Bog

[Alan_New]

[Brezo]

Sveto pismo in večina tistega kar uči krščanstvo, razen nekaterih zvitkov od Mojzesa in še par drugih stvari je namenjeno ljudem, ki hodijo po poti mistikov...to je pot duhovnosti, ki deluje preko čustev do srca in duše...pasti ležijo v preveliki čustveni vpletenosti kar se v zgodovini pozna kot križarske vojne, inkvizicija, itd...to ni pot okultizma...

 

Mojzes je bil pa po drugi strani tudi okultist...že v zgornji zgodbici nekatere besede prav izstopajo...čeprav izgleda kot resnična zgodbica, bo človek ki je vsaj malo bolj "v duhovnosti" opazil simboliko, anagrame, besede in številke, ki se jih lahko medsebojno zamenjuje, kombinira, itd...v prevodih se to zelo težko opazi...če pa se malo premeče hebrejsko besedo za soboto, Gospoda, Aron in še kaj dobi besedilo čisto drugačen pomen...Sedem dni se nanaša na ustroj človeka, to kar jogini povezujejo s 7 čakrami in pripadajočimi subtilnimi telesi...kar se pa tiče gorečega grma, glasu in nekih krogov pri Mojzesu, je pa to podoben pojav kot ga opažajo napredni jogini v svojih meditacijah...zato pa obstaja kabala in krščanski misticizem, ki ima bolj malo veze s cerkvijo in Vatikanom...

 

Človek, ki prestopi prag taprave duhovnosti naj bi opazil te stvari, zato naj ne bi stvari jemal dobesedno...za obične ljudi nas pa že zgodovina uči kaj vse je možno...Če se je človek kaj naučil iz svoje zgodovine v redu, če ne naj pa ponavlja lekcijo. Mogoče bo pa v naslednjem lifeu skapiral učno lekcijo, če seveda verjame v reinkarnacijo. Če ne bo pa kao šel v Valhalo, k Alahu, nebesa al kamorkoli in h komurkoli že verjame...http://serve.mysmiley.net/angel/angel02.gif

[mgd]

Odvisno kako gledaš, tako vidiš svetlobo ali senco.

Ko si obrnjen proti svetlobi, ne vidiš sence, ko se pa obrneš stran od svetlobe vidiš senco - lastno.

Zdaj veš kdo je vmes, ki blokira luč?

ja, prav maš... ampak kako je pol luč vseobsegajoča?

[mgd]

da skrajšam... Boga se ne da spoznat (ali zanikat) s svojimi čutili, umom, razumom, trudom. je večen in samo-razodet. le če se mu predaš ga lahko spoznaš. se splača

[mgd]

Ne glede na to kako in kam se obrneš, luč (še vedno) je.

 

Tricky, ko se obrneš stran od luči, vidiš senco, kar pa ne pomeni, da luči ni.

Še vedno je le, da se človek ne zaveda.

sej vprašanje ni blo al luč je al ni, ampak zanimal me je kako je ob vseobsegajoči (povsod prisotni; ki zajema vse) luči možna senca.

[Brezo]

Človeško oko ne zazna celotnega spektra svetlobe (recimo IR svetloba)...mogoče je pa Lili zgoraj mislila na prozorno prizmo, ki lomi svetlobo, da je v sredini...Kaj pa če ima luč različno žarnico- halogenko, LED, žveplovo, xenonsko...potem je pa še odvisno kje stoji, pod katerim kotom...Če je luč v obliki krogle in točno nad človečkom ne bo skoraj nobene sence. Če bo pa pod stekleno površino pod nogami, bo pa senca na stropu, če je seveda zaprti prostor...

