Ekologija in okoljevarstvo

[Dancerka]

tole sem dobila na mejl:

 

Recept za pralni prašek - gel+mehčalec

 

Čas priprave 10 minut

Potrebujemo:

1 steklenica ali bolje, plastenka

1l vroče vode

44g Marsejskega oz. kakršnegakoli rastlinskega mila, ki ga nastrgamo z nožem (zelo dobro se obnese milo Kernseife od Sonetta)

1/3 velike žlice sode bikarbone

10-30 kapljic eteričnega olja npr. lavanda

 

Priprava:

Segrejemo 1 liter vroče vode, vanjo nastrgamo milo in dodamo sodo bikarbono. Pomešamo.

Ko se shladi dodamo eterično olje in prelijemo v steklenico (bolje se je obnesla plastenka, ker je v steklenici gel postal pretrd, očitno s steklom reagira drugače).

Pustimo vsaj par dni, potem uporabljamo kot kupljeni gel prašek za perilo.

Perilo je čisto, dišeče in mehko.

Strošek 1 litra je okoli 50 centov in zadostuje za okoli 15 pranj 5 kg perila. Skratka bolj okolju prijazno, ceneje, pa še diši, kakor si želiš!

 

BTW, baje se milo dobi na Celovški, v trgovini Rž - tak mi je sodelavka povedala.

U, Cookie, a si že sprobala?

 

ena Grkinja mi je pravila na netu, da se pr njih celo dobi že nastrgano tako milo, in da pere z njim?

 

plastenka se pa po moje bolš obnese, ker lahk ven stisneš.. tud šampon za lase iz indijskih oreškov je bolš dat v plastično, da lahk peno lepo ven stisneš, ko ga speniš.. (smo probali v stekleni, pa ni nič ven šlo )

lahk pa seveda nardiš v eni drugi posodi (js v plastenko ne bi kaj vročega zlivala, ker menda vsaka plastika na vročini kake čudne snovi lahk začne ven spuščat..) in pol daš v tisto od prej od gela..

 

a kaj veš kolk je ziher, da je to marsejsko/rastlinsko milo bolš ko ti eko praški? saj brala sm že, da je kr eko.. v detajle pa še nism šla..

[Dancerka]

Pomivalni stroji baje varčnejši od rok:

http://www.mojevro.si/247668/Pomivalni_str...8nej%B9i_od_rok

 

Dobra novica za tiste, ki smo bolj "komot" pri gospodinjskih opravilih

Hm, men je tud to prjatlca rekla, pa smo ga pol kupili..

 

Izkušnje: staro posodo so nam uničila preagresivna čistila - treba blo kupit novo.. tud z novih enih se že vidi, da je mal ta zaščitni plašč šel dol ponekod.. tak da to ni blo glih najbolj eko..

zdaj verjetno je tud odvisno, kaj zaena čistila uporabljaš.. mi smo prej imeli konvencionalna, iz reklam.. (spomnim se tiste tabletke 3 v 1 pa to..) pol pa bolj eko Alma Win, sam nam je tud nekatere (stare) žlice 'ogulilo'-- tak da?

je pa ata reku, da zjutraj, ko odpreš, manj smrdi po kemikalijah.. & smo ostali pri Alma Win.. mal pa še iščemo kaj boljšega.. (ker je tud včasih mal flekasto, tist je blo pa prej bolje, sam kaj, ko so ble kemikalije.. še mleko se ni orenk skisalo v '3 in 1' pomiti posodi.. smo rabli na roke umit, da je šlo čistilo dol..)

 

Ker imamo solarno gretje vode (kolektorji na strehi) bi blo logično, da bi uporabili kar to toplo vodo, a naš stroj nekak ni najbolj delal na to varianto, tak da kolkr vem, mamo zdaj kr na mrzlo vodo in elektriko.. torej na roke porabimo manj oz. nič elektrike..

Glede porabe vode - tu pa je morda stroj bolj varčen.. (?) spet mal odvisno kdo in kako pomiva, kolk je posode..

 

Pa tudi, če je pri hiši kdo bolan, je fajn, da daš vse notr in čao. Se pere na visoki temperaturi in po moje bolj ziher uniči bakterije/viruse..

 

Glede tega, kaj je bolj komot.. hmm.. Odvisno, kako je umazano.. smo se že včasih grozno jezili, ko smo iz stroja dobili umazano posodo (tudi na konvencional. tabletah za pranje posode včasih) - pa je pol blo treba pomit še 1x!

Tak da v bistvu raje prej mal umijemo.. teta celo s čistilom najprej mal na roke pomije in pol da v pomivalca.. (to se mi sicer zdi mal - ok, fejst - too much ) Tk da tu ne vem, če je pol kaj bolj eko? je pa mičkeno bolj komot, sploh če je veliko posode...

 

je pa spet tu odvisno, kaj je najbolje za vsakega posameznika, treba preračunati pluse in minuse ter individualno situacijo, koliko posode je itd.

