Ekologija in okoljevarstvo

[enja]

START AMBICIOZNE GLOBALNE KAMPANJE 350

-

350.org

, 18.6.2008

Minulo zimo je eden vodilnih svetovnih klimatologov dr. James Hansen ostro izjavil, da "če želi človeštvo ohraniti planet, podoben tistemu, na katerem se je razvila civilizacija, in na katerega je prilagojeno življenje na Zemlji",

moramo omejiti

vsebino atmosferskega ogljikovega dioksida na 350 delcev na milijon (ppm). Z drugimi besedami, 350 je lahko za človeštvo

najpomembnejša številka na svetu

. Skupina ameriških aktivistov, na čelu z Billom McKibbnom, je oblikovala kampanjo, katere cilj je koordinacija lokalnih okoljskih iniciativ in ob tem oblikovanje globalnega gibanja, temelječega na številki 350.

Več:

http://www.350.org

,

http://gristmill.grist.org/story/2008/4%20/17/113351/369

 

 

*** 350.org:

Because the world needs to know

 

---

 

NEMČIJA ZMANJŠUJE PORABO ENERGIJ

- Telegraph, 20.6.2008

V dnevih, ko „zeleni" župan srednjeveškega Marburga Fritz Kahle napoveduje, da "nobena na jug obrnjena streha v mestu ne bo ostala brez svojega solarnega panela", je dobila Nemčija status najbolj zelene države v letu 2007, saj ji je uspelo zmanjšati porabo energije bolj, kot kateri koli drugi državi na svetu. V primerjavi z letom 2006 se je poraba energije v Nemčiji znižala za 5,6%, medtem ko se je globalna poraba energentov v istem časovnem obdobju zvišala za 2,4%.

 

vir >>>

 

 

 

Upam, da je kdo od vas poslušal prof.dr. Lučko Bogataj Kajfež.....na tv slo 1.....

 

 

Zelo mi je blizu njeno razmišljanje.....

[free]

Nisem. Sem pa tole >>

Fajn, da ti je blizu.

 

 

----

20 Steps to a More Natural Life

[doorwoman.p]

Jst mam mogoče eno trapasto vprašanje, ampak res ne vem pa sem se odločila vprašat. (verjetno bo fee to vedu)

 

Reklame oz.reklamni material, ki ni čisto papir, ampak napol plastični papir spada v zabojnik za papir? (ali mogoče med plastiko)

[free]

Govoris o premaznem in lakiranem papirju. Kolikor vem gre v zaboj za papir. Ce plastificiran pa ne.

Recimo od merkatorja, spara, tusa, itn reklamni letaki (A4 itn) gredo v papir!

 

Sevea mi ni povsem logicno, kako da jih sploh tiskajo sploh in posiljajo brezplacno.

Namen oglasov je jasen, toda ima precej neekoloski rezultat.

Vecina jih roma itaq v kos za smeti. Zal narobnega. Tisti ki se jim da napisejo na kaslce da oglasov, letakov nocejo prejemati, ostali pa!?

 

Merkator si je (ali si se, ne vem) svoje cajte privoscil cele revije reklamnih produktov. Plastificiran ali lakiran ovitek, sama A4 revija v svoji plasticni vrecki, drazji in bolj debel papir, barvni tisk itn.

Blazno denarja! Ocitno so ga imeli prevec! O posledicah ekoloskega vtisa tega pocetja, ali bolje preseravanja pa rajsi ne pisem spet.

 

Po moej bi bilo bolje, ce bi prospekte, kataloge, revije itn placevali, ali pa se bolje - bi bili brezplacno, podjetje pa bi moralo odsteti ekolosko takso za tisk. Potem bi se verjetno kmalu nehali preseravat s to goro papirja. Vecina ljudi si lahko produkte ogleda na interentu, je energetsko manj potraten, itaq pa ga uporablja za druge zadeve.

Reklamni prospekt veletrgovin se nisem videl na recikliranem papirju! Jasno, ker je drazji!

 

-

Ce bi se kupljena embalaza v trgovino vracala in bi zanjo dobil kupec denarno povracilo bi bilo drugace!

Za vsak tetrapak, steklenico, ovitek, papir itn pi kupec dobil povrnjen denar!

Tako bi motivirali kupca, odmetavanje embalaze v naravo ali izven zabojnikov pa primerno oglobili, denarno kaznovali!

