Skoči na vsebino

Ekologija in okoljevarstvo


free

Recommended Posts

PALOMA PUSTOŠI NA KUBI IN KAJMANSKIH OTOKIH, NATO JE OSLABELA V TROPSKO NEVIHTO

Havana/Georgetawn/Miami , 9. novembra (STA) - Orkan Paloma je zgodaj davi pustošila na Kubi, zaraci česar je moralo svoje domove zapustiti več kot pol milijona ljudi. Orkan je povzročil predvsem visoke valove, razmere pa so oteževale obilne padavine in močan veter.

Posebej naj bi bila prizadeta otoka Mali Kajman in Cayman Brac, od koder poročajo o najhujšem orkanu po leti 2004, ko je otoka prizadel orkan Ivan.

 

vir >>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Okoljske naložbe in spodbude so lahko rešitev, ne problem

 

S katerimi investicijami in ukrepi spodbuditi gospodarsko rast in preprečiti recesijo zaradi zadnjih napovedi o zmanjšanju gospodarske rasti vse več razmišljajo politiki. Izvedenec Centra za evropske politične študije (CEPS) Christian Egenhofer pravi, da podnebne spremembe že ves čas predvidevajo finančne izdatke, pravzaprav visoke izdatke. Do finančne krize je veljalo, da bodo denar za njihovo izvedbo morali zagotoviti le zasebni invetitorji in onesnaževalci prek nakupa kuponov za izpuste na podlagi sheme za trgovanje z izpusti. Toda zdaj so politiki podnebne spremembe že odkrili kot priložnost, ki bi jo lahko izkoristili pri reševanju problema recesije. Podnebne spremembe tako postajajo področje, ki ga država lahko uporabi za svoje investicije, da bo zagotovila povpraševanje, delovna mesta in gospodarsko rast.

vec in vir >>>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Se bojim, da smo ljudje postali otopeli. vlak neusmiljeno drvi svojo smer, mi pa samo zmigujemo z rameni. Mali človek ne more kaj dosti vplivat. nič ne pomaga, če sortiram odpadke, če varčujem z elektriko, pazim na izpuste...če pa ena fabrika v sekundi zajebe vse. Pa koliko embalaže treba - zaviti izdelki najprej v kartonske škatle, pol v aluminijiste folije, ali vrečke. Če hočem do hrane prit, najprej dve minuti odstranjujem embalažo. Koliko dreves je že padlo za to?

Zajebali smo svet. In vse kar je živega gor.

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja. Najprej lokalno in potem kot vzgeld naprej :palec:

Mercatorjeva osrednja akcija "
Mercator, okolju prijazen sosed"

Mercator bo vsem slovenskim gospodinjstvom podaril nosilne vrečke za večkratno uporabo

Od 7. novembra do 30. novembra 2008 lahko s posebnimi kuponi, ki so jih v poštni nabiralnik prejela vsa gospodinjstva v Sloveniji, v Mercatorjevih trgovinah z živili dobite brezplačno nosilno vrečko za večkratno uporabo.

 

resda bi to lahko storili ze pred desetletji.

a bolje to, kot nic!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Več dobrin novic x:)x

 

beri zadnji (399) ETC >>>

 

Med drugim:

PARLAMENT VZTRAJA PRI PREPOVEDI ZDRAVJU NEVARNIH PESTICIDOV >>>

Komite za okolje Evropskega parlamenta je s svojo odločitvijo prejšnjo sredo precej razjezil agroživilsko industrijo, saj ni podlegel močnemu lobiranju, temveč je podprl predlog prepovedi uporabe pesticidov, ki so nevarni za zdravje ljudi. Že pod predsedovanjem Slovenije EU so kmetijski ministri EU dosegli dogovor o uredbi o pesticidih, s katero naj bi v EU uveljavili visoke standarde za preprečevanje negativnih vplivov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi, živali in varovanje okolja. Dokazano rakotvorne, mutagene ter snovi, ki so strupene za reprodukcijo bodo po novem popolnoma izključene iz prometa in uporabe, pri čemer pa obstajajo izjeme, če bi bila zelo ogrožena vitalnost rastlin. ... se nadaljuje.