 

drgač pa za maščobo npr od bučnega olja v skledi za solato prjatlca pravi, da kr s kruhom pomaže & poje

da je preveč dobr, da bi stran metala

[Cookie]

sama pral.gela še nisem delala. Še zmer razmišljam o magic ball-u. Je nekam drag, sam po drugi strani pa ... verjetno odtehta

 

Pomivalni stroj...baje naj bi bil varčnejši od pomivanja posode na roko (za zihr novi modeli, ne ta najin, 10 let star) - vsaj kar se porabe vode tiče. Midva pereva večinoma ponoči (in cunje in posodo). Opažam pa (prej nisem nikoli imela pomivalca, niti moji starši), da se posoda res hitrejše obrabi (sploh teflon, za katerega sem na drugem forumu brala, da se sploh ne bi smel prat v pomivalcu). Vinske kozarce perem ročno, navadne pa kar v stroju. Provzaprov kr dost še zmer operem na hitr na roke (predvsem "moje nože" - ts uni nabrušeni, topi se lahko v stroju in moje omiljene teflon kastrole )

[Dancerka]

Ja, mi tud teflon in ostre nože peremo na roke.. pa recimo lesene kuhalnice pa plastične sklede..

al pa če je kje že kaka posoda obtolčena/emajl dol, js rajš kr na roke.. (če nism preveč zmatrana)

 

nasplošno uporabljamo čimmanj teflona.. odkar sestra prebrala, da lahk škoduje papagaju, še ona proti.. (prej je bla ona glavni navdušenec!)

Kakšen detergent/tablete pa uporabljaš v pomivalcu, Cookie? oz. sicer za pomivanje posode? (a kej bolj eko al navadnega?)

 

tiste magic kugle me pa nekak ne prepričajo (se mal bojim, da na visokih temperaturah tista plastika spušča kaj čudnega), tak da še iščem kake druge variante..

[Cookie]

Zaenkrat še Calgonit v gelu (so pustili še njegovi starši - pa še neke Calgonit tablete sem našla v eni omari); tak da bova najprej porabila to. Ja, vem, total neekološko. Je pa Klarus prijazno linkala stran, kjer je prikazano kako si sam izdelaš čistilo za pomivalca/pralca.

Zelo malo uporabljava pomivalca (provzaprov mene moti to, ker tooook dolg časa pere, pa še glasen je, da ne omenjam da rabiva kar nekaj časa, da ga napolniva). Sej pravim, večinoma še vedno perem na roke, še posebej zdej, ko je (še) več solate na jedilniku in jst rada jem samo iz ene in iste sklede za solato (se fajn da notr solato zmešat pa nič mi ven ne pada, pa okol šprica), pol pa jo po obedu pač pomijem. Za vikend kuham bolj konkretno/klasično, pa pač takrat zaženeva pomivalca.

 

Nekaj čistil sem že porabila in jih nadomestila s kisom (oz. mešanico vode in kisa - tole za šipe, hladilnik in delno za kopalnico-ogledala). Mehčalca za perilo ne uporabljam; včas sem dala kis (alko) pa par kapljic e.o., sam sem tut s tem nehala. Za moje pojme perilo ni tako (moteče) trdo. Brisač mehkih pa sploh ne maram (mam rajši malo trše, da se ob brisanju še malo "zmasiram/pilingiram")

 

Teflon posoda - jst jo pa ful rada uporabljam, ker se nič ne prime/zažge (kot npr. pr rostfraju, emajlu), pa skor nič maščobe ne rabim pri kuhanju (oz en pikrič), pa hitro/lepo se pomije. Kaj bi bilo skoraj tako uporabno kot teflon, milsm, mamo kako alternativo? Une težke litoželezne posode (sam kako se reče temu materialu?). Itak kuham na plin, pa mam lahk težjo posodo

 

Sem dobila v dar une keramične posode (od spara), sam sem tut not že zažgala čebulo (prov nagravžno prijela se je dna, kljub olju), tko da zdej je pač tam v omari. Mam še eno veliko stekleno (jen) posodo, sam to uporabljam za v pečico (ne vem, če lah z njo kuham na plinskem štedilniku?)

Mah, klinc je s tem kastrolam

 

ja, magic kugla; sej (lahko) tut polister cunje marsikaj spuščajo, ajde ne rečem za prehrano bi jst tut pomišljala, sam pr pranju? Bl me zanima al res tok dobr operejo In obenem prihranijo pri stroških za čistilo; še najbolj me pa zanima, ali bi vsi tisti, ki so to kuglo kupili (in jo še uporabljajo) svoj nakup ponovili? Se prav, če "je res dobra"?

 

******

Insekticid navzoč še po 35 letih

"Ocena, da tla v Sloveniji večinoma niso onesnažena, je tako čez palec," je do poročila Centra za pedologijo skeptičen mikrobiolog Gorazd Pretnar.

http://www.zurnal24.si/tla-fitofarmacevtsk...lovenija/112465

[Ale']

ja, magic kugla; sej (lahko) tut polister cunje marsikaj spuščajo, ajde ne rečem za prehrano bi jst tut pomišljala, sam pr pranju? Bl me zanima al res tok dobr operejo In obenem prihranijo pri stroških za čistilo; še najbolj me pa zanima, ali bi vsi tisti, ki so to kuglo kupili (in jo še uporabljajo) svoj nakup ponovili? Se prav, če "je res dobra"?