Tako bi kupci bili motivirani reciklirati in prinasati embalazo nazaj v trgovino. Prodajalec bi bil motiviran urediti recikliranje, predelavo, ali lastno pridelavo in prozvodnjo embalaze, kar bi v koncni fazi verjetno pomenilo manj uvoza embalaze, lokalna prozivodnja itn. Energetsko in ekolosko potratno embalazo bi dodatno obdavcili. Tako bi tudi proizvajalec in ne samo prodajalec bil primoran proizvajati produkte, katerih embalaze je bolj ekolosko sprejemljiva, proizvodnja manj energetsko potratna itn.

 

Sklepam, da bi to vodilo v lokalno pridelavo, zaradi predelave embalaze manjsanje odlagalisc, manjsi ekoloski oddtis, manjso odvisnost od tujih trgov oz. vecjo samostojnost, manjsi ekoloski vpliv na nerazvite drzave, vecjo osvescenost kupcev, s tem manj potrosnistva, lepse in bolj ohranjeno okolje, z manj odpadkov v gozdovih, gorah, vodah in nabrezjih, manj divjih odlagalisc itn.

[free]

* Festival učinkovite rabe obnovljivih virov energije – električno kolo

 

* Festival učinkovite rabe obnovljivih virov energije – bio avtomobil

 

[enja]

Tole bi res svetovala.......ni nujno, da se z vsem strinjate.......vzemite vsaj v vednost:

 

http://www.rtvslo.si/play/intervju-dr-luck.../ava2.16923046/

[Alan_New]

Naslov teme je napačen, po moje. Tukaj je govora o okoljevarstvu in ne ekologiji, če se ne motim.

 

"V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje."

 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologija

Popravljeno 16. julij 2008 -> Alan_New

[free]

...

Poročilo, ki so ga objavili pred decembrsko okoljsko konferenco ZN na Baliju, predlaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do 30 odstotkov do leta 2020 in 80 odstotkov do leta 2050. Le tako bi lahko segrevanje Zemlje ohranili pod dvema stopinjama Celzija in preprečili najhujše, še napovedujejo strokovnjaki.

 

Če pa v izogib naraščajočim temperaturam ne bo storjenega nič, bo po napovedih strokovnjakov okoli 600 milijonov ljudi v Afriki dodatno trpelo za lakoto, 200 milijonov jih bo zaradi poplav izgubilo domovanje, 200 milijonom pa bo grozila nevarnost okužbe z malarijo ali vročinskim obolenjem denga.

 

Več:

http://www.scoop.co.nz/stories/WO0711/S01247.htm

 

vir - zazdravje.net >>>

[free]

* Festival učinkovite rabe obnovljivih virov energije - električni avtomobil

 

* Festival učinkovite rabe obnovljivih virov energije – električno kolo

 

* Festival učinkovite rabe obnovljivih virov energije – bio avtomobil

[alef]

Požar na deponiji odpadnih pnevmatik

 

Iz česa je sestavljena zmes za gumo

 

Naravni kavčuk

Umetni kavčuk

Saje - pridobljene z izgorevanjem nafte

Žveplo - količina določa trdoto gume

Silika - dodatek ki izboljša prožnost gume - oprijem

 

To so osnovni plus še posebni dodatki za doseganje zahtevanih lastnosti gume(pnevmatike) ki pa so različni od enega do drugega proizvajalca in katerih sestava se običajno skriva pred konkurenti, s tem pa tudi pred javnostjo.

 

Izjava da voda ni oporečna, samo rjave barve je x!x in da so najbolj škodljive saje, je zavajajoča.

Saje so potencialno kancerogene, niso pa strupene.

Ostalo kar nastaja pri gorenju gume:

 

CO2 - ni strupen, nevaren za zadušitev če človek zaide v oblak ki ga prekrije - težji od zraka, topla greda

CO(ogljikov monoksid) - brez vonja, močno strupen, smrtno nevaren že v majhnih količinah, lažji od zraka

SO2(žveplov dioksid) - strupen, v zraku z vlago in dušikom tvori žvepleno kislino - kisli dež

 

Kaj nastaja pri gorenju posebnih dodatkov bi pa znali povedat tisti ki jih dajejo noter... :xx!:

[free]

jst pojma nimam

 

sicer pa si bolj meni pisal ali splosno?

[alef]

Na splošno, kot informacijo, ker sem opazil da še nihče ni tega omenil.

Je pač preteklo neurje trenutno bolj v ospredju.