BRUSELJ ZA BOLJŠO ZAŠČITO ŽIVALI V POSKUSIH >>>

Evropska komisija je predlagala ukrepe za boljšo zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih. Z ukrepi želi število živali, ki se uporabljajo v ta namen, kar najbolj zmanjšati. "Raziskave se morajo osredotočiti na alternativne rešitve, če te niso mogoče, pa je treba izboljšati razmere za živali," je dejal komisar za okolje Stavros Dimas. Cilj komisije je poostriti evropsko zakonodajo na področju zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvenih poskusih. Bruselj predlaga, da bi bilo treba pred izdajo dovoljenja za poskuse, v katerih se uporabljajo živali, izdelati etično oceno, pa tudi oblikovanje minimalnih zahtev glede ravnanja z živalmi. Evropska komisija ugotavlja, da v tem trenutku ni mogoče uveljaviti popolne

prepovedi uporabe živali v poskusih, je pa treba uporabo omejiti na tiste primere, kjer ni druge možnosti. Uporaba živali mora biti upravičena, pričakovane koristi pa morajo biti večje od škode, ki

jo utrpi žival, poudarjajo. Živalim, ki se uporabljajo v poskusih, morajo biti zagotovljeni primerni pogoji, kot so dovolj velike kletke, ki jih je treba stalno spremljati, je še zapisano v predlogu direktive, ki jo morajo potrditi članice unije ter Evropski parlament. Po podatkih Bruslja v EU letno v poskusih uporabijo okoli 12 milijonov živali. ... se nadaljuje

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ekomatika:

Kaj nevladani sektor pričakuje od novega ministra? >>>

 

(20:00) Kaj nevladni okoljski sektor pričakuje od novega ministra Karla Erjavca in Ministrstva za okolje in prostor? Kako naj bi se MOP odzvalo za podnebne spremembe in nacionalno varnost prebivalcev Slovenije? Kakšno naj bi bilo vključevanje brezposelnih na nova bolj trajnostna delovna mesta? O priorotetah, potrebah in pričakovanjih sta spregovorila Lidija Živčič, predsednica društa FOCUS in Andrej Klemenc, predsednik Okoljskega centra.

 

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ekološko kmetijstvo bi lahko nahranilo Afriko

 

Študija, ki so jo predstavili Združeni narodi, kaže na to, da je ekološko kmetijstvo najboljša priložnost, da se Afrika reši več desetletij dolgega začaranega kroga revščine in lakote.

Nove raziskave kažejo, da so metode ekološkega kmetijstva prispevale k bistvenemu povečanju pridelka, izboljšanju stanja tal in tudi k boljšim zaslužkom kmetov. Vodja okoljskega programa ZN, Achim Steiner, je povedal, da je potencial ekološkega kmetijstva morda precej večji, kot so si mnogi predstavljali.

Zelena revolucija v kmetijstvu, ki se je dogajala tekom šestdesetih let prejšnjega stoletja, je pomenila, da je proizvodnja hrane presegla potrebe globalne populacije – toda ne v Afriki. In medtem ko ima vsak izmed nas danes v povprečju 25% več hrane, kot leta 1960, je to razmerje v Afriki drugačno: tam ima vsak 10% manj, kot takrat.

V Afriki je k nastanku lakote prispevala kombinacija prirastka števila prebivalcev, zmanjševanja padavin in plodnosti tal. Podnebne spremembe to situacijo še slabšajo.

 

Vir: umanotera.org/etc

 

---------------------------------------------------------------------------

Do ozaveščenega potrošnika v treh korakih

http://www.euekspres.si/index.php/november...v-treh-korakih/

Prvi korak je seveda poznavanje svojih pravic – kratek pregled smo pripravili v tokratni naslovni temi, več informacij (tudi s primeri) pa poiščite na predlaganih spletnih straneh.

 

Drugi korak je, da (p)ostanete odgovoren potrošnik – shranjujte račune in dobavnice, pozorno prebirajte pogoje nakupa oz. pogodbe, upoštevajte navodila proizvajalcev/ponudnikov storitev, pri nakupovanju prek spleta uporabljajte varen način plačevanja (PayPal).

http://www.euekspres.si/images/uploads/shopping1.JPG

V primeru težav pa pride prav tretji korak – poznavanje ustanov in služb, ki svetujejo in pomagajo.
  1. Tržni inšpektorat RS nadzoruje izvajanje Zakona o varstvu potrošnikov.
  2. Zveza potrošnikov Slovenije je nevladna organizacija in pomaga pri uveljavljanju potrošniških pravic v Sloveniji. Svetuje pisno in po telefonu.
  3. Urad za varstvo potrošnikov je odgovoren za varstvo pravic potrošnikov s strani države.
  4. Evropski potrošniški center pomaga v primeru težav pri nakupu izdelkov ali storitev v drugih članicah EU, Islandiji in na Norveškem.
  5. FIN-NET rešuje spore v zvezi s finančnimi storitvami (bančništvo, zavarovalništvo itd.), če potrošnik in ponudnik finančnih storitev prihajata iz različnih držav EU.
  6. Solvit pomaga, če javni organi napačno uporabljajo predpise enotnega trga (nepriznavanje poklicnih kvalifikacij v drugi državi, težave pri registraciji avtomobila, dovoljenjih za bivanje ali dostopu izdelkov na skupni trg).