Meni dobro opere, res pa da dodajam tudi malo praška. Prašek imam ful cajta (5 kg za cc. pol leta), pa veliko perem (4-6 "strojev" na teden). Je pa nisem kupila, ampak mi jo je mama podarila.

[free]

Zivjo Cookie

Glede teflona sem bral precej slabih stvari. Mam pa tut sam eno teflonsko doma (bla pocen), ki jo obcasno potrebujem. Ko bo malo vec casha pa si kupim litozelezne posode, itaq. Mislim, da so te naj alteranitva zaenkrat, kolkr poznam; saj zelo dolgo drzijo.

*

http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zdravj...ne-teflona.html

 

* Institut za varovanje zdravja:

Teflon oddaja nevarne kemikalije samo takrat, ko ga segrejemo na zelo visoko temperaturo.

http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1353

 

*

http://www.orz.si/si/index.php?Itemid=6&am...t&task=view

 

*

Uporabljajte ponev iz litega železa in ne iz teflona >

 

..

 

Teflon posoda - jst jo pa ful rada uporabljam, ker se nič ne prime/zažge (kot npr. pr rostfraju, emajlu), pa skor nič maščobe ne rabim pri kuhanju (oz en pikrič), pa hitro/lepo se pomije. Kaj bi bilo skoraj tako uporabno kot teflon, milsm, mamo kako alternativo? Une težke litoželezne posode (sam kako se reče temu materialu?). Itak kuham na plin, pa mam lahk težjo posodo

[free]

Evropske volitve:

Koga bomo volili, če nas zanima trajnostni razvoj in okolje?

 

(15:00) Pred evropskimi volitvami, ko bomo volilci in volilke lahko oddali svoj glas za evropske poslance,je skupina osmih slovenskih okoljskih organizacij slovenske kandidate za evropski parlament pozvala, naj se opredelijo do ključnih vprašanj okolja in trajnostnega razvoja v Evropi in globalno. V ta namen so pripravili projekt Vloga evropskega parlamenta: Evropa državljanov proti Evropi korporaciji, znotraj katerega so kandidate seznanili z manifestom "Okolje v osrčju Evrope", ki zajema okoljski načrt od leta 2009 do 2014.

 

http://colombiareports.com/pics/countries/flag_eu.jpg

 

--

http://livinggreen-eu.ning.com/video/energy-lets-save-it

[free]

A se komu ni jasno kaj so v resnici prioritete clovestva!?

Globalno segrevanje povzorči tristo tisoč smrti in desetine milijard škode letno

 

Ženeva - Klimatske spremembe trenutno predstavljajo največji humanitarni izziv, saj se svet sooča z vse hujšimi posledicami številnih poplav, vročinskih valov in gozdnih požarov. Tako so klimatske spremembe krive za več kot tristo tisoč umrlih letno, vplivajo pa na življenja tristotih milijonov ljudi, ugotavlja prva poglobljena študija o vplivu globalnega segrevanja na ljudi.

 

Vedno hujši vročinski valovi, poplave, nevihte in gozdni požari bodo do leta 2030 povzročili smrti petstotisočih ljudi letno. Zaradi klimatskih sprememb bo prihajalo tudi do vse večje

gospodarske škode; danes ta znaša 88 milijard evrov letno

.

Poročilo je pripravila skupina strokovnjakov v okviru organizacije

Global Humanitarian Forum

,

na čelu katere je nekdanji generalni sekretar

Združenih narodov

Kofi Annan. Glede na poročilo bodo klimatske spremembe

do leta 2030 stale 424 milijard evrov letno.

 

Zaradi vremenskih dogodkov bi lahko vse pogosteje prihajalo tudi do socialnih nemirov. "Za zdaj so ogrožene štiri milijarde ljudi, petsto milijonov posameznikov pa je izpostavljeno veliki nevarnosti. Vremenske katastrofe namreč povzročajo lakoto, bolezni, revščino in izgubo domov, s tem pa ogrožajo družbeno in politično stabilnost." Poročilo še navaja, če človeštvo zračnih emisij ne obvlada v roku petindvajsetih let,

bo 310 milijonov ljudi zaradi zvišanih temperatur ozračja trpelo za zdravstvenimi posledicami; dvajset milijonov ljudi bo padlo v revščino; še dodatnih 75 milijonov ljudi pa se bo moralo preseliti iz trenutnega kraja domovanja.

 

 

Najbolj ogrožene so zaloge pitne vode

Pričakovano je, da bodo klimatske spremembe najbolj vplivale na zaloge vode. "Primanjkovanje pitne vode bo v prihodnosti ogrožalo produkcijo hrane, zmanjšalo gospodarsko razvitost in škodovalo ekosistemom. Povzročalo bo vse hujša nihanja med poplavami in sušami. Na stotine milijonov ljudi bo do leta 2030 trpelo zaradi pomanjkanja pitne vode," navaja poročilo. Študija še ugotavlja, da je zaenkrat nemogoče natanko določiti, iz katerih delov sveta se bodo morali ljudje preseljevati. Kljub temu poročilo navaja, da je za zdaj problem klimatskih sprememb najbolj pereč v Afriki – Bangladešu, Egiptu ter v ostalih obalnih in gozdnih predelih.