Objavil z namenom opozorit da tudi taki "majhni" dogodki, ki jih potem malokdo resno jemlje precej prispevajo k onesnaževanju.

Na omenjeni deponiji je(menda) nekaj tisoč ton rabljenih pnevmatik.

To bo gorelo oz. tlelo lahko še teden ali več, požar lahko kadarkoli ponovno izbruhne če ne bo stalno pod kontrolo.

Pa tudi kot primer napačne skrbi za okolje.

Včasih so stare gume kurili v pečeh cementarn.

Zakon(ni mi poznano od kdaj) to prepoveduje, zaradi onesnaževanja okolja...

Ampak guma, skurjena v peči pri visoki temperaturi in z ustreznimi čistilnimi napravami spusti v okolje zelo malo škodljivih snovi.

Ustrezno toplotno obdelana stara guma se lahko ponovno uporabi kot dodatek gumeni zmesi za manj zahtevne pnevmatike, za traktorje, delovne stroje ipd.

Seveda pa guma pri kurjenju smrdi, to je res.

 

Po mnenju "pametnih glav" je seveda bolj ekološko gume zakopati v zemljo.

Ampak koliko časa bo to šlo?

Na vsakem avtu so povprečno vsake tri leta zamenjane vse štiri pnevmatike.

Koliko je avtomobilov v Sloveniji?

Kaj se dogaja z zakopanimi pnevmatikami v zemlji ko počasi razpadajo?

Guma z leti razpade, res da traja to precej let vendar razpade.

Kako bo to vplivalo na zemljo, na podtalnico?

 

Omenjena deponija lahko tli še več dni, lahko tudi tednov.

In pri nizkih temperaturah se sprošča še več strupenih snovi.

Koliko je takih deponij še v Sloveniji?

 

Ja, obešamo se na velike probleme in pozabljamo na take "majhne" pripetljaje...

[free]

Dobro razmisljas!

 

Jst se ne spoznam na te zadeve, se mi zdi pa logicno kar pises. In so glede na tvoje informacije zadeve neprimerno urejene ali pa neprimerno sprovedne!

 

Verjetno pa to ni v interesu tistih ki imajo od tega koristi!

 

Tudi sami avtomobili kakrsni so danes so itaq povsem mimo! So bili menda elektricni v pogonu in tudi ze proizvodnji, ap so jih "povozili" :xx!: - nekaterim to ni bilo v interesu, da proizvodnja elektricnih tece.

Govori o tem vec tukaj >>> GROZNO kako deluje monopol :xx!: (je pa malo slabsi posnetek, fantomski )

 

Kaj naredit in kam se obrnit s tvojimi opombami, predlogi?

 

... Kaj nastaja pri gorenju posebnih dodatkov bi pa znali povedat tisti ki jih dajejo noter... :xx!:

[free]

Predvcerajsni govor Al Gora:

 

Together, we can meet the challenge

povzetek:

http://www.wecansolveit.org/

celotni govor:

http://www.wecansolveit.org/pages/al_gore_...epower_america/

Vsi problemi se bodo s tem priceli resevati, razpletati, in resitev drzimo prav v nasih rokah!

In ta REŠITEV JE:

To end our reliance on carbon-based fuels!

 

 

Tale je odlična: WE SHOULD TAX WHAT WE BURN, NOT WHAT WE EARN!

[alef]

Kaj naredit in kam se obrnit s tvojimi opombami, predlogi?

 

Mogoče boš ti vedel bolje od mene, pa posreduj dalje.

Jaz zaenkrat samo na ta forum, toliko da se bere, da se pove tudi o takih "malenkostih"...

[free]

 

--

 

ha ha Ethical Man

Justin Rowlatt embarks on a year of ethical living - much to the annoyance of his wife and young family.

[free]

Video-intervju: Climate change on a global scale (ang.)

 

An interview with a A. Karim Ahmed Ph.D. - Director of the National Council for Science and the Environment (NCSE) in Washington DC and President of the Global Children's Health and Environment Fund (GCHEF). Ecological consequences for mankind are going to be quite serious. Which are the main priorities for us in order to reduce the effects of climate change? We can no longer wait. Sacrifices are necessary! What are the main obstacles? What is the role of NGOs? What can the EU do? We have to look at the BIG picture! Future is our challenge! - We have to change it today!

