Prasem

[Mičo]

Ime izhaja iz grške besede prason, por (Allium ampeloprasum) po domače, zaradi očitne barvne podobnosti. V ne-slovenskem govornem področju se ponavadi uporablja beseda prase.

 

Prasem na Britannici

Prasem na Wikipedii

 

Ostala imena (sinonimi): Edinite; Prasem; Prasio; Prasius

 

Ime prase se je v osnovi uporabljalo za zeleno obarvane kvarcite (kamnina, ne mineral). Več kot stoletje je bilo ime rezervirano le za mikro kristalne različke kremena značilne zelene barve, v zadnjem času pa so tako poimenovali tudi kristale kremena s podobnim barvnim odtenkom. Sedaj je le oznaka za barvo kremena - če je "porovo" zelen, je prasem.

 

Zanimivost: Lepo razviti kristali iz otoka Serifos v Grčiji, ki jih mineralogi imenujejo prasem, so obarvani zaradi vključkov hedenbergita.

[dyamant]

o.k., potem pa damo to sem, da bomo imeli nek sistem..

 

 

Vir: Pretner Tadej

 

29. PRASEM (SMARAGDNI KREMEN)

Trigonalni SiO2 + aktinolit Ca2(Mg,Fe)5[(OH, F) | Si4O11]2

Trdota: 7

Gostota: 2,63–2,65 g/cm3

Element: voda-zemlja

 

Prasem je debelokristalni različek kremena z vključki aktinolita. Običajno je masiven, včasih pa tvori lepe kristale. Brusijo ga kabošonsko.

 

Izvor imena: Plinij Starejši ga je opisoval pod imenom prasius.

 

Nahajališča: Najlepše najdemo v Grčiji, Avstriji, na Škotskem, Finskem in v Južni Afriki.

 

Možnosti zamenjave: Podoben je avanturinu, od katerega ga ločimo po tem, da nima svetlečih kovinskih vključkov.

 

Tradicionalna uporaba: V srednjem veku so z njim zdravili oči, visoko temperaturo, podpludbe in zmečkanine.

Proti povišani temperaturi je Sveta Hildegarda polagala bolnikom na popek v laneno krpo zavito rženo testo, v katero je prej potisnila prasem. Pri zmečkaninah pa je v mast zamešala enako količino žajblja in navadnega vratiča, položila zraven še prasem in vse skupaj segrela na soncu ali ognju. Vse to je potem položila na zmečkanino.

 

Uporaba danes: Glede na energijska elementa, ki mu vladata, so tradicionalni recepti nedvomno učinkoviti. Uporabljamo ga tudi za odpravljanje posledic opeklin zaradi pretiranega sončenja. Podoben ohlajujoč učinek ima tudi na finoenergijskih ravneh, saj nas njegov hlad dela pragmatične in neprizadete, celo v slučajih ekstremnih čustvenih obremenitev (jeza, sovraštvo …). Položen na srčno čakro je izredno učinkovit proti srčni aritmiji. Programiramo ga za potenciranje naštetih učinkov, pa tudi za priklic materialne blaginje.

[nosorog]

Ime izhaja iz grške besede prason, por (Allium ampeloprasum) po domače, zaradi očitne barvne podobnosti. V ne-slovenskem govornem področju se ponavadi uporablja beseda prase.

 

Prasem na Britannici

Prasem na Wikipedii

 

Ostala imena (sinonimi): Edinite; Prasem; Prasio; Prasius

 

Ime prase se je v osnovi uporabljalo za zeleno obarvane kvarcite (kamnina, ne mineral). Več kot stoletje je bilo ime rezervirano le za mikro kristalne različke kremena značilne zelene barve, v zadnjem času pa so tako poimenovali tudi kristale kremena s podobnim barvnim odtenkom. Sedaj je le oznaka za barvo kremena - če je "porovo" zelen, je prasem.

 

Ja, tole je zadeva, ki je za marsikoga sporna. V splošni veljavi je namreč klasifikacija, ki tovrstnim mineralom "da ime" glede na barvo in ne glede na vključke. Seveda to ne velja le za prasem. Vzemimo za primer karneol - tako lahko rrečemo kremenu oranžne bharve, ne glede na to, ali je ta barva posledica prisotnosti železa ali česa drugega.

Sicer pa kaže, da je v antiki ime prasem pokrival tudi heliotrop in hrizopraz.

 

Zanimivost: Lepo razviti kristali iz otoka Serifos v Grčiji, ki jih mineralogi imenujejo prasem, so obarvani zaradi vključkov hedenbergita.

 

Če se ne motim, je Sefiros celo edino nahajališče, kjer najdemo zaključene kristale prasema. Fantastični so - mam enga doma.

[Mičo]

Ja, tole je zadeva, ki je za marsikoga sporna. V splošni veljavi je namreč klasifikacija, ki tovrstnim mineralom "da ime" glede na barvo in ne glede na vključke.

S tem imam kar nekaj težav, saj ne vem za nobeno tako klasifikacijo, ki bi bila v veljavi, še posebej ne v splošni. Mislim, da je tudi na področju gemologije v veljavi mineraloško poimenovanje, vsaj po obeh knjigah, ki sta izšli v zadnjem času, sodeč.

 

Zakaj imam s tem težave? V enem od svojih odgovorov navajaš, da je delovanje kamnov pogojeno z njihovo kemično sestavo, simetrijo itd. (mislim, da je to v izgubljenem delu objav). Teoretično lahko tako nekomu priporočiš npr. kamen z imenom prasem, ki pa, kot vidimo, zajema zelo širok spekter različnih mineralov in, roko na srce, definira le zelen kamen?! Mislim, da tole potrebuje kakšno boljšo razlago.