 

Izračuni in napovedi v poročilu temeljijo na podatkih, ki jih je posredovala

Svetovna banka

,

Svetovna zdravstvena organizacija

, Združeni narodi,

Potsdamski inštitut za raziskovanje klimatskih vplivov

ter ostale organizacije, vključno z vodilnimi svetovnimi zavarovalnicami. Avtorji študije obenem priznavajo, da se napovedane številke lahko uresničijo še kot višje, lahko pa tudi kot nižje. Poročilo je pregledalo deset vodilnih svetovnih strokovnjakov, vključno z

Jeffreyjem Sachsom

in

Margareto Wahlström

.

 

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/f640f9c3c21f505a7ef2ef0babbf4781.jpeg

vir >>

[Guest Lotus']

ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film

 

V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA - NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj.

 

Dokumentarni film ZEMLJA - NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na >Svetovni dan okolja<, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju.

 

Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti film pod vplivom izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film >Neprijetna resnica<. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA - NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec, je posnet popolnoma v HD tehniki iz helikopterja. Morali so premagati tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa. Režiser je poznal zgodbo, ki jo je želel povedati, a obseg pripovedi se je večal s snemanjem.

 

V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna >Država sveta<. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe.

 

Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju.

 

Vse emisije izpušnih plinov (ogljikov dioksid) so bile preračunane in nadomeščene z denarjem, ki so ga porabili za proizvodnjo čiste energije. Zadnjih deset let je bilo temeljno delo Yanna Arthusa -Bertranda nadomeščanje ogljika.

 

Mednarodno distribucijo je prevzel Luc Besson. Skrb za okolje, ki jo je kazala vladna politika, se je izkazala za nezadostno. Medtem ko so naredili korak naprej, je Zemlja naredila deset korakov nazaj. Luc Besson se strinja, da moramo vsi prispevati toliko, kolikor in kadarkoli lahko. Če si milijarda ljudi enako prizadeva, je to tisočkrat učinkovitejše kot katerakoli vladna politika. Bessonovo prizadevanje, da omogoči zastonj distribucijo filma na kateremkoli formatu, je namenjeno državljanom, ne poslovnežem. Film bo predvajan na javnih televizijah, 5. junija, na svetovni dan okolja, kar je velika simbolika. Film bo močan signal tistim, ki so na oblasti. Dejstvo, da je bil film posnet izključno s pomočjo okoljsko dragih letalskih potovanj, utemeljujejo, da drugače tega filma ni bilo mogoče realizirati. Vendar je helikopter za vsa potovanja onesnaževal okolje manj kot to stori eno samo potniško letalo, ki leti prazno iz Pariza v Los Angeles, da pobere potnike. Koliko emisij povzročijo vsakodnevno prazna letala.

 

Predsednik glavnega sponzorja PPR François-Henrie Pinauls je naglo vključil PPR v ta ambiciozni globalni projekt. Finančno je v treh letih prispeval 10 milijonov evrov, da bi zagotovil film zastonj. PPR se ukvarja z okoljevarstvenim in družbeno odgovornim delom že več kot 10 let. Kot družba izpolnjuje lasten okoljevarstveni nastop in opogumlja zavedanje drugih. Če družbe kot je PPR ne bodo zaupale ciljem, ki jih zastopa film ZEMLJA - NAŠ DOM, potem ni upanja za naš planet. To je vitalna odgovornost družbe in prav tako posameznika.

 

Ekipa Yanna Arthusa-Bertranda je v treh letih realizirala film, ki je vrhunec njegovega 30-letnega trdega dela v zvezi z našim planetom. 2006. leta je pridobil producenta Denisa Carota (Elzévir Films) kljub režiserjevi norosti, da naj bi bil film predvajan zastonj. Treba bi bilo najti sponzorja, ki bi bil sposoben investirati v film. Potreben je bil tudi mednarodni distributer, ki bi bil sposoben film globalizirati. Edini, ki je verjel v projekt in bil pripravljen vanj investirati je bil Luc Besson iz EuropaCorp.

 

Potem je bil izdelan načrt, ki je vključeval 54 držav, 217 snemalnih dni in 488 ur posnetega gradiva. Producent Jean de Trégomain in vodja za izbiro lokacij Claude Canaple, sta oblikovala shemo, po kateri so tri filmske ekipe delale simultano 21 mesecev na vseh štirih straneh planeta. Zahtevnemu snemanju v helikopterju je ustrezala kamera : Gyro-Stabilized Cineflex HD. Z njo je ravnal Tanguy Thuaud, ki ima 12 let izkušenj snemanj z zraka. Yann Arthus-Bertrand je fotografiral z zraka. Bili so problemi z opremo, stabilnostjo plovila, vremenom, komunikacijami z bazo. Največji problem pa je bil helikopter, ki ima dovolj goriva za 2 do 2,5 ur leta, lokacije pa so bile včasih oddaljene od baze tudi 30 minut.

 

Toda tehnični problemi niso bili nič v primerjavi z administrativnimi, ki so se menjali v vsaki državi v skladu z lokalnimi običaji in načinom dela. Največji birokratski problem je bila Indija. Nekatere države, kot je Sirija, pa prepovedujejo uporabo kamere.