 

http://911review.org/Hurricane_Katrina/photos/flood_water_kenner_disaster_hooper.JPG

 

Časa ni več! Govorimo o nacionalni varnosti držav oz. celega sveta. V kolikor ne bomo ukrepali, bodo (in so ze) posledice katastrofalne!

[free]

Ekomatika:

Okoljski center (1. oddaja) http://www.okoljski-center.si/uvoz/gradniki/logo-oc-sl.png

http://cokolada.net/lunin_net/images/Ekomatika_Logo_Anim_mala.gif

[free]

Arktika še nikoli ni bila toplejša

 

Temperature na Arktiki so dosegle zgodovinski maksimum, saj so bile v začetku septembra za 5 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) opozarja, da prav nadaljnje segrevanje Arktike bolj kot drugod kaže na dramatične učinke podnebnih sprememb.

 

NOAA ugotavlja, da je bilo lansko leto najtoplejše, odkar se je v sredini 60. let prejšnjega stoletja začelo segrevanje Arktike. Skrb vzbuja je tudi podatek o taljenju ledu na Grenlandiji, ki poteka bistveno hitreje kot lani, zaradi česar je NOAA stopnjo opozorila z rumene dvignil na rdeče.

 

"Spremembe na Arktiki kažejo na dominoučinek več vzrokov jasneje kot na drugih območjih," so zapisali avtorji poročila. Arktika je občutljiv sistem, ki pogosto odraža spremembe na razmeroma hitre in dramatične načine.

 

Izguba morskega ledu vodi k nadaljnjemu segrevanju oceanov, kar vključno z dvigom temperatur vpliva na življenja v morju in na kopnem.

 

vir >>>

[free]

Skrb za okolje skozi želodec

 

piše: Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

 

Za 62 odstotkov Evropejcev so podnebne spremembe eden najresnejših problemov, s katerimi se danes soočamo. Vendar smo optimisti, saj nas 60 odstotkov meni, da je mogoče trend pri podnebnih spremembah obrniti. Približno enak delež nas že ločuje odpadke in zmanjšuje porabo energije ali vode. Tudi Slovenci vemo, da bi lahko precej prispevali k blažitvi sprememb, če bi na primer omejili vožnje z avtom ali obnovili svoje energijsko potratne neizolirane in klimatizirane stavbe. Zelo malo pa se zavedamo, da so tudi naše prehrambne navade lahko močno energijsko potratne.

 

Poročilo organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpred dveh let je postreglo s številnimi podatki, kako živinoreja prispeva k podnebnim spremembam, na primer da je 90 odstotkov uničenja tropskega deževnega gozda posledica množične živinoreje. Grozljivo je, da vsaki dve sekundi uničimo gozdno območje velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo pašne površine ali polja za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Uživanje mesnih izdelkov, mleka in jajc se je v tridesetih letih globalno povečalo za petkrat. Povprečen prebivalec držav v razvoju je še leta 1970 pojedel le deset kilogramov mesa letno, danes jih 30, razviti svet pa je s 65 kg prišel že na 80 kg mesa letno. Ob tem intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in desetkrat več energije kot poljedelstvo. Poučna je tudi naslednja primerjava: pridelava enega kilograma govedine obremeni naše ozračje kot 250 km vožnje z avtomobilom. A tudi pri zelenjavi in žitih ne gre brez emisij toplogrednih plinov. V naših trgovinah je vse polno francoskega krompirja, španske čebule, nizozemskih jabolk in kitajskega česna ali danski sir v Slovenijo ne pridejo peš. Še večja poraba energije je povezana s prevozom pijač, saj posegamo po mineralni vodi iz sosednjih držav, da o vinu in pivu ne izgubljamo besed. Poglavje zase je embalaža hrane in pijače, ki je običajno izdelana iz fosilnih surovin. Se kdaj vprašamo, koliko časa naša hrana preživi v hladilnicah in zamrzovalnikih, od skladišča, trgovine do našega domačega hladilnika? Manjša poraba električne energije, če jemo le svežo in lokalno pridelano hrano, je seveda tudi del rešitve podnebne zgodbe. Izbira hrane, ki jo kupujemo, vpliva na podnebne spremembe. Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem krožniku.

