bog je zame nadduša.

 

zakaj ti je žal, da ni nadduše?

 

kaj pa če je? si 100% da je ni?

 

-----------------

 

saj se samo pogovarjamo. če sem te pa kako užalil, se ti opravičujem, to vsekakor ni bil moj namen in še manj, da bi si to sam želel.

 

resnica

 

 

 

 

ej...a da te mogoče še malo ego ne jebe preveč....da na nek način žališ moj nick...ki mi dosti pomeni

 

priznam, da še vedno delujem iz zmotnega ega, vendar tisto kar sem ti napisal ni bila žalitev, ampak samo

igra z besedami. če te je to užalilo, se tudi tebi opravičujem.

 

moj namen je bil pogovor s tabo

 

sorry

 

------------

 

ne biti navezan na to kar nisi, to je moj prijateljski nasvet. in tudi ne biti užaljen, če nekdo žali na tebi tisto, kar ti nisi.

 

LP

 

[mako106]

resnica

ne verjamem....kaj pa zdaj

 

ne biti navezan na to kar nisi, to je moj prijateljski nasvet. in tudi ne biti užaljen, če nekdo žali na tebi tisto, kar ti nisi.

 

LP

 

moj prijateljski nasvet....ne dajaj ljudem nasvetov....če nisi njihovih v popolnosti pripravljen sprejeti

[Marsa]

....ne dajaj ljudem nasvetov....če nisi njihovih v popolnosti pripravljen sprejeti

ta bo pa tezka, zame.

Ful rada namrec pametujem drugim, sama pa ful ne maram nasvetov.

 

Kok lustn debatirate.

 

Jaz pa cist off topic, sam ugotavljam, kok so fajn forumi, da lohk hkrati, takorekoc dejansko istocasno, debatiram o parfumih in o bogu recimo.

[Ebor]

saj ravno to sem ti želel povedat, da tisti ki za sebe trdi da je mojster, ravno ta ni noben mojster.

 

pravi mojster ne dela več napak..... to velja v duhovnosti. v materialnem aspektu pa mojster ne more obstajat. tako noben mizar ne more biti pravi mojster, zato ker si lahko še vedno odreže prst.

 

tvoja teorija za mene ne drži, kaj misliš, da se namerno ne strinjam s tabo. to ni res veš

 

ne počutim se, da bi bil nad kom. zakaj si na to pomislil?

 

tukaj govorimo o Bogu in Bog je zame nadduša.

 

zakaj ti je žal, da ni nadduše?

 

kaj pa če je? si 100% da je ni?

 

-----------------

 

 

------------

 

 

 

Hja vsi delamo napake (tako mi imenujemo naše kikse), ali so to res napake ali samo pot, ki nam je namenjena pa nebi želel razglabljat.... torej nihče ni mojster... aja pa uni mizarji zase niso trdili, da so mojstri (vsaj meni ne...), samo glede na to, da so najbrž zaključili šolanje za mizarja, so nekako dobili naziv "mojster"

hehehehe ma nič ne mislim, niti nisem užaljen, da se ne strinjaš, samo pišem, če se kdo strinja ali ne.... (še bolje, da se ne, ker če bi se vsi strinjali, potem bi bil forum prazen... nebi bilo nobenega zapisa tu, kajne...), pač ne čutim nad duše, če jo ti čutiš, potem zate gotovo je (ali dejansko je ali pa so ti jo vcepili drugi... o tem pa ne morem sodit).

[Janardan]

ne verjamem....kaj pa zdaj

moj prijateljski nasvet....ne dajaj ljudem nasvetov....če nisi njihovih v popolnosti pripravljen sprejeti

 

 

če ne verjameš, potem te iz srca prosim, da se vseeno potrudiš. morda pa res resnico govorim

 

prijatelj lahko vedno tvoj nasvet sprejme ali pa zavrže. svobodna volja. sprejme ga, če misli, da je lahko

koristen in ga zavrže, če misli, da nima nobenega pravega učinka oz. da mu lahko celo škodi.

 

mojega nasveta ti ni treba sprejeti

 

OK?

 

 

 

ta bo pa tezka, zame.