 

Snemanje se je začelo brez scenarija. Po enem letu snemanj je Yann Arthus -Bertrand zaprosil Isabelle Delannoy, da je z njim pisala zgodbo. >Slike so pripovedovale svojo zgodbo<, je dejala Isabelle. >Spominjam se šoka ob gledanju posnetka, ki je ujel zvezo med vodo, nebom in zemljo. Z Yannom sva ugotovila, da je to neomajna zveza med elementi, med človeškimi bitji in Zemljo, kar nas je fasciniralo. Vodi nas nazaj k izvoru Zemlje, kajti železo v naših telesih je prišlo iz zvezd, ki so eksplodirale nad Zemljo pred milijardami let.<

 

So slike. Je besedilo. Je pa tudi glasba, ki spremlja, vodi, razkriva čustva, nikoli ni preobilna in nepotrebna. Skladatelj Armand Amar je z budimpeštanskim simfoničnim orkestrom in šanghajskim ansamblom tolkalcev ustvaril glasbeno spremljavo, ki ponuja slikam gibanje in emocije, ki jih izziva njihova vizija. Filmski ritem je opazovalen, preudaren. Najvažneje je pustiti slikam dihati. Obstajajo tudi neme slike. Ko letimo nad pokrajinami, potrebujemo tišino.

 

Ker Yann Arthus-Bertrand ni mogel biti prisoten na vseh lokacijah hkrati, je vsak dan dobil neke vrste kompilacijo, kjer so bili sestavljeni vsi posnetki. To je olajšalo delo tudi montaži filma.

 

To je prvi film, ki je bil 100% posnet iz zraka, kar je režiserjev zaščitni znak. Film je vrhunec vsega, kar je videl v več kot 20 letih in prenesel v objektiv, da lahko vidi to čim več ljudi. Isabelle Delauney : >Film kaže nadarjenost človeških bitij in njihovo zmožnost prilagajanja okolju in tega sebi. Veliko vprašanje je, kako bomo izbrali eksploatacijo naše nadarjenosti.<

 

 

ogled filma http://www.youtube.com/user/homeproject

[kara]

tudi jaz sem gledala film neprijetna resnica ki me je močno šokiral. res je čas za dejanja in ne samo za besedičenje saj je celotna narava v zares slabem stanju.če hočemo našim otrokom zapustiti naš planet v "enem kosu" je potrebno ukrepati ZDAJ. na tem mestu bi rada povedala da sem pred časom kupila Wellos kroglo za pranje perila, ki z tehnologijo ,ki jo vsebuje, popolnoma nadomesti detergent in zares opere perilo enako učinkovito, pa še prišparam v 3 letih več kot 500 eurov, saj produkt toliko časa funkcionira. Mislim da če bi vsi prešli na alternative, ki so nam na razpolago in nehali verjeti marketingu - pranju možganov - multinacionalk, bi bilo sigurno več moznosti za ohranitev našega planeta. koliko detergenta gre v kanalizacijo in s tem v naravo ,pa to sploh ni potrebno. Če koga zanima si poglejte Wellos kroglo na www.mp-prodaja.si

[alef]

Edina rešitev za človeštvo ni v šparovnih žarnicah, bombažnih vložkih za večkratno uporabo, kopanju z vodo enkrat mesečno, temveč v temu, da se mora pod nujno prebivalstvo zmanjšati za polovico, tista polovica, pa se mora na pol sterilizirati.

 

Druga rešitev je par takih

 

Tzar Bomba - 57 megaton

 

Ne bo treba nikogar sterilizirat...

[Cookie]

Alef, a pa se ti v teh časih (provzaprov v katerihkoli časih) RES zdi to rešitev?

[Aliana]

Pa na kater del planeta bi jo vrgli? Zihr na Evropo

[alef]

Alef, a pa se ti v teh časih (provzaprov v katerihkoli časih) RES zdi to rešitev?

 

Ne, to se mi ne zdi rešitev v NOBENIH časih.

Samo sem pa tja me prime da bi kaj takega uporabil kot rešitev.

Sploh po občasnih "pametnih" komentarjih tu noter(ni bil mišljen tvoj... )

Pa ne samo to...

 

Pa na kater del planeta bi jo vrgli? Zihr na Evropo

 

Imam kar nekaj tarč v mislih...

[free]

Povem tko kt ti, s cimmanj dlake na jeziku.

 

Nikakor se ne strinjam, da je za okoliscine ki jih imamo kriva prevelika stevilka ljudi na zemlji.

Na neki mednarodni konferenci o prehrani so povedali, da bi lahko nahranili se vsaj nekajkrat vec ljudi v kolikor bi se prehranjevali vegetarijansko.

Vprasam konkretno naso osrednjeslovensko eko-kmetico, ki mi pove, da bi lahko samo njena druzina nahranila vsaj 30 ljudi.

Problem je ker v EU premalo ljudi zeli delat kot eko-kmet! Seveda so tudi zato razlogi. Ampak lazje je sedt v pisarni in tule bit pameten kot delat na zemlji, pridelovat zdravo, dobro, kvalitetno hrano za sirsi krog ljudi.

 

Za stanje sedaj ni krivo stevilo ljudi, temvec prenizka zavest teh ljudi! Ne delitev dobrin, meje, egoizem, sebicnost itn.