 

Lili pa vidim, da je doživela neko razsvetljenje...so njene Buddovske zgodbice oz. misli preveč globoke in pametne za moje crnogorske možgančke...http://serve.mysmiley.net/angel/angel02.gif

[Mihela]

Tudi sama sem neverjetno fascinirana s tem, kako je moje razumevanje določeno z mojo človeškostjo, z omejitvami in prednostmi bivanja v človeškem telesu. V budistični molitvi je en del, ki pravi, v očeh cveta je svet videti kot cvet... plis ne mi tega dobesedno vzeti, sam hočem povedati da nas naše človeške sposobnosti zaznavanja močno zavezujejo pri našemu dojemanju. Zakaj se zdi nelogično da obstajajo bitja z drugačno zaznavo, ki doživljajo svet drugače? To vidimo že pri živalih, in če obstajajo bitja, čigar sposobnosti zaznav so drugačne, mogoče bolj čiste bolj direktne, je nihovo doživljanje tega kar je drugačno, kajne. Bog ali bogovi ali sam bitja, čigar zaznavanje je drugačno, manj ozko, manj ujeto ...zakaj ne... kje je logična predpostavka da takih bitij ni... valda, pa dokler nimamo tega izkustva, imamo lahko samo odprtost, kajne. Jaz velikokrat te svete knjige doživljam kot zemljevid, ko se odpravljam na področja na keterih še nisem bla, vidiš načrt, vendar ne moreš vedat, kako in kaj bo in kakšno bo tem ( ker ni izkustva)... si popolnoma odprt, pustiš načrtu da te vodi in potem če stvari ne tečejo, kot obljublja načrt, se mal sam znajdeš, al pa koga vprašaš, pa pozorno poslušaš kaj ti imajo povedati, pa lutaš dalje in vedno najdeš... no vsaj v mojem svetu je tko, da vedno najdem... včasih res dolgo rabim, najdem pa

[Brezo]

sej vprašanje ni blo al luč je al ni, ampak zanimal me je kako je ob vseobsegajoči (povsod prisotni; ki zajema vse) luči možna senca.

 

A niso znanstveniki lepo dokazal, da ima bela svetloba različne spektre, vibracije, tone, ipd...Bela svetloba se skozi prizmo lahko razdeli na več barv...iz tega sledi da so tudi črna, siva, rjava in ostale temne barve samo koščki oz. delčki, ki izhajajo iz bele...

 

To pomeni, da se duša lahko "odcepi" od Boga, se spusti v materijo in začne tako imenovani ciklus involucije in evolucije...začne se izražati skozi različna telesa...od tega kje ima pozornost oz. zavest je odvisno kakšno sredstvo (inštrument) uporablja pri opazovanju te svetlobe...In če oseba nima primernih inštrumentov potem tudi ne more videti določenih stvari...

 

V bolj globokih duhovnih bukvicah se namreč zelo poudarja, da je marsikaj odvisno od vozila (telo) in inštrumentov (čutila, um, razum, inteligenca, intuicija, energijski centri, itd.), ki jih človek uporablja...http://serve.mysmiley.net/angel/angel02.gif

[mgd]

A niso znanstveniki lepo dokazal, da ima bela svetloba različne spektre, vibracije, tone, ipd...Bela svetloba se skozi prizmo lahko razdeli na več barv...iz tega sledi da so tudi črna, siva, rjava in ostale temne barve samo koščki oz. delčki, ki izhajajo iz bele...

šlo se je okol tele izjave :

 

lepo povedano ...

pot popolnosti pa je iskanje resnice o vseobsegajoči resnici

ta resnica je luč

in kjer je luč ... so tudi sence

in sence so za kontrast

brez kontrasta ni izkušnje

na to sem jaz vprašal kako je možno imet ob vseobsegajoči (vseprisotni; ki zajema vse) luči tudi sence. ni se šlo za belo luč in njene različne možne odtenke, ampak za vseobsegajočo luč in senco.

 

To pomeni, da se duša lahko "odcepi" od Boga, se spusti v materijo in začne tako imenovani ciklus involucije in evolucije...začne se izražati skozi različna telesa...od tega kje ima pozornost oz. zavest je odvisno kakšno sredstvo (inštrument) uporablja pri opazovanju te svetlobe...In če oseba nima primernih inštrumentov potem tudi ne more videti določenih stvari...