Ful rada namrec pametujem drugim, sama pa ful ne maram nasvetov.

 

Kok lustn debatirate.

 

Jaz pa cist off topic, sam ugotavljam, kok so fajn forumi, da lohk hkrati, takorekoc dejansko istocasno, debatiram o parfumih in o bogu recimo.

 

jaz imam rad nasvete v obeh smereh. od sebe in od drugih. če mi nekdo da nasvet, ga bom vsaj pretehtal. nič se ne zgodi po naključju, po tem takem, je vsak nasvet za nekaj dober.

 

daj se potem še ti malo vključi v debato

[Janardan]

Hja vsi delamo napake (tako mi imenujemo naše kikse), ali so to res napake ali samo pot, ki nam je namenjena pa nebi želel razglabljat.... torej nihče ni mojster... aja pa uni mizarji zase niso trdili, da so mojstri (vsaj meni ne...), samo glede na to, da so najbrž zaključili šolanje za mizarja, so nekako dobili naziv "mojster"

hehehehe ma nič ne mislim, niti nisem užaljen, da se ne strinjaš, samo pišem, če se kdo strinja ali ne.... (še bolje, da se ne, ker če bi se vsi strinjali, potem bi bil forum prazen... nebi bilo nobenega zapisa tu, kajne...), pač ne čutim nad duše, če jo ti čutiš, potem zate gotovo je (ali dejansko je ali pa so ti jo vcepili drugi... o tem pa ne morem sodit).

 

ja delamo jih, zato ker delujemo iz zmotnega ega. vsaka napaka je pa tudi pot, po kateri stopaš. z napakami se veliko naučiš, naučiš se pa tudi s pravilnim delovanjem. vse je dobro

 

ja v materialnem smislu nikoli ne moreš biti mojster in tudi v duhovnem je tako. lahko se tebi zdi nek mizar mojster, ampak to zato ker ti nimaš pojma o lesu. vendar ta mizar mojster se spomni na svojega učitelja in njegov učitelj je v njegovem spominu večji od njega.

ravno tako je v duhovnem aspektu.

 

glede užaljenosti. ma tako si napisal, sem morda narobe precenil tvoje besede.

 

ja, če bi se vsi strinjali, potem bi lahko šli naprej na višje teme, .... tako smo pa prisiljeni ostati pri osnovah. forum bi lahko bil celo še bolj poln, ker bi bili ljudje nasplošno bolj zadovolnji. tudi ta možnost obstaja to mislim predvsem tega dela foruma.

 

mogoče boš iz mojih besed sam razbral, če nadduša zame obstaja.... kako je pa prišlo do tega, tega pa še sam ne vem.

 

LP

[butl]

ma dej no, devetištirideset je čista iluzija..... pa če jo pišeš skupaj ali narazen oz. če jo bereš iz lune ali venere in čeprav se nahaja v tihem oceanu. nima veze, če je vodomec ali beloglavi jastreb trikrat obkrožil pod kotom štiriindevedeset v visokem nizko hitrostnem letu.

 

cifra je druga, razkrijem ti jo, ko boš pozabil na devetinštirideset.

 

če pa na devetinštirideset nikakor ne moreš pozabiti in če boš imel iskreno željo, da jo resnično želiš pozabiti..... potem ti bom dal proces, tako da boš lahko pozabil na devetinštirideset. zdravil se boš s cifro, ki ti jo takrat razkrijem.

 

ko ti razkrijem cifro, ti dam še dieto, da bo zdravljenje popolno.

 

imam te rad....

 

Nč ne rečem, zna bit tud tko, jst sem res samo en butl, ampak, a veš da me zanima od kod ti spoznanje, da potrebujem zdravljenje? Ziher iz hudo učenih knjig, al se motim mrbit? Sicer nimam nobene želje, da bi pozabil devetinštirideset, sploh pa ne iskreno, a vseeno hvala za tvojo skrb. Ponavadi delujem tko, da moram imeti vsaj dve možnosti, da se za eno odločim. Ti mi pa ponujaš drugo možnost šele, ko se odločim zavreči edino. Sorči, mačkov v žaklju ne kupujem. Če imaš ponudbo, na dan z njo.