 

Sam se tudi nagibam k temu, da bi se manj rojevalo in vec posvojevalo otroke, ker je premnogo sirot, ki si zelijo in potrebujejo starse.

Menim pa, da se primarne in naravne potrebe po potomstvu ne da glih izoreniniti na nacin, da ljudem govorimo kako prevec ljudi je na zemlji ali z nekim "regulatorjev rojstev" kot pravis. Ne mores vzeti pravice zenski, paru, da imata svojega otroka, ce tako zelita! Namrec tvoji pogoji, vrednote in normativi so lahko precej drugacni od tistega para, ki si otroka zeli! To pa bi ponovno pomenilo vmesavanje v narod, kulturo, lifestye nekega naroda, kar bi neizbezno za seboj potegnilo nove vojne, upor ipd.!

Ceprav je tudi to del osvescanja, je vseeno potrebno storiti se dosti vec kakro zgolj govoriti o tem da nas je kao "prevec"!

Predvsem pa v delitvi svetovnih dobrin, izobrazevanju itn.

 

tvoje razmisljanje je lahko temelj fasizma in skrajnosti, ki nikakor ne pelje v konstruktivne resitve, temvec ravno nasprotno.

Pelje v razdvojenost, razlocevanje, poglablja egoizem in locevanje, kateremu sledi jaz, ti, moje, tvoje, namesto midva, mi, nase!

Vodi v propad!

Edina stalna stvar v vesolju je morda sprememba! Sprememba je naravna! Ce razumemo to, verjetno razumemo, da neglede na stevilo ljudi se spremembe vedno dogajajo! Od nase odprtosti, voljosti, ljubezni, pa je odvisno kako hitro!

 

V nekaj desetletjih bo neizbezno na zemlji vsaj se 1x ali 2x vec ljudi kot sedaj! Kako bodo ziveli je odvisno tudi od nas!

 

Strinjam pa se, da bi zmernost v rojevanju otrok vsekakor bila dobrodosla, predvsem v drzavah kjer je veliko pomanjkanje.

 

Zdej, kdo je tisti ki bo sodil ali je primerno da se neka dusa inkarnira, dobi to moznost, pa ce vsaj tudi za kratko obdobje ali tesko zivljenje?? Ti? Jaz?

 

Pravijo, da je ravnovesje jin-jang je pot. Zdej, ali lahko ti ali jaz sodiva kdaj je neko ravnovesje primerno?

Poglej skandinavijo. Glede na prostor zivi tam malo ljudi, ce primerjamo velemesta! Prav zivi malo ljudi se v mnogih drzavah, kjer bi lahko prebivale se milijarde. Pogojev za zivljenje je dovolj, a nasa pamet, zavest prenizka, da bi te pogoje oplemenitili in primerno izkoristili!

 

za zadnjim odstavkom se sploh ne strinjam! Mislm, resnicno te zdej vprasam: a se sploh zavedas kaj pises?

Namrec ce bi ti sam dozivel vojno v njeni res kruti naravi, ce bi tebi umrl otrok zaradi neke bolezni ipd, nebi niti slucajno kdajkoli niti pomislil na kaj takega! Ja, z naso polno ritjo je lahko govort kako prevec nas je! :xx!: Blazno!

 

Edina resitev clovestva je v DELITVI!

Kdo zaboga potrebuje toliko tega kar imamo?

Ko bo razviti svet dokoncno dojel, da vsaj 90% tistega kar ima, je odvec, in ko bo teh 90% nehal imet stvari na racun revnih, bo svet lahko postal pravicnejsi, in bodo mnogi imeli dovolj ali vsaj osnovno.

Sedaj pa je ta tehtnica precej na strani egoisticnih sil, in strani kjer je vecina ki ima premalo zavesti, razumevanja.

Premalo je znanja, in ce znanje je, se uporablja prevec v egoisticne namene (moje, tvoje, namesto NASE).

Lokalno razvijanje, namesto centralizma, centralisticnih sil je prihodnost!

Narava bo ze sama poskrblea zato, da se bo nasa vrsta zredcila, brzskrbi! Saj smo ze mi sami (razviti) poskrbeli zato (globalno segrevanje). Kar bomo tudi neizbezno morali placati! (beri karma). Kakro tudi tisocletno ropanje v ustvarjenih kolonijah itn.

Evropa ima zelo velik dolg!

 

Strezniti se mora prav vsak clovek tega planeta! To je tudi namen inkarnacije posameznika! Zavest!

In ce verjames to, postane logicno da tvoja teorija o premnogih inkarniranih dusah na tem planetu nikakor ni "normalna". Temvec verjetno plod tvoje (se ponavljam) furstiranosti, neljubezni, nezadovoljnosti in posledicno jeze na svet okoli tebe (ce morda celo pretiravam).

Namrec clovek delezen zavedanja ljubezni, nikakor ne razmislja o tem da je drugh bitij prevec, temvec o tem kako bi svojo sreco razdelil mednje!

 

Kot prvo, ne veste kaj pišete. Da je tok industrije na tem svetu je kriva ekspanzija človeštva.

V 13 stoletju je bilo ljudi na svetu manj kot miljardo, pa še tile niso doživeli običajno niti 50 let, če jih ni sablja jih je pa bolezen predčasno poslala na onostranstvo.