 

V bolj globokih duhovnih bukvicah se namreč zelo poudarja, da je marsikaj odvisno od vozila (telo) in inštrumentov (čutila, um, razum, inteligenca, intuicija, energijski centri, itd.), ki jih človek uporablja...http://serve.mysmiley.net/angel/angel02.gif

in spet tvoja kreativna domišljija

 

duša ni "odcepljeni" odtenek Boga

 

s temi začasnimi inštrumenti, ki si jih omenu, pa kakršnikoli že so, ne morš vidt sebe in Boga, ki sta večna. lahko pa nepopolno vidiš začasne stvari. in pol na podlagi tega lahko tako kot ti pripoveduješ raznorazne pravljice, ki se spreminjajo s časom in tudi kontradiktirajo med sabo

 

tud če maš vse čakre odprte na full, še zmeri ne boš vidu, da so le inštrument v rokah tebe in Boga. boš loh mal boljš vidu začasno materijo kot kakšni, ki nimajo, a še vedno nepopolno. za vidt sebe, Boga in vso začasno materijo v pravi luči (s čakrami vred) boš mogu pa odprt svoje večne oči. in to ni odvisno od tega kolk maš odprte čakre. lohk maš čakre zelo zaprte in bolano telo, a boš vseen lahko srečen gledu Boga.

 

zato še enkrat :

 

Boga se ne da spoznat (ali zanikat) s pomočjo čutil, uma, razuma, inteligence, truda. Je samo-razodet. Spoznaš ga lahko le če se mu predaš. In kot že veste... se splača

[Mihela]

da skrajšam... Boga se ne da spoznat (ali zanikat) s svojimi čutili, umom, razumom, trudom. je večen in samo-razodet. le če se mu predaš ga lahko spoznaš. se splača

To kar ti imenuješ bog se lahko imenuje z mnogo različnimi imeni, lahko je Plotinovo Eno, lahko je sveto, lahko je praznina... torej nekaj kar je del tebe in kar obstaja v tebi kot potencial, kot spoznanje, kot zavest... je pa lepo, da človek najde nekaj, kar ga prestavi iz ujetosti v iluzorni jaz in ga poveže s celoto, na ta način je bog vsekakor skrivnost,ki se jo da le izkusiti in je lahko nekaj izjemno koristnega..., večno nima nič z bogom, ker je v času, je v nekih določilih, ki si jih je ustvaru človek, samorazodet pa ne razumem, če se ti da s tako nevednico ukvarjat, mi prosim razloži kaj to pomeni. Obstaja rek, da so misli na duhovni poti pomembne tako kot osel, ki te vodi do hiše, vendar v hišo moraš vstopiti sam...ni nesmiselno... je pomembno, le oklepat se jih ne smeš in dovoliti si vstopiti v bivanje... oh ko to pišem se zavedam kako pogosto nisem v bivanju, kako pogosto sem sam v svojih slikah... in kako lepi so ti redki trenutki, ko si...

 

Mene pri Bogu moti:

- da če je vse po njegovi milosti, kje je logika trpljenja... budizm mam rajš ker sem potem jaz odgovorna za svoje trpljenje in ne nek Bog zunej mene

- da se ga doživlja kot nekaj zunanjega in tujega, kot nekaj kar te reši, ljubše mi je da je v meni potencial, ki ga lahko spoznam, da se s spremembo zavesti spremeni moj um

- boga veliko raje doživljam kot neko simbol za celost, za jasnino, za tisto pravo bivanje, tisto brez navlake

- vsakič ko ma lik osebe, si ne morem pomagati, da mi postane neprijeten... razen seveda, če ga spoznavam kot nepopolnega boga, kot so nepopolni mitološki bogovi

[mgd]

samorazodet pa ne razumem, če se ti da s tako nevednico ukvarjat, mi prosim razloži kaj to pomeni.

bom poskusu s pomočjo ilustracije.

 

navajeni smo, da če hočmo eno stvar vidt v temi, da potrebujemo luč.

 

a ko je noč, sonca ne morš videt, pa če zbereš še nevemkolk luči. šele ko sonce zjutraj vzide, ga lahko vidiš. in ne potrebuješ nobene luči, da bi ga osvetlil, da bi ga lahko videl. je samo-razodet, samo-razsvetljen. razodeva se preko svojih žarkov. če si ne zapreš oči pred njim in ga pogledaš, ga lahko vidiš.

 

da je Bog samo-razodet pomeni, da se ga da vidt le po Njegovi volji. z našimi čutili, umom, razumom, trudom se ga ne da vidt, tako kot sonca ne morš vidt ponoč, pa če zbereš še nevemkolk luči. z "lučjo" (našimi čutili itd.) lahko nepopolno vidiš le materialne objekte. zato lahko Boga vidiš, le če ga sprejmeš.