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Omizje - 6 stopinj - Naša prihodnost na toplejšem planetu - 2. del >>

 

(45:05) Izhajajoč iz ugotovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) avtor v knjigi 6 stopinj podrobno predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija. Več o temi knjige so se pogovorili različni strokovnjaki in gledalci omizja.

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

KMALU PRVI PODNEBNI BEGUNCI

V začetku leta 2009 bo 40 družin, doma iz otokov Carterets v Pacifiku, našlo novi dom na bližnjem otoku Bougainville (Papua Nova Gvineja). Približno tretjina prebivalcev od skupaj 2.000 pa je zavrnila možnost selitve, vendar pa morda ne bodo imeli veliko izbire, saj se pričakuje, da njihov otok izgine pod površjem oceana do leta 2015. Tekom poslednjih 20 let se je višina morske gladine dvignila za 10 centimetrov in že povzročila izgubo določenih površin na tem sicer majhnem območju, ki ne presega nadmorske višine 1,2 metra. Program preseljevanja teh prebivalcev bo koštal več milijonov avstralskih dolarjev, trajal pa bo, po pričakovanjih, šest let.

vir >>>

 

 

OBAMA SE BO SPOPADEL S PODNEBNIMI SPREMEMBAMI

 

Novoizvoljeni predsednik ZDA, Barack Obama, je v prejšnjem tednu oblikoval in v javnost posredoval jasno stališče, da bo pri okoljskih politikah odločno prekinil z dosedanjo prakso, takoj ko vstopi v Belo hišo. Kot je bilo moč slišati iz krogov njegovih sodelavcev, se bo Obama najverjetneje zelo hitro in energično lotil prenove energetske platforme ZDA v smeri proti nizkoogljičnim tehnologijam.

vir >>>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Iz novega ETC >>

 

- OBAMA OBLJUBIL „NOVO POGLAVJE" GLEDE PODNEBNIH SPREMEMB

 

- ZA IZREDNE UKREPE OB VISOKI SMRTNOSTI CEBEL

 

- ZA IZREDNE UKREPE OB VISOKI SMRTNOSTI CEBEL

 

- ERJAVEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE ŽE NA ZACETKU CAKAJO ZAHTEVNE NALOGE

 

- RAZGLAŠEN JE KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE

V šestih mesecih po uveljavitvi uredbe bo treba ustanoviti še javni zavod, ki bo upravljal novi krajinski park. Ta zajema okoli 150 kvadratnih kilometrov ravnice med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico ter sega na območje sedmih občin, ki so soustanoviteljice parka. Z njim bo vzpostavljeno zavarovano območje (s tremi varstvenimi režimi), v katerem se bo ohranjala narava in značilna krajina. Barjanski prebivalci in občine bodo s parkompridobili nove razvojne priložnosti in dodatne spodbude za turistični razvoj.

Vec >>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Cez 70 let - pol sveta brez ciste vode?

 

Do leta 2080 polovici svetovnega prebivalstva zaradi podnebnih sprememb grozi pomanjkanje ciste vode, menijo strokovnjaki, ki so se zbrali na regionalni konferenci o vodi. Najbolj je na udaru Azija, še posebno Indija in Kitajska, kjer v zadnjem casu strmo narašca število prebivalcev.

 

Po podatkih medvladnega panela Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah naj bi bilo do leta 2050 dve milijardi ljudi brez dostopa do zadostne kolicine ciste vode. Do leta 2080 naj bi številka narasla na 3,2 milijarde ljudi. Na zacetku desetletja je bilo po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije brez zadostnega dostopa do ciste vode 1,1 milijarde ljudi.