Industrijska revolucija je popravila pogoje življenja ljudi, ki pa niso opustili, genetsko prirojene navade po razmnoževanju. Tako je rodnost ostala ista smrtnost pa se je bistveno zmanjšala.

Ljudje smo k podgane, k virusi, cilj nam je preživeti, jesti in se razmnoževati, če umiramo prehitro, se potrudimo naploditi čim več.

Danes na svetu ni regulatorja rojstev, Islam se plodi k kobilice, v Afriki takisto in konarava poseže vmes z ebolo in Chikungunyo, prilete zdravniki brez meja in rešijo populacijo.

Edino sredstvo za zmanjševanje tega enormnega človeškega prirastka so vojne, pa še te ne zaležejo saj nas primer Ruande uči, da je kljub miljonu pobitih, danes v Ruandi več ljudi kot jih je bilo pred genocidom.

 

Zakaj to govorim. zato, ker ima 7 miljard ljudi določene potrebe, če drugo ne potrebo po zaslužku. Zato se industrija seli tam kjer je še n bilo in degradira še neokužena področja, če bi zdej razmišljal ko tale zgoraj, in bi vsi nehal kupovat praške, bi to pomenilo,kakih 100 000 delovnih mest manj na svetu, toliko več lačnih ust,toliko več kriminala ipd.

Edina rešitev za človeštvo ni v šparovnih žarnicah, bombažnih vložkih za večkratno uporabo, kopanju z vodo enkrat mesečno, temveč v temu, da se mora pod nujno prebivalstvo zmanjšati za polovico, tista polovica, pa se mora na pol sterilizirati.

[free]

Primerna naravnanost. Poslusanje drug drugega. Dialog. Neegoizem. Priznat si da nismo najbolj pametni. Da ima tudi druag oseba svoj pogled, stalisce, razloge ipd. Delat dobro, mislit dobro.

 

Kam z ljudmi? Dobro vprasanje! Ucit jih delat na zemlji! Gozdovih, naravi, poljih, kmetijah, lokalnih obratih. lesni proizvodnji, lesni izdelki, ipd. V tem kar Slovenija ima! Da postanemo cimbolj samostojni ker se ze tolk "ogrozene" pocutmo. Sicer pagovort o tem kar cutimo, mislimo, dozivljamo, vplivat tam kjer lahko na "primeren" nacin. In ja, najtezje se je soocat s svojo temo!

 

Ljudje smo odvisni od sistema! - TO je napak! Namesto da smo odvisni od svojega dela, znanja in modrosti!

Ce bi bili odvisni od pridelave zdrave hrane, bi ze zdavnaj vsi znali pridelat vsaj eko krompir. Danes otrok v soli komajda ve kaj je to krava!

Predstavljaj si, da vzgojimo veliko mladih, ki si zelijo zdrave hrane, svojo zemljo, in obdelovanja le te. Recimo.

 

Pri nas je menda veliko ljudi brezposelnih. Zakaj, ker imajo visjo izobrazbo in nocejo delat tisto kar se jim ponudi, kar je potreba in kar lahko delajo! Ker sistem omogoca takim ljudem podporo. - TO je zame napak! Delaj tisto je potreba in kar lahko, ce ni tistega kar zelis. Ce ne bi imeli za v lonec, bi tudi na kmetiji pomagali, za streho nad glavo in vsakdanji kruh! Govorim iz izkusenj, ko sem prijel skoraj za vse kar je bilo ponujeno "na ulici".

 

Lazi govort kot storit! Porny, mislim, da smo dovolj "mladi" da lahko pocasi spoznavamo kje so nase (tudi osebne) ovire ane.

 

 

No kaj pa je rešitev po tvoje?

Zapiranje tovarn, obratov, zapiranje nuklearke, ne gradnja hidrocentral, prepoved pesticidov, ukinitev živalskih farm.

Sej se to lepo sliši, toda kaj bo z ljudmi?

Jaz bi tut takoj zaprl Lafarge v Trbovljah, pa se mi zdi, da je to še en redkih delodajalcev tam v tistih logih. isto tako bi omejil proizvodnjo avtomobilov, ki kot vsi vemo, vseeno bolj onesnažujejo okolje od krav, kljub temu da nas uče drugače. In kaj bi bilo pol?

Bankrot slovenskega gospodarstva, več tavžent ljudi brez dela, javni sektor tarča sovražnosti..

Ne moremo tle ponujat take rešitve, koker jih gor berem, manj kot trošimo, slabše gre gospodarstvu, slabše gre gospodarstvu(ki tudi onesnažuje med drugim) slabšegre množici ljudi.

Turizem, je eno sranje, toda brez turizma , je nekaj sto miljonov ljudi primoranih na lakoto skor.

Pa tudi prodajat ne moremo samo, nekaj je treba tudi naredit..

[Cookie]

Ne, to se mi ne zdi rešitev v NOBENIH časih.

Samo sem pa tja me prime da bi kaj takega uporabil kot rešitev.

Sploh po občasnih "pametnih" komentarjih tu noter(ni bil mišljen tvoj... )

Pa ne samo to...