 

Ma tud tebe butl rad

Pošlji mgd-ju pozdrav od enga bk-a in ga pobaraj, kako je z njegovo astmo.

 

U, še ena zgodbica. Mi jo je povedal Konfuzij, moj prijatelj. O razumevanju, tud o perspektivi, o zornem kotu, o izhajanju, o odprtosti, širini, ma kar češ.

/mal preprosto po spominjanju/

 

Bila sta dva prijatelja, ki sta si želela ustvariti dom. Saj veš, vsak si želi dom, kjer mu je toplo, kjer se dobro, sprejeto in varno počuti.

In sta začela. Prvi je nabavil vso možno literaturo, celo nad 5000 let stare modre knjige o gradnji doma in se poglobil v študij. A knjige so bile pisane v silno strokovnem, razumljivem ali pač ne, jeziku. Si verjetno lahko predstavljaš, da je beseda le skupek črk in da je le malo besed, ki imajo čisto enoumen pomen in da če se jih zares slučajno najde nekaj takih skupaj, prebrane z lahkoto zgrešijo namen, s katerim so bile napisane. Zdej, a je graditelj tako razmišljal ali ne, ne bi vedel iz glave, je pa zaprosil za pomoč, za nasvete daleč naokoli priznane graditelje domov, mojstre, da so mu svetovali, kakšen dom je zanj najprimernejši, kakšne materiale naj uporabi, kakšna oprema je najprimernejša zanj.... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid /majhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči.

 

Drugi prijatelj se je lotil gradnje malček drugače. Točno si je predstavljal, kakšen dom si želi. Tudi on si je nabavil silne knjige, v katerih je zvedel, kako se dela beton, pa malta, kako se uporablja kramp, lopata, kladivo, pa o statiki... in če česa ni uspel sam opraviti, je poklical mojstre /vodovodarja, štromarja.../... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid/mjhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči.

 

Tako sta živela srečno /nekaj časa/ oba, klepetala preko spleta, uživala vsak v svojem domu. Tu bi se lahko zgodbica zaključila, pa se ne, hja. Prvi, ki je sledil nasvetom mojstrom o tem, kakšen dom je zanj najprimernejši, se /sicer počasi, pa vendar/ ni več počutil tako zelo dobro v svojem domu. Ga je nekako, mislim, utesnjeval. Ja, pa naj hodi ven a ne. Ampak...eee...dom je dom, če se v njem počutiš dobro, kajne, ne pa, da si želiš proč. In postajal je slabe volje, tudi zjokal se je kdaj, sploh po pogovorih z drugim prijateljem, kajti, drugi prijatelj se je v svojem domu počutil čudovito, spokojno in nikakor si ga ni želel zapustiti, niti za kratek čas. Zato se je nekega dne odločil, da ga obišče /prvi drugega, z avtom, ker sta živela silno daleč drug od drugega/, pa ne le zato, ker je bil začuden, da drugi živi v zadovoljstvu, miru in harmoniji, tudi zato, eee, da bi skupaj popila pivo.

 

In ko je tako nekega lepega jesenskega dne konec maja prišel k prijatelju, je imel kaj videti. Enako majhna, ljubka hišica, celo v enaki beli barvi, enako pohištvo, celo enak uokvirjen prtiček z izvezenimi besedami "ljubo doma, kdor ga ima", a z eno čisto majčkeno razlikico. Pohištvo je bilo na zunanji strani sten. Ko je bil prijatelj zunaj, je bil znotraj in ko je bil znotraj, je bil zunaj. Hehe.

 

Aja, oba sta imela hišno številko devetinštirideset, le da bi jo eden iz svojega doma videl kot štiriindevetdeset /če bi imel stekleno steno, pa je ni imel/

 

butl

[Ebor]

Nč ne rečem, zna bit tud tko, jst sem res samo en butl, ampak, a veš da me zanima od kod ti spoznanje, da potrebujem zdravljenje? Ziher iz hudo učenih knjig, al se motim mrbit? Sicer nimam nobene želje, da bi pozabil devetinštirideset, sploh pa ne iskreno, a vseeno hvala za tvojo skrb. Ponavadi delujem tko, da moram imeti vsaj dve možnosti, da se za eno odločim. Ti mi pa ponujaš drugo možnost šele, ko se odločim zavreči edino. Sorči, mačkov v žaklju ne kupujem. Če imaš ponudbo, na dan z njo.