 

upam, da je blo razumljivo. če ne, lahko še kako drgač probam.

 

Mene pri Bogu moti:

- da če je vse po njegovi milosti, kje je logika trpljenja... budizm mam rajš ker sem potem jaz odgovorna za svoje trpljenje in ne nek Bog zunej mene

Bog nas je naredu s svobodno voljo, brez katere ljubezen ni mogoča. Le če napačno deluješ trpiš. Za tvoje trpljenje ni odgovoren Bog. Da pa sploh obstajamo in da dobimo rezultate svojih aktivnosti, pa je milost Boga.

 

- da se ga doživlja kot nekaj zunanjega in tujega, kot nekaj kar te reši, ljubše mi je da je v meni potencial, ki ga lahko spoznam, da se s spremembo zavesti spremeni moj um

Če napačno deluješ, te Bog želi rešiti z dobrim nasvetom. Je v tebi, zunaj tebe in vsepovsod.

 

- boga veliko raje doživljam kot neko simbol za celost, za jasnino, za tisto pravo bivanje, tisto brez navlake

Ok, sam to še ni direktno doživljanje Boga.

 

- vsakič ko ma lik osebe, si ne morem pomagati, da mi postane neprijeten... razen seveda, če ga spoznavam kot nepopolnega boga, kot so nepopolni mitološki bogovi

ja, vse začasne oblike in osebe slej ko prej postanejo neprijetne. nepopolni mitološki bogovi so tud začasne (ali izmišljene) osebe in oblike, zato vam bojo tudi ti postali slej ko prej neprijetni. a ko boste uzrla Boga, vas bo njegova lepota in prijetnost vsakič na novo prijetno presenečala, vedno, onkraj vseh vaših pričakovanj in želja.

[mayita]

bom poskusu s pomočjo ilustracije.

 

navajeni smo, da če hočmo eno stvar vidt v temi, da potrebujemo luč.

 

a ko je noč, sonca ne morš videt, pa če zbereš še nevemkolk luči. šele ko sonce zjutraj vzide, ga lahko vidiš. in ne potrebuješ nobene luči, da bi ga osvetlil, da bi ga lahko videl. je samo-razodet, samo-razsvetljen. razodeva se preko svojih žarkov. če si ne zapreš oči pred njim in ga pogledaš, ga lahko vidiš.

 

da je Bog samo-razodet pomeni, da se ga da vidt le po Njegovi volji. z našimi čutili, umom, razumom, trudom se ga ne da vidt, tako kot sonca ne morš vidt ponoč, pa če zbereš še nevemkolk luči. z "lučjo" (našimi čutili itd.) lahko nepopolno vidiš le materialne objekte. zato lahko Boga vidiš, le če ga sprejmeš.

 

upam, da je blo razumljivo. če ne, lahko še kako drgač probam.

 

 

Bog nas je naredu s svobodno voljo, brez katere ljubezen ni mogoča. Le če napačno deluješ trpiš. Za tvoje trpljenje ni odgovoren Bog. Da pa sploh obstajamo in da dobimo rezultate svojih aktivnosti, pa je milost Boga.

 

 

Če napačno deluješ, te Bog želi rešiti z dobrim nasvetom. Je v tebi, zunaj tebe in vsepovsod.

 

 

Ok, sam to še ni direktno doživljanje Boga.

 

 

ja, vse začasne oblike in osebe slej ko prej postanejo neprijetne. nepopolni mitološki bogovi so tud začasne (ali izmišljene) osebe in oblike, zato vam bojo tudi ti postali slej ko prej neprijetni. a ko boste uzrla Boga, vas bo njegova lepota in prijetnost vsakič na novo prijetno presenečala, vedno, onkraj vseh vaših pričakovanj in želja.

 

 

če sem te prav razumela praviš da je sonce bog

 

 

 

 

[mgd]

če sem te prav razumela praviš da je sonce bog

s primerom sonca sem Miheli razlagal, kaj pomeni, da je Bog samo-razodet. prosim preberi še enkrat

 

drgač pa sonce je tud Bog ja, ker nič razen Boga sploh ne obstaja. vse je On. On je vse. ampak sonce je le delček Božje energije, ni On osebno.