[dyamant]

mičo (lalala), ne jemlji klasifikacij in laifa preveč dobesedno..

 

 

drugač boš imel večkrat težave ( ne samo zdaj). stara životska modrost...

 

drugače pa vse dobro

[nosorog]

S tem imam kar nekaj težav, saj ne vem za nobeno tako klasifikacijo, ki bi bila v veljavi, še posebej ne v splošni. Mislim, da je tudi na področju gemologije v veljavi mineraloško poimenovanje, vsaj po obeh knjigah, ki sta izšli v zadnjem času, sodeč.

 

Zakaj imam s tem težave? V enem od svojih odgovorov navajaš, da je delovanje kamnov pogojeno z njihovo kemično sestavo, simetrijo itd. (mislim, da je to v izgubljenem delu objav). Teoretično lahko tako nekomu priporočiš npr. kamen z imenom prasem, ki pa, kot vidimo, zajema zelo širok spekter različnih mineralov in, roko na srce, definira le zelen kamen?! Mislim, da tole potrebuje kakšno boljšo razlago.

 

Napisal sem, da je tovrstno poimenovanje kamnov (po barvi) za marsikoga sporno - med te spadam tudi jaz. Sam kot prasem obravnavam kremen z vključki aktinolita (za kamen takšne sestave sem v Mali enciklopediji tudi opisal delovanje), karneol kot vrsto kalcedona, ki mu da barvo železo ... V enciklopediji povsod napišem sestavo, na katero se delovanje nanaša. In konec koncev se mi zdi, da - razen pri prasemu - v nobenem drugem primeru ni tako velika možnost, da pod imenom prasem kupiš kaj drugega, kot kremen s primesmi aktinolita.

[Mičo]

Kljub temu da je najbolj znani prasem iz Serifosa = kremen + hedenbergit.

[nosorog]

Kljub temu da je najbolj znani prasem iz Serifosa = kremen + hedenbergit.

 

Ker je najlepši. V koliko procentih pa je vključen na trgu? Vidiš ga na nekaterih sejmih, v trgovinah s kristali pa ga skorajda ne boš našel (jaz ga nisem še nikoli videl v nobeni).

[Mičo]

Prav tako v istih trgovinah še nisem videl kristalov z vključki aktinolita. Če pustimo ob strani obrušene, kjer je indentifikacija pravzaprav nemogoča.

 

Veš kaj me zanima: glede učinkovanja in uporabe. Če uporabimo ta primer: kremen z vključki aktinolita in pa kremen in aktinolit. Dva v enem proti dvema različnima. Je v tem kakšna razlika?

 

PS

Zadnjič sem pozabil odgovorit - razviti kristali kremena z vključki, ki so znani tudi pod imenom prase, prihajajo tudi iz Elbe, prav tako s hedenbergitom, in iz Maroka.

[nosorog]

Če uporabimo ta primer: kremen z vključki aktinolita in pa kremen in aktinolit. Dva v enem proti dvema različnima. Je v tem kakšna razlika?

 

Če je struktura enaka, dva lahko zamenjata enega. Je pa seveda razlika, ali je kremen drobnozrnat, debelozrnat ali kristalen.

[Mičo]

Je torej preveč naivno, če predpostavim:

 

kristal kremena + kristal aktinolita = prasem

ametist + citrin = ametrin

kremen + muskovit = avanturin

itd... ?

[nosorog]

Je torej preveč naivno, če predpostavim:

 

kristal kremena + kristal aktinolita = prasem

ametist + citrin = ametrin

kremen + muskovit = avanturin

itd... ?

 

Ko "določam" energije mineralov, upoštevam več faktorjev, a očitno o teh zadevah vsega še ne vemo. Ne vemo npr., zakaj nekatere kombinacije dveh kamnov zlahka odigrajo vlogo enega, s kemijskimi lastnostmi obeh, nekatere pa ne. Če narediš npr. eliksir iz dolomita in na drugi strani iz magnezita in kalcita, je to v energijskem smislu praktično isti šmorn. Po drugi strani je kar znatna razlika med energijo aktinolita, kot formiranega kristala v kremenu in prasema, pa nisem prepričan, da je finta le v kristalizaciji in zrnatosti. Morda gre včasih za "kondenzatorski" učinek, ki pri nekaterih kombinacijah, ko prihaja do stika dveh mineralov privede do neke energijske specifike, ki je ne zaznamo, če je en mineral relativno enakomerno vključen v drugega.

Takšnelih fint je še nekaj - nekateri minerali blazno energijsko spodbujajo druge; najbolj izrazito, po do sedaj ugotovljenem, spodbuja hematit selenit. Pred časom sem se preceju ukvarjal s preizkušanjem raznih kombinacij, a sem to zaradi pomanjkanja časa opustil. Sedaj pa imam časa več, a se nekako ne lotim.

Definitivno pa je določanje energij mineralom spolzko področje, kjer zlahka naletiš na več različnih, celo izključujočih se mnenj. Če primerjam svojo delitev z delitvijo ameriškega kultnega avtorja Scotta Cunninghama, se v 80% ujema, v nekaterih primerih pa so najine zaznave in/ali razumske delitve povsem različne.

[Branko_G]

Kje se ga da dobit in how much ?

 

LP

[nosorog]

Kje se ga da dobit in how much ?

 

LP

 

Tisti iz Sefirosa so nekoliko dražji (kwa pa vem, nekaj jurjev), cena zrnatih pa je nepomembna. Na ljubljanskem sejmu se obrni na Vilija Rakovca; tudi, če jih ne bo tam prodajal, bi jih znal imeti doma.

 

lalala