 

Ma tud tebe butl rad

Pošlji mgd-ju pozdrav od enga bk-a in ga pobaraj, kako je z njegovo astmo.

 

U, še ena zgodbica. Mi jo je povedal Konfuzij, moj prijatelj. O razumevanju, tud o perspektivi, o zornem kotu, o izhajanju, o odprtosti, širini, ma kar češ.

/mal preprosto po spominjanju/

 

Bila sta dva prijatelja, ki sta si želela ustvariti dom. Saj veš, vsak si želi dom, kjer mu je toplo, kjer se dobro, sprejeto in varno počuti.

In sta začela. Prvi je nabavil vso možno literaturo, celo nad 5000 let stare modre knjige o gradnji doma in se poglobil v študij. A knjige so bile pisane v silno strokovnem, razumljivem ali pač ne, jeziku. Si verjetno lahko predstavljaš, da je beseda le skupek črk in da je le malo besed, ki imajo čisto enoumen pomen in da če se jih zares slučajno najde nekaj takih skupaj, prebrane z lahkoto zgrešijo namen, s katerim so bile napisane. Zdej, a je graditelj tako razmišljal ali ne, ne bi vedel iz glave, je pa zaprosil za pomoč, za nasvete daleč naokoli priznane graditelje domov, mojstre, da so mu svetovali, kakšen dom je zanj najprimernejši, kakšne materiale naj uporabi, kakšna oprema je najprimernejša zanj.... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid /majhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči.

 

Drugi prijatelj se je lotil gradnje malček drugače. Točno si je predstavljal, kakšen dom si želi. Tudi on si je nabavil silne knjige, v katerih je zvedel, kako se dela beton, pa malta, kako se uporablja kramp, lopata, kladivo, pa o statiki... in če česa ni uspel sam opraviti, je poklical mojstre /vodovodarja, štromarja.../... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid/mjhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči.

 

Tako sta živela srečno /nekaj časa/ oba, klepetala preko spleta, uživala vsak v svojem domu. Tu bi se lahko zgodbica zaključila, pa se ne, hja. Prvi, ki je sledil nasvetom mojstrom o tem, kakšen dom je zanj najprimernejši, se /sicer počasi, pa vendar/ ni več počutil tako zelo dobro v svojem domu. Ga je nekako, mislim, utesnjeval. Ja, pa naj hodi ven a ne. Ampak...eee...dom je dom, če se v njem počutiš dobro, kajne, ne pa, da si želiš proč. In postajal je slabe volje, tudi zjokal se je kdaj, sploh po pogovorih z drugim prijateljem, kajti, drugi prijatelj se je v svojem domu počutil čudovito, spokojno in nikakor si ga ni želel zapustiti, niti za kratek čas. Zato se je nekega dne odločil, da ga obišče /prvi drugega, z avtom, ker sta živela silno daleč drug od drugega/, pa ne le zato, ker je bil začuden, da drugi živi v zadovoljstvu, miru in harmoniji, tudi zato, eee, da bi skupaj popila pivo.

 

In ko je tako nekega lepega jesenskega dne konec maja prišel k prijatelju, je imel kaj videti. Enako majhna, ljubka hišica, celo v enaki beli barvi, enako pohištvo, celo enak uokvirjen prtiček z izvezenimi besedami "ljubo doma, kdor ga ima", a z eno čisto majčkeno razlikico. Pohištvo je bilo na zunanji strani sten. Ko je bil prijatelj zunaj, je bil znotraj in ko je bil znotraj, je bil zunaj. Hehe.

 

Aja, oba sta imela hišno številko devetinštirideset, le da bi jo eden iz svojega doma videl kot štiriindevetdeset /če bi imel stekleno steno, pa je ni imel/

 

butl

 

 

Hehehe, kako slikovita zgodba Butl....

mogoče manjka le še tisti del o Labodki...