[mayita]

s primerom sonca sem Miheli razlagal, kaj pomeni, da je Bog samo-razodet. prosim preberi še enkrat

 

drgač pa sonce je tud Bog ja, ker nič razen Boga sploh ne obstaja. vse je On. On je vse. ampak sonce je le delček Božje energije, ni On osebno.

 

 

pol smo mi tudi bog?če je sonce del boga kako pol mi nismo?

[Brezo]

...duša ni "odcepljeni" odtenek Boga

 

s temi začasnimi inštrumenti, ki si jih omenu, pa kakršnikoli že so, ne morš vidt sebe in Boga, ki sta večna. lahko pa nepopolno vidiš začasne stvari. in pol na podlagi tega lahko tako kot ti pripoveduješ raznorazne pravljice, ki se spreminjajo s časom in tudi kontradiktirajo med sabo

 

tud če maš vse čakre odprte na full, še zmeri ne boš vidu, da so le inštrument v rokah tebe in Boga. boš loh mal boljš vidu začasno materijo kot kakšni, ki nimajo, a še vedno nepopolno. za vidt sebe, Boga in vso začasno materijo v pravi luči (s čakrami vred) boš mogu pa odprt svoje večne oči. in to ni odvisno od tega kolk maš odprte čakre. lohk maš čakre zelo zaprte in bolano telo, a boš vseen lahko srečen gledu Boga.

 

zato še enkrat :

 

Boga se ne da spoznat (ali zanikat) s pomočjo čutil, uma, razuma, inteligence, truda. Je samo-razodet. Spoznaš ga lahko le če se mu predaš. In kot že veste... se splača

 

Se vidi, da imaš bolj teoretično znanje, kot pa izkušnje, ki podpirajo tvoje knjižno znanje...

 

Vesolje se deli na različne ravni...na kratko rečeno duhovni svet in materijo...luč je duhovni svet, senca je materija...v materiji lahko poleg senc obstaja tudi luč, se pač nahajata na istem prostoru samo na različnih frekvencah. Na višjih duhovnih nivojih pa sence ne more biti, ampak so lahko samo različni kontrasti luči. Po domače povedano, gledano iz ptičje perspektive, luč ima okroglo stikalo s katero se svetlobo lahko zmanjša (zatemni) od full močne svetlobe do čisto šibke...

 

Duša je delček Boga, ima indivudualno zavest in svobodno voljo, istočasno pa ima tudi skupinsko zavest. Koliko katero uporablja je odvisno od človeka in od njegove sposobnosti preklapljanja ali sposobnosti da fura oboje skupaj...

 

S temi inštrumenti se lahko vidi in spozna Boga, ne pa v celoti...

 

O čakrah se ti pa ne sanja kaj preveč. Obstajata dva pojma: razvitost in odprtost. Človek ima lahko vse čakre odprte, ampak to še ne pomeni da jih ima tudi razvite. Srečen ne moreš biti, če nimaš odprtih čaker, zlasti anahata in ajna. Te dve pa itak vplivata na vse ostale. In če se govori o sreči glede Boga morajo biti v neki meri odprte vse višje čakre...

 

Brez veze, da govoriš o spoznaji Boga, ker si še daleč od tega...mogoče si ga samo malo okusil...tudi dvomim, da poznaš vsaj nekatere kriterije za začetek poti učenca na notranjih ravneh. Ko človek čuti naš planet kot samo eno živo bitje, ko zaznava potrebe, čustva, miselnost celega človeštva kot ene osebe, itd...potem je šele stopil čez prva vrata taprave duhovnosti...vse ostalo je samo predpriprava...šele na tej stopnji se da malo priti telepatsko v stik z univezalnim umom in dobivati določene "vtise"- pogled v Božanske načrte za naše osončje, ipd...pa še tukaj se je treba najprej naučiti delovati skupaj z skupinami na subtilnih nivojih in raznimi posredniki (bitja zelo visokega ranga) preden se sploh zavestno pride malo v stik z Bogom oz. univerzalnim umom...

 

Tako rad govoriš o predaji Bogu...kaj pa odgovornost za svoja dejanja, moč volje in ne vem kaj še vse...na polovici poti človek pride do točke, ko se mora obnašati do nižjih kraljestev (od mineralnega do človeškega, vključno z določenimi nivoji kraljestva dev...) tako kot se Bog obnaša do njega...drugače ne more napredovati v višji razred...Tukaj človek šele spozna kaj pomeni nahajat se v Njemu, delovat znotraj Njega, ipd. (mišljen je samo naš planet, ki ima v tem primeru vlogo majhnega Bogeca; ostalo so že višji razredi).