 

vir >>

 

povezave (iz pozitivk):

* FAO študija: Dolga senca živinoreje

* Kako jesti za rešitev planeta

* Lučka Kajfež Bogataj: Podnebje se spreminja hitreje kot pa navade ljudi

* Meat: Making Global Warming Worse

[free]

http://cokolada.net/lunin_net/images/6_stopinj.gif

What would happen if the earth's temperature increased by 1°C (1.8°F)? There is no clear way to predict what would occur, but scientific research and climate models indicate some serious changes to out climate.

Earth's climate has increased less than a degree of warming, but as researcher/author Mark Lynas outlines in his book "Six Degrees", there are some potentially drastic effects in store for earth's climate.

http://ngcblog.nationalgeographic.com/ngcblog/AmazingPlanet_OceanRealm_005%20(Custom).jpg

Our World Plus 1°C

° Severe droughts in the western United States could cause shortages in global grain and meat markets.

° Arid regions of the western United States could revert to desert-like environments.

° New deserts could emerge in the western half of the United States, from Texas all the way up to the Canadian border.

° The Arctic could be ice free for half the year, opening the legendary Northwest Passage for ships.

° Rising tides could submerge thousands of homes around the Bay of Bengal.

° An increase of 1 degree Celsius may cause hurricanes to begin hitting the South Atlantic.

° An increase of 1 degree Celsius may inspire an agricultural makeover in England, as crops previously unable to survive in the United Kingdom begin to thrive. The United Kingdom now has more than 400 vineyards, growing grapes that have typically been grown in France.

vir in video >>>

 

2 stopinji

° Insects may migrate in strange new directions. For example, as a temperate climate moves north in the United States, pine beetles could kill off the great whitebark forests.

° Greenland's glaciers continue melting at a faster rate. In fact, Greenland's Jakobshavn Glacier is already the fastest-moving ice field on the planet; the amount of ice breaking off the glacier every few days contains enough water to supply New York City for one year.

° Because of a decrease in sea ice, polar bears make the endangered species list.

° Forests begin to take root in Canada's melting tundra.

° The Pacific islands of Tuvalu could sink beneath the rising ocean tides.

° At 2 degrees of warming, the impact on the marine ecosystem is likely to be severe, and it is possible that the vast majority of the world's tropical coral reefs will die off.

vir in video >>>

3. stopinje

° Many scientists focus on 3 degrees of warming as the tipping point that will fundamentally change how we live on this planet.

° In the extreme conditions of a world warmer by 3 degrees, the Amazon rain forest could experience repeated cycles of drought and fire. If we lose much of the Amazon, it could cause the re-release of hundreds of millions of tons of stored carbon, perhaps intensifying global warming another degree all by itself.

° An increase of 3 degrees Celsius causes the snowcaps on the Alps to all but disappear.

° The Mediterranean and parts of Europe wither in searing summer heat.

° As the oceans get hotter and hotter, a new global climate pattern emerges that is unstable in the extreme, perhaps mirroring the weather anomaly we call El Niño.

° If the planet warms by 3 degrees, the world could see the next generation of superstorms, the first Category 6 hurricanes.

° Thousands of species worldwide would face extinction.

vir in video >>>

 

4. stopinje

° An increase of 4 degrees Celsius causes the oceans to continue to rise, overtaking heavily populated deltas. Countries like Bangladesh and Egypt could be devastated, and cities like Venice could be totally submerged.

° The Ganges River is the wellspring of life for over a billion people in China, Nepal and India. At first, the melting of Himalayan glaciers that feed the Ganges might unleash unprecedented floods. But then, extreme water scarcity and famine could strike if the glaciers vanish completely.

° Studies suggest that at the current rate of loss, there will be no more glaciers in the Himalayas by the year 2035.

° Northern Canada may become one the planet's most bountiful agricultural zones

° The entire West Antarctic Ice Sheet could collapse, sending sea levels rising even further.

° At 4 degrees of warming, sea levels could be rising by more than 1 meter, as the world's great coastal cities prepare for catastrophe.

vir in video >>>

 

5. stopinj

6. stopinj

zagotovo pomeni izumertje človeške vrste, kakor tudi večine živalskih.

* VIDEO >>>

----

Povezave:

*

KARTA kje na zemlji se bodo dogajale določene posledice globalnega segrevanja >>>

*

Kaj se bo dogajalo z Evropo >>>

*

Stanje podnebnih sprememb, Mag. Vida Wagner Ogorelec (Umanotera)

* Climate change on a global scale (ang.)