[butl]

Hehehe, kako slikovita zgodba Butl....

mogoče manjka le še tisti del o Labodki...

 

Tega dela pa ne poznam, Ebor.

 

Dej napiš

[Ebor]

ja delamo jih, zato ker delujemo iz zmotnega ega. vsaka napaka je pa tudi pot, po kateri stopaš. z napakami se veliko naučiš, naučiš se pa tudi s pravilnim delovanjem. vse je dobro

 

ja v materialnem smislu nikoli ne moreš biti mojster in tudi v duhovnem je tako. lahko se tebi zdi nek mizar mojster, ampak to zato ker ti nimaš pojma o lesu. vendar ta mizar mojster se spomni na svojega učitelja in njegov učitelj je v njegovem spominu večji od njega.

ravno tako je v duhovnem aspektu.

 

glede užaljenosti. ma tako si napisal, sem morda narobe precenil tvoje besede.

 

ja, če bi se vsi strinjali, potem bi lahko šli naprej na višje teme, .... tako smo pa prisiljeni ostati pri osnovah. forum bi lahko bil celo še bolj poln, ker bi bili ljudje nasplošno bolj zadovolnji. tudi ta možnost obstaja to mislim predvsem tega dela foruma.

 

mogoče boš iz mojih besed sam razbral, če nadduša zame obstaja.... kako je pa prišlo do tega, tega pa še sam ne vem.

 

LP

 

Malo se tole že vleče kot zgodba jari kači in steklenem polžu...

Pustmo zdej mojstre lesene ali kakih drugih obrti... to je bila samo prispodoba....

Od učitelja se ne moreš nič naučit, če ga smatraš za nekaj višjega, nekaj nad... v tem primeru lahko samo požiraš njegove besede in se dosledno ravnaš po njih... ali je to dobro ali ni (kaj sploh je dobro, kaj slabo).. ne vem..

Mislim, da dokler nisi z učiteljem na istem nivoju ne boš nikoli razvil svojega razmišljanja...

Evo, Za domačo nalogo razmisli o odnosu, v katerm smo si ljudje drug drugemu učitelji in učenci hkrati....

 

 

Tega dela pa ne poznam, Ebor.

 

Dej napiš

 

Mah saj ga tudi jaz ne poznam ...

Včer bil gor v tvojih krajih... na sončenju... prav fina energija... med tem ko je bilo v kotlini bolj za žabe... se pravi mokro...

[nimbus]

Jaz pa cist off topic, sam ugotavljam, kok so fajn forumi, da lohk hkrati, takorekoc dejansko istocasno, debatiram o parfumih in o bogu recimo.

 

Ti, ti, namesto da bi ločevala pleve od semena

 

viijjuuu

 

Bog je Car

[Janardan]

Nč ne rečem, zna bit tud tko, jst sem res samo en butl, ampak, a veš da me zanima od kod ti spoznanje, da potrebujem zdravljenje? Ziher iz hudo učenih knjig, al se motim mrbit? Sicer nimam nobene želje, da bi pozabil devetinštirideset, sploh pa ne iskreno, a vseeno hvala za tvojo skrb. Ponavadi delujem tko, da moram imeti vsaj dve možnosti, da se za eno odločim. Ti mi pa ponujaš drugo možnost šele, ko se odločim zavreči edino. Sorči, mačkov v žaklju ne kupujem. Če imaš ponudbo, na dan z njo.

 

Ma tud tebe butl rad

Pošlji mgd-ju pozdrav od enga bk-a in ga pobaraj, kako je z njegovo astmo.

 

U, še ena zgodbica. Mi jo je povedal Konfuzij, moj prijatelj. O razumevanju, tud o perspektivi, o zornem kotu, o izhajanju, o odprtosti, širini, ma kar češ.