 

To kar govoriš je za moje pojme bolj polovičarsko oz. pomankljivo znanje (knjižno). Poanta oz. bistvo je dobro nakazano, manjka pa veliko stvari vmes, da bi se pravilno razumelo. V duhovnih knjigah piše zelo malo ali skoraj nič o temu kaj se zgodi, ko je človek res sprejet za učenca tudi na notranji ravni in gre čez določene iniciacije. Te stvari namreč poznajo samo tapravi duhovni učitelji in njihovi napredni učenci. Tudi večina razlag o Bogu v knjigah je namenjena povprečnim ljudem in še to brez prehudih detajlov. To je samo priprava na tisto kar se potem dogaja na notranjih ravneh. O tem se pa v javnosti ne govori oz. se dajejo informacije v javnost skladu z razvitostjo ljudi in razumevanjem...

[mgd]

pol smo mi tudi bog?če je sonce del boga kako pol mi nismo?

se jz ne pravm, da mi nismo Bog. smo Bog, ker nič druzga razen njega sploh ne obstaja. sam mi ni nismo On kot celota in vrhovna volja, ampak delček ene izmed njegovih energij z majhno voljo.

[mayita]

se jz ne pravm, da mi nismo Bog. smo Bog, ker nič druzga razen njega sploh ne obstaja. sam mi ni nismo On kot celota in vrhovna volja, ampak delček ene izmed njegovih energij z majhno voljo.

 

kaj misliš pod majno voljo

[mgd]

kaj misliš pod majno voljo

da se lahko svobodno odločaš kako boš deloval, rezulate daje pa Bog.

[mgd]

O čakrah se ti pa ne sanja kaj preveč. Obstajata dva pojma: razvitost in odprtost. Človek ima lahko vse čakre odprte, ampak to še ne pomeni da jih ima tudi razvite. Srečen ne moreš biti, če nimaš odprtih čaker, zlasti anahata in ajna. Te dve pa itak vplivata na vse ostale. In če se govori o sreči glede Boga morajo biti v neki meri odprte vse višje čakre...

lohk si srečen tud brez čaker.

 

videnje Boga ni pogojeno s čakrami in njihovim stanjem.

 

če jih maš odprte in/ali razvite, lahko s tem dosežeš le začasni oddih od trpljenja, ne pa pozitivne sreče.

 

Brez veze, da govoriš o spoznaji Boga, ker si še daleč od tega...mogoče si ga samo malo okusil...tudi dvomim, da poznaš vsaj nekatere kriterije za začetek poti učenca na notranjih ravneh. Ko človek čuti naš planet kot samo eno živo bitje, ko zaznava potrebe, čustva, miselnost celega človeštva kot ene osebe, itd...potem je šele stopil čez prva vrata taprave duhovnosti...vse ostalo je samo predpriprava...šele na tej stopnji se da malo priti telepatsko v stik z univezalnim umom in dobivati določene "vtise"- pogled v Božanske načrte za naše osončje, ipd...pa še tukaj se je treba najprej naučiti delovati skupaj z skupinami na subtilnih nivojih in raznimi posredniki (bitja zelo visokega ranga) preden se sploh zavestno pride malo v stik z Bogom oz. univerzalnim umom...

tud s tem lahko zase in za druge dosežeš le začasni oddih od trpljenja, ne pa pozitivne sreče. Bog si želi, da smo živa bitja pozitivno srečna in razodeva proces kako lahko to dosežemo.

 

Tako rad govoriš o predaji Bogu...kaj pa odgovornost za svoja dejanja, moč volje in ne vem kaj še vse...na polovici poti človek pride do točke, ko se mora obnašati do nižjih kraljestev (od mineralnega do človeškega, vključno z določenimi nivoji kraljestva dev...) tako kot se Bog obnaša do njega...drugače ne more napredovati v višji razred...Tukaj človek šele spozna kaj pomeni nahajat se v Njemu, delovat znotraj Njega, ipd. (mišljen je samo naš planet, ki ima v tem primeru vlogo majhnega Bogeca; ostalo so že višji razredi).

odgovornost, ki jo imaš kot človek in živo bitje je, da služiš celoto/Vrhovno voljo/Boga.