 

vec >>>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Trenutno zelo pomembno:

11. decembra bodo evropske vlade odločale o ukrepanju Evrope v boju proti podnebnim spremembam v naslednjih 12. letih. Če se ne odločijo, da bo EU zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za vsaj 30 % do leta 2020, globalnega segrevanja ne bo mogoče omejiti pod 2 °C, kar bi preprečilo podnebno katastrofo. Zato se moramo oglasiti!

je povod za Pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju >>

 

vec >>

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

sporočilo za medije:

 

NOVE RAZISKAVE RAZKRIVAJO EVROPSKI GRABEŽ ZEMLJIŠČ V DRŽAVAH V RAZVOJU

 

Industrijsko kmetovanje in agrogoriva so krivi za povečevanje "odtisa*" EU

 

Bruselj, Ljubljana, 1. december 2008

 

Danes objavljene nove raziskave razkrivajo, da povečano povpraševanje po živalski krmi in agrogorivih v Evropski uniji povzroča izgubo edinstvenih gozdov, obsežne izpuste toplogrednih plinov in konflikte na podeželju v državah v razvoju. EU sedaj letno uporablja več kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč izven svojega območja za to, da nakrmi svoje črede, vedno bolj pa tudi za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Večina omenjenih zemljišč je v Južni Ameriki.

 

Raziskave razkrivajo, da največ zemljišč zaseda soja; Evropa jo uvaža predvsem za živalsko krmo, narašča pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (biogoriv). Pridelava soje je med najpomembnejšimi vzroki za izsekavanje gozdov v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano rabo pesticidov, ter z nasiljem in teptanjem človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov. Evropski potrošniki večinoma ne vedo, da je veliko te soje gensko spremenjene, saj proizvodov živali, ki so bile krmljene z GS rastlinami, po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno označevati.

 

Ugotovitve raziskav tudi poudarjajo, da:

 

* Največ živil živalskega porekla pojedo Ciprčani, Španci in Danci. Ti uporabljajo po 340, 253 oziroma 243 m2 zemljišč izven EU na osebo samo za pridelavo soje, ki se uporablja za krmljenje živali.

* Nemčija, Francija in Velika Britanija za ohranjanje sedanjih prehranskih navad skupaj potrebujejo 4,5 milijonov hektarov za pridelavo soje.

* Glavna rastlina, ki se uporablja za izdelavo biodizla v Evropi, je oljna ogrščica (56%), ki potrebuje več kot 2 milijona hektarov kmetijskih zemljišč, sledi ji soja (17%) in palmovo olje (7%). Nemčija porabi 3.800 milijonov litrov tega biodizla, kar je skoraj toliko kot vsa preostala EU skupaj.

Evropski veji mednarodnih organizacij Friends of the Earth in Via Campesina sta prepričani: če EU misli resno glede boja proti podnebnim spremembam, globalnemu izginjanju biotske raznovrstnosti, kršenju človekovih pravic in prehranski krizi, mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje in prenehati z uporabo poljščin za izdelavo industrijskih agrogoriv.

 

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu "Hrana in goriva za Evropo", pravi: "Tudi slovenski pridelovalci pokrmijo veliko uvožene soje, precej tudi gensko spremenjene; Slovenci smo po porabi mesa z 79 kg na prebivalca letno na 16. mestu v EU. "

 

Adrian Bebb (program za hrano in biotsko raznovrstnost Friends of the Earth Europe) pravi: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih, skupaj z naraščajočim povpraševanju po agrogorivih, ima ogromen vpliv na države v razvoju. Da bi kmetijstvo v teh državah zadovoljilo evropski trg, se širi na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja."

 

Gérard Choplin iz Evropske koordinacije Via Campesina pa omenja: "Industrijska živinoreja v Evropi je netrajnostna in ne more preživeti brez poceni uvožene soje, pridelane na globalnem Jugu. EU mora spremeniti svojo kmetijsko in trgovinsko politiko, da bodo evropski kmetje lahko pridelovali več živalske krme sami, in mora podpreti okolju prijazne kmetije."