/mal preprosto po spominjanju/

 

 

Tako sta živela srečno /nekaj časa/ oba, klepetala preko spleta, uživala vsak v svojem domu. Tu bi se lahko zgodbica zaključila, pa se ne, hja. Prvi, ki je sledil nasvetom mojstrom o tem, kakšen dom je zanj najprimernejši, se /sicer počasi, pa vendar/ ni več počutil tako zelo dobro v svojem domu. Ga je nekako, mislim, utesnjeval. Ja, pa naj hodi ven a ne. Ampak...eee...dom je dom, če se v njem počutiš dobro, kajne, ne pa, da si želiš proč. In postajal je slabe volje, tudi zjokal se je kdaj, sploh po pogovorih z drugim prijateljem, kajti, drugi prijatelj se je v svojem domu počutil čudovito, spokojno in nikakor si ga ni želel zapustiti, niti za kratek čas. Zato se je nekega dne odločil, da ga obišče /prvi drugega, z avtom, ker sta živela silno daleč drug od drugega/, pa ne le zato, ker je bil začuden, da drugi živi v zadovoljstvu, miru in harmoniji, tudi zato, eee, da bi skupaj popila pivo.

 

In ko je tako nekega lepega jesenskega dne konec maja prišel k prijatelju, je imel kaj videti. Enako majhna, ljubka hišica, celo v enaki beli barvi, enako pohištvo, celo enak uokvirjen prtiček z izvezenimi besedami "ljubo doma, kdor ga ima", a z eno čisto majčkeno razlikico. Pohištvo je bilo na zunanji strani sten. Ko je bil prijatelj zunaj, je bil znotraj in ko je bil znotraj, je bil zunaj. Hehe.

 

Aja, oba sta imela hišno številko devetinštirideset, le da bi jo eden iz svojega doma videl kot štiriindevetdeset /če bi imel stekleno steno, pa je ni imel/

 

butl

 

Butl

 

tisti, ki je na devetinštirideset , je vedno potreben zdravljenja. najbrž se ne strinjaš kajne.... saj vem

 

mogoče bom kdaj drugič lahko spremenil ponudbo, danes je to še neizvedljivo.

 

bom povedal mgd-ju, da ga pozdravljaš njegova astma? najbrž se že kar nekaj časa nisi videl z njim?

 

------

 

lepa in zanimiva tale zgodba tvojega prijatelja Konfucija.

 

me pa zanima, zakaj so mojstri pri prvemu sfalili projektiranje. najbrž niso bili pravi mojstri? drugače bi točno vedeli, kaj ta prvi sploh rabi. druga možnost njegovega nezadovoljstva je ta, vsaj jaz tako vidim no, da je imel vse kar je potreboval, ampak na žalost tega ni zadosti cenil. tretja možnost. ker že na začetku ni vedel, kaj sploh želi, je napačno izražal svoje želje. ker je želel graditi hišo, so mu mojstri pač svetovali o hiši. niso se želeli vpletati v njegovo svobodno voljo. mogoče so mojstri vedeli, da hiše ta prvi sploh ne rabi. kaj veš, mogoče so ga čakali, da pride nazaj do njih in jih vpraša zakaj je tako žalosten v tej hiši. je morda potem zgubil zaupanje v te mojstre? ...... a lahko po tem vprašaš svojega prijatelja Konfucija? bi blo zanimivo vedet....

 

pri drugemu lahko vidim še večji problem. mogoče je živel v zmotnem spokoju in zmotni harmoniji. mogoče je bilo vse to samo iluzija. tudi ta ta drugi lahko sploh ni rabil hiše. prvi je vsaj ugotovil, da je samo na začetku lahko živel srečno v hiši, potem pa je prišlo nezadovoljstvo. le zakaj? morda res te hiše sploh ni rabil. mogoče je bil njegov ta pravi dom že od vedno nekje postavljen, on pa si je želel zgraditi novo hišo. morda bi moral vprašati mojstre, kje je njegov pravi dom in kje lahko zares trajno srečno živi.

 

drugi lahko še na tisoče let živi v svoji hiši, v zmotnem spokoju in zmotni harmoniji. raje sem potem nezadovoljen kot prvi.

 

hehe

 

ravno to je mogoče problem, ta devetinštirideset oz. štiriindevedeset. oba sta potrebovala drugo cifro, da bi lahko živela v pravi harmoniji.

 

kdo bi vedel.

 

Lepo pozdravi prijatelja Konfucija.

[Janardan]

Malo se tole že vleče kot zgodba jari kači in steklenem polžu...