 

V duhovnih knjigah piše zelo malo ali skoraj nič o temu kaj se zgodi, ko je človek res sprejet za učenca tudi na notranji ravni in gre čez določene iniciacije. Te stvari namreč poznajo samo tapravi duhovni učitelji in njihovi napredni učenci. Tudi večina razlag o Bogu v knjigah je namenjena povprečnim ljudem in še to brez prehudih detajlov. To je samo priprava na tisto kar se potem dogaja na notranjih ravneh. O tem se pa v javnosti ne govori oz. se dajejo informacije v javnost skladu z razvitostjo ljudi in razumevanjem...

ja, le s pomočjo pravega duhovnega učitelja lahko vidiš Boga in Ga služiš. in to ne mislim tistih "duhovnih učiteljev" opisanih v knjigi Pot mojstrov, z njihovo pomočjo ne morš vidt Boga v celoti.

[mayita]

da se lahko svobodno odločaš kako boš deloval, rezulate daje pa Bog.

 

 

to pa sploh ni res, če vsaj malo veš o energijah bi vedel da to enostavno ne more biti res...

pa še to kako se lahko svobodno odločiš če ti rezultat da bog, to je čista ne logika. če ti nekdo da rezultate potlej nimaš svobodnega odločanja....

[mgd]

to pa sploh ni res, če vsaj malo veš o energijah bi vedel da to enostavno ne more biti res...

kaj ne more bit res?

 

pa še to kako se lahko svobodno odločiš če ti rezultat da bog, to je čista ne logika. če ti nekdo da rezultate potlej nimaš svobodnega odločanja....

 

ja, mi mamo majhno voljo, razlago katere si me spraševala. mi se lahko svobodno odločamo le kako bomo deloval, rezultate teh aktivnosti pa daje Bog.

 

za ilustracijo : če si zaposlena v eni firmi, lahko tam delaš tako ali drugače ali pa stavkaš, ampak plačo dobiš le če ti jo direktor da. sama si je ne morš vzet.

 

če pravilno uporabiš svojo majhno svobodno voljo si lahko popolnoma srečna. med tem ko ti sanje, da si popolnoma neodvisna, svobodna in vrhovna volja, srečo omejujejo. Bog ni krut.

[mayita]

kaj ne more bit res?

 

 

 

ja, mi mamo majhno voljo, razlago katere si me spraševala. mi se lahko svobodno odločamo le kako bomo deloval, rezultate teh aktivnosti pa daje Bog.

 

za ilustracijo : če si zaposlena v eni firmi, lahko tam delaš tako ali drugače ali pa stavkaš, ampak plačo dobiš le če ti jo direktor da. sama si je ne morš vzet.

 

če pravilno uporabiš svojo majhno svobodno voljo si lahko popolnoma srečna. med tem ko ti sanje, da si popolnoma neodvisna, svobodna in vrhovna volja, srečo omejujejo. Bog ni krut.

 

 

ja sej pol nisi svoboden...navidezna svoboda največja farsa človeštva.ne morem verjeti da tako razmišljaš, zdaj mi je jasno veliko.če tako razmišljaš ne boš nikoli zrastel ampak vedno bil odvisen od drugega....prelaganje odgovornosti na drugega je lenoba uma...dobro so ti izprali možgane morm reči.

[mgd]

ja sej pol nisi svoboden...navidezna svoboda največja farsa človeštva.ne morem verjeti da tako razmišljaš, zdaj mi je jasno veliko.če tako razmišljaš ne boš nikoli zrastel ampak vedno bil odvisen od drugega....prelaganje odgovornosti na drugega je lenoba uma...dobro so ti izprali možgane morm reči.

ja, nisi popolnoma svoboden, a še vedno dovolj svoboden, da si lahko popolnoma srečen, če pravilno deluješ.

[mayita]

ja, nisi popolnoma svoboden, a še vedno dovolj svoboden, da si lahko popolnoma srečen, če pravilno deluješ.

 

in kaj je pravilno delovanje?

[mgd]

in kaj je pravilno delovanje?

delovanje za dobrobit celote/Vrhovne volje/Boga, katerega del si.