*

VIDEO: What If Earth Warms 6 Degrees? >>>

* Temperature v Sloveniji -

Statisticni urad Rep. Slovenije >>>

*

Zanimivosti o vremenu ARSO >>>

[free]

Ekomatika: (2. oddaja)

Kako zoper podnebne spremembe?

 

(20:00) V sklopu Okoljske čitalnice in omizja na temo 6. stopinj - Naša prihodnost na toplejšem planetu, knjige avtorja Marka Lynasa, ki se je odvijala v Okoljskem centru, smo se o zmanjševanju vpliva podnebnih spremembah pogovarjali z Nino Štros, predstavnico Greenpeace Slovenija in dr. Klemenom Bergantom, direktorjem urada za meteorologijo na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO).

 

http://cokolada.net/lunin_net/images/ekomatika_2_naslovna.jpg

[free]

http://www.umanotera.org/etc/img/etc_logo.gif

 

iz ETC >>>

 

 

PODNEBNE SPREMEMBE PREHITEVAJO NAPOVEDI ZNANSTVENIKOV

Globalno segrevanje se dogaja hitreje, kot so predvidevali znanstveniki, pravi WWF v svojem novem poročilu, kjer so zbrani najnovejši znanstveni izsledki na temo podnebnih sprememb. Na Arktiki je obseg izgub ledu tekom poletnih mesecev že do 30 let pred tem, kar so v svojih izsledkih napovedali pri IPCC. Več kot milijon let led na Arktiki ni povsem izginil – in čisto verjetno je, da se bo to zgodilo že morda čez pet let. Evropo bodo prizadele ekonomske izgube, ki bodo posledica neurij, poplav in povečanih hitrosti vetra. Mediteranski bazen bo pogosteje podvržen sušnim obdobjem. Taljenje ledenikov, predvsem alpskih, bo povzročilo zmanjšanje kapacitet za proizvodnjo elektrike iz vodne moči. Dvig gladine morja bo vsaj dvakrat tolikšen, kot so predvideli pri IPCC.

"Če naj EU prevzame vodilno pozicijo v Kopenhagnu naslednje leto in zagotovi dober globalni sporazum za spopadanje s podnebnimi spremembami po letu 2012, se mora nehati izmikati svoji odgovornosti in se zavezati resničnim zmanjšanjem emisij v Evropi," je povedala dr. Tina Tin, znanstvenica in avtorica poročila WWF. WWF posledično poziva EU, naj sprejme cilj zmanjšanja emisij v višini vsaj 30% do 2020 (z izhodiščnim letom 1990) in zagotovi pomoč državam v razvoju, da bi se le-te lažje spopadale s posledicami, ki so že zdaj neizbežne.

 

SEGREVANJE OZRAČJA OGROŽA VODNE VIRE V HIMALAJI

Podnebne spremembe resno ogrožajo vodne vire v Himalaji, ki z vodo zalagajo približno 1,3 milijarde ljudi v regiji, so na srečanju v Stockholmu v okviru mednarodnega tedna vode ugotovili strokovnjaki. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je visokogorsko območje Himalaje v zadnjih letih najbolj prizadelo taljenje ledenikov in spektakularne vremenske spremembe. "Himalajski ledeniki se talijo najhitreje od vseh ledenikov po svetu. Letno se ledeniki skrčijo v povprečju za 70 metrov," ugotavljajo strokovnjaki. Ob vremenskih spremembah se Himalaja sooča tudi z visoko nadmorsko višino, oddaljenostjo in slabimi odnosi med državami v regiji, kar otežuje študije držav s tega območja, prek katerih bi se lahko dokopali do trajnejše okoljske rešitve. Da Himalajo resno ogrožajo podnebne spremembe, priča tudi podatek o višjih temperaturah. Tako se je temperatura na tibetanski planoti v zadnjih desetih letih povečala za 0,3 stopinje Celzija, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja, ugotovitve strokovnjakov povzema AFP. Točen podatek o zalogah vode v Himalaji sicer ni znan, toda učinek klimatskih sprememb je viden predvsem na območju, kjer ledeniki in sneg predstavljajo 50 odstotkov vode in oskrbujejo devet največjih azijskih rek. Sicer pa strokovnjaki tudi ugotavljajo, da je na himalajskem območju vse več dežja v času deževne dobe, v času sušne dobe pa je dežja še manj kot sicer. Himalaja, imenovana tudi streha sveta, se razprostira na Kitajskem, v Indiji, Nepalu, Pakistanu, Mjanmaru, Butanu in Afganistanu. Od vodnih virov z območja Himalaje pa je odvisnih 1,3 milijarde ljudi.