Pustmo zdej mojstre lesene ali kakih drugih obrti... to je bila samo prispodoba....

Od učitelja se ne moreš nič naučit, če ga smatraš za nekaj višjega, nekaj nad... v tem primeru lahko samo požiraš njegove besede in se dosledno ravnaš po njih... ali je to dobro ali ni (kaj sploh je dobro, kaj slabo).. ne vem..

Mislim, da dokler nisi z učiteljem na istem nivoju ne boš nikoli razvil svojega razmišljanja...

Evo, Za domačo nalogo razmisli o odnosu, v katerm smo si ljudje drug drugemu učitelji in učenci hkrati....

 

mogoče se ras malo preveč vleče

 

ja seveda, samo za primerjavo smo jih uporabili.

 

jaz pa mislim, da se od učitelja sploh ne moreš nič naučit, če ne smatraš, da ve nekaj več od tebe.

 

se pa strinajam, da je veliko nepravih učiteljev, od tistih je bolje čim prej oditi. no če ne prej takrat, ko si to sposoben.

 

če prideš na isti nivo, potem je znak, da rabiš drugega učitelja,.... poznam tak primer. učitelj je rekel, jaz mislim, da ti pripadaš enemu drugemu učitelju/liniji. zelo hitro si dosegel (presegel) moj nivo. fajn je, da ja ta učitelj to priznal in sta se lahko prijateljsko razšla.

 

imam nekaj takih odnosov, ko sem učenec in učitelj hkrati pri isti osebi. imam jih pa tudi nekaj, ko sem samo zvesti učenec. pri prvem odnosu se gre za dopolnjevanje znanja, jaz nekaj vem on pa nekaj drugega. v drugem primeru. jaz nič ne vem oz. premalo, on pa ve vse kar rabim.

 

če si pri določeni osebi že na začetku učenec in učitelj hkrati. potem je dobro, da tako ostane še naprej. ne glede na to, da si morda ta trenutek bolj učitelj, kot učenec. ta razmerja se lahko potem hitro obrnejo. ali pa tudi ne no.... če misliš, da si ti boljši učitelj od drugega, potem si bil njegov zelo slab učenec.

 

kaj ti praviš?

 

LP

[mako106]

kaj ti praviš?

 

LP

bog ne pozna boljše slabše.....tudi ko sliši za odnos mojster učenec, pade na rit od smeha....smešen je ta naš ego...

[Janardan]

bog ne pozna boljše slabše.....tudi ko sliši za odnos mojster učenec, pade na rit od smeha....smešen je ta naš ego...

 

očitno poznaš dobro Boga, da veš, da ima rit in da lahko pade na njo. a misliš, da mora Bog slišati ali mu v bistvu tega ni treba, saj je že vedel davno preden je to slišal. kdo potem poroča Bogu, da lahko potem Bog nekaj sliši, pa čeprav mu tega ni bilo treba, ker je to že prej sam vedel?

 

po tej tvoji tezi, da se Bog nasmehne odnosu mojster učenec, potem Bog ni učitelj? kaj je pa potem Bog, če že ni učitelj?

 

 

povej mi kaj več o našem egu

[mako106]

povej mi kaj več o našem egu

npr.....če te ego ne bi jebal v glavo....bi vse vedel...dovolj?

 

po tej tvoji tezi, da se Bog nasmehne odnosu mojster učenec, potem Bog ni učitelj? kaj je pa potem Bog, če že ni učitelj?

 

opazovalec...naših gluposti....ki jih delamo, da bi ga videli

[Janardan]

npr.....če te ego ne bi jebal v glavo....bi vse vedel...dovolj?

opazovalec...naših gluposti....ki jih delamo, da bi ga videli

 

hmmm.... in kaj moraš narediti, da ego nima več spolnih odnosov s tvojo glavo? to najbrž o zmotnem egu govoriš?

 

in kako je potem mogoče videti Boga, če ga že z glupostmi ni mogoče? očitno se potem strinjaš, da Boga samega po svoji moči ne moremo videti? a to samo zato, ker smo glupi ali je še kak drug razlog?

 

hvala