 

 

 

Imam kar nekaj tarč v mislih...

 

uh, kok si ti agresiven dans

No kaj pa je rešitev po tvoje?

Zapiranje tovarn, obratov, zapiranje nuklearke, ne gradnja hidrocentral, prepoved pesticidov, ukinitev živalskih farm.

Sej se to lepo sliši, toda kaj bo z ljudmi?

Jaz bi tut takoj zaprl Lafarge v Trbovljah, pa se mi zdi, da je to še en redkih delodajalcev tam v tistih logih. isto tako bi omejil proizvodnjo avtomobilov, ki kot vsi vemo, vseeno bolj onesnažujejo okolje od krav, kljub temu da nas uče drugače. In kaj bi bilo pol?

Bankrot slovenskega gospodarstva, več tavžent ljudi brez dela, javni sektor tarča sovražnosti..

Ne moremo tle ponujat take rešitve, koker jih gor berem, manj kot trošimo, slabše gre gospodarstvu, slabše gre gospodarstvu(ki tudi onesnažuje med drugim) slabšegre množici ljudi.

Turizem, je eno sranje, toda brez turizma , je nekaj sto miljonov ljudi primoranih na lakoto skor.

Pa tudi prodajat ne moremo samo, nekaj je treba tudi naredit..

Dejmo vse preorat pa kej lepga posejat

sam ne GSO

[Guest Lotus']

Od kje stvari pridejo in kam gredo, ko jih zavržemo? Je v ceno res vključena celotna cena izdelka? Je potrošništvo upravičeno, je etično?.. Vse to in še več v Zgodbi o stvareh.

 

 

http://www.vimeo.com/4878682

 

 

[Cookie]

preden boš ti 100 ljudem dopovedal, kaj in kako jim je storiti za boljši jutri se bo tist neosveščen del podeseteril v številu.

Nikjer nisem zapisal, da bi vojne morale bit kje drugje, sam nisem čist nič boljši od enga Bušmana in Dravida, sam je tko, kar si skuhaš to pojej, torej če se seliš v džunglo se zavedaj da je tam dost zveri, če uporabljaš GSO se zavedaj da ko se ti bo dete rodilo s štirmi tiči, da to ni posledica tate junaka.

Evropa in Zda bi se morala nehati ukvarjati z drugimi celinami in pomesti domač prag, ostali pa naj se znajdejo tako kot so se stoletja poprej.

Dvojna morala pa je prodajat ekologijo, kulturo, omiko in pacifizem, hkrati pa skrbet za to da bo farmacijski lobi in orožarski ter naftni lobi zmeraj imel tržišča zagotovljena.

[Guest Lotus']

Stanje na planetu je odnos človeka do sebe.

 

Kar je zunaj je znotraj,spremeni sebe in spremenil boš svet.

 

 

 

[tantra]

V nasilju med perujsko policijo in Indijanci je bilo ubitih 31 ljudi, več kot sto je ranjenih

"V nasilju, ki je zaradi spora glede zemljiške posesti in pravic v amazonskem deževnem gozdu izbruhnilo med perujsko policijo in amazonskimi Indijanci, je bilo ubitih najmanj 31 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih. Gre za najbolj krvave spopade v Peruju po terorističnih dejanjih, ki so jih v 80. in 90. letih izvajali uporniški maoisti."

... Amazonski Indijanci so s protestom želeli izraziti nestrinjanje nad odlokom perujskega predsednika Alana Garcie, s katerim je omilil omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, sečnje in kmetovanja na območju amazonskega deževnega gozda. To je Indijance spodbudilo, da so se opremljeni z mačetami in kopji podali na eno izmed glavnih avtocest v državi in jo za nekaj dni zaprli. ..."

http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042272490

 

 

"Deževni gozd ni naprodaj!" je vzklikalo približno 20.000 protestnikov

Prejšnji teden je v spopadih s policijo umrlo več kot 50 ljudi.

Na ulicah perujskih mest se je v podporo amazonskim domorodcem, ki nasprotujejo načrtom, ki jih ima vlada z zemljo njihovih prednikov, zbralo na tisoče ljudi. V Limi je prišlo tudi do spopadov s policijo.

"Deževni gozd ni naprodaj!" je vzklikalo približno 20.000 protestnikov, med katerimi so bili študentje, sindikalisti in amazonski domorodci. Ko se je množica napotila proti kongresu in obenem metala kamenje, je policija odgovorila s solzivcem.

Že prejšnji teden pa je med protesti v spopadih s policijo umrlo več kot 50 ljudi, čeprav protestniki vlado obtožujejo, da prikriva prave razsežnosti nemirov. V njih je bilo namreč ubitih tudi 24 policistov, več kot 100 protestnikov pa še vedno pogrešajo.

http://delo.si/clanek/82556

[free]

Short video: It wont stop...

[free]

HOME (English with subtitles) / ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film

http://www.youtube.com/watch?v=jqxENMKaeCU...feature=channel

[Guest Lotus']

HOME (English with subtitles) / ZEMLJA - NAŠ DOM, dokumentarni film

http://www.youtube.com/watch?v=jqxENMKaeCU...feature=channel

 

 

This video is private.

 

 

Pisalo je da bo samo do 14.junija na youtubu !