 

KITAJSKA: PODVOJITEV EMISIJ DO LETA 2030?

Kitajska Akademija znanosti je skupaj z drugimi državnimi institucijami objavila študijo, ki za to državo predvideva podvojitev emisij toplogrednih plinov do leta 2030, vse iz naslova izgorevanja fosilnih goriv in brez upoštevanja emisij iz drugih virov, kakršno je, na primer, kmetijstvo.

Emisije CO2 so na Kitajskem zrasle za 8% v letu 2007, s čimer je država prispevala dve tretjine skupnega globalnega porasta emisij v minulem letu.

Ob tem je Yu Qingtai, zastopnik Kitajske za podnebna pogajanja, povedal, da ni optimističen glede svetovnega dogovora o zmanjševanju podnebnih vplivov, saj bogate države, po njegovem, ne izpolnjujejo svojih obljub o tehnološki in finančni pomoči revnim državam.

 

EKOLOŠKO KMETIJSTVO BI LAHKO NAHRANILO AFRIKO

Študija, ki so jo predstavili Združeni narodi, kaže na to, da je ekološko kmetijstvo najboljša priložnost, da se Afrika reši več desetletij dolgega začaranega kroga revščine in lakote. Nove raziskave kažejo, da so metode ekološkega kmetijstva prispevale k bistvenemu povečanju pridelka, izboljšanju stanja tal in tudi k boljšim zaslužkom kmetov. Vodja okoljskega programa ZN, Achim Steiner, je povedal, da je potencial ekološkega kmetijstva morda precej večji, kot so si mnogi predstavljali.

Zelena revolucija v kmetijstvu, ki se je dogajala tekom šestdesetih let prejšnjega stoletja, je pomenila, da je proizvodnja hrane presegla potrebe globalne populacije – toda ne v Afriki. In medtem ko ima vsak izmed nas danes v povprečju 25% več hrane, kot leta 1960, je to razmerje v Afriki drugačno: tam ima vsak 10% manj, kot takrat. V Afriki je k nastanku lakote prispevala kombinacija prirastka števila prebivalcev, zmanjševanja padavin in plodnosti tal. Podnebne spremembe to situacijo še slabšajo.

 

 

se nekaj naslovov:

NOBENEGA DVOMA VEČ: PODNEBNE SPREMEMBE DOKAZANO POVZROČA ČLOVEK >>>

SPREJET PRVI ZAKON O PODNEBNIH SPREMEMBAH NA SVETU >>>

LJUBLJANA IN ŠE 45 EVROPSKIH MEST V BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM >>>

[free]

Podnebje na Zemlji se neprestano spreminja, v zadnjem času pa se zdi, da postajajo te spremembe vse občutnejše. Znanstveniki danes soglašajo, da so podnebne spremembe dejstvo in da se ozračje v svetovnem merilu segreva.

 

Izhajajoč iz ugotovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) avtor v knjigi podrobno predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija.

 

Obeti niso nič kaj rožnati in knjiga Šest stopinj bo s svojo iskreno neposrednostjo osupnila marsikoga, ki se premalo zaveda, da ljudje s svojim ravnanjem puščamo v svojem okolju neizbrisne stopinje – sledove, ki jih bodo občutili še naši potomci.

 

 

Človeštvo se sedaj bojuje, da dvig tempretature ne bo večji kot 2 stropinji (2 stopinji sta namrec že neizbežni)!

Mogoče se vam zdi, da se to nas ne tiče, ko v vsakodnevnem življenju ne občutite večjega pomanjkanja. Toda ravno mediteran naj bi bil med tistimi kraji na zemlji, ki naj bi bil močno prizadet zaradi vročinskih valov in dviga temperature! 2 stopiniji ne pomenita povsod istega ucinka, namrec 2 stopinji na globalni ravni lahko predstavlja Sloveniji 3, 4 ali vec stopinj; kar lahko pomeni nezamisljive posledice (izumrtje velike vecine zivalskega in rastlinskega sveta ter cloveka).

 

Kaj strokovnjaki mislijo da, se lahko dogaja s Slovenijo, mediteranom v primeru dviga temperatur si poglejte na videu >>>

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_t84x1kw9z7mleb.jpg

 

 

[free]

REŠITVE: Ekomatika: Kako zoper podnebne spremembe? >>>