 

_Sporočilo je objavljeno tudi na spletni stani Inštituta za trajnostni razvoj: www.itr.si

----

*OPOMBA*:

Podrobnejše informacije za medije lahko dobite na:

http://www.itr.si/agrogoriva/infomediji

* Odtis: pomeni ekološki odtis

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Izziv težak 1 tono!

http://cokolada.net/lunin_net/images/Ekomatika4_blog.jpg

(20:00) Tiskovna konferenca - Focus društvo za sonaraven razvoj je v Okoljskem centru v Ljubljani predstavilo projekt 'Izziv, težak eno tono', s katerim so v društvu opozorili na potencial varčne in učinkovite rabe energije. Izziv sta pospremila dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, in Franc Beravs, direktor Eko sklada, aktivisti društva pa so na Prešernovem trgu v Ljubljani mimoidočim omogočili, da sami 'pretehtajo', koliko izpustov CO2 lahko prihranijo z varčno in učinkovito rabo energije. V oddaji državljane in vlade, pozivamo da odločno in ambiciozno ukrepajo proti podnebnim spremembam tako na osebni, kakor tudi na politično gospodarski ravni.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Bombaž:
Material, ki vam zleze pod kožo

Bombaž slovi po svoji udobnosti in mehkobi. Je naravno vlakno z odličnimi lastnostmi in se že najmanj 5000 let predeluje v tkanine in obleke. Že Maji in Inki so 5000 let pred Kristusom načrtno pridelovali bombaž.

 

Prijazen do kože, odporen, diha in lahko ga peremo na vioskih temperaturah. To so vse pozitivne lastnosti te tkanine. A na žalost vsebuje danes navadna bombažna majica velik delež kemije. Pri obdelavi oziroma plemenitenju bombaža se pogosto uporabljajo formaldehidi in težke kovine z alergenskimi in rakotvornimi potenciali, ki lahko ob nošenju preidejo naravnost na ali v kožo.

 

Negativne novice prinaša tudi konvecionalni način pridelave bombaža. Posebej pri intenzivni pridelavi bombaža te sicer zelo uporabne rastline, se kažejo dramatični stranski učinki. Več kot 10% vseh svetovno porabljenih pesticidov, med drugim tudi najnevarnejsih živčnih strupov, se uporablja pri predelavi bombaža. Ne da se samo, zaradi proizvodnje poceni majčk s kratkotrajnim rokom nošenja, porabijo ogromne količine pitne vode, zastruplja se tudi podtalnica. Celoten pridelek bombaža iz kontrolirane ekološke proizvodnje je leta 2001 štel le 6 000 ton, kar je le 0,03% celotne svetovne proizvodnje.

 

Bombaž in genska tehnika

Zaradi velikih potreb po semenih, je v bombažu tudi veliko lukrativnih potencialov za internacionalne koncerne. Iz tega razloga je bombaž, kot tudi nekatere druge svetovne kulturne rastline (soja, koruza, riž), predmet genskih sprememb.

 

Konvencionalni način pridelave: Slike opustošenja in smrti

Kljub globoko v tla segajočim koreninam, rabi bombaž relativno dosti vode. Poleg vode pa rabi tudi direktno sončno svetlobo. Ker lahko močni nalivi poškodujejo rastline, bombaž pridelujejo v suhih subtropskih krajih z namakanjem, kar povzroča upad vodne gladine (Aralsko morje, npr. je sedaj bolj podobno puščavi), pretirano slanost in tako pomanjkanje pitne vode. Torej grozljive posledice za prebivalce, ki so živeli od ribolova in kmetijstva.

 

Za ene samcate kavbojke se porabi za pridelavo bombaža do 8000 litrov vode.

 

Ker se v vlažnih in vročih pogojih bolezni in škodljivci hitro širijo, uporabljajo pesticide. Zastrupitve in nesreče s smrtnim izidom so na bombažnih plantažah v Južni Ameriki, kjer uporabljajo letala za pršenje pesticidov, na dnevnem spisku. V pokrajini ob Aralskem morju pa se od srede 70-ih let kažejo učinki razpršenih pesticidov v obliki infekcijskih bolezni, kot so tuberkuloza in hepatitis, bolezni dihal, rak, visok delež umrljivosti otrok in anomalije.

 

Za znižanje stroškov in višanje produktivnosti uporabljajo za žetev rastline stroje. Zato je potrebno uničenje zelenih delov rastline s pomočjo herbicidov. Pri tem se poslabša kvaliteta žetve, kajti stroj zagrabi tudi nezrela in pokvarjena vlakna, kot tudi delčke listja, ki ostanejo. Tako je razumljivo, zakaj poceni majčke po enkratnem nošenju in pranju izgledajo staro.

Dramatične posledice konvencionalne pridelave vodijo v slepo ulico. Naraščajo stroški za vedno več pesticidov, ki so potrebni za vedno večje število odpornih škodljivcev. Ekološka katastrofa in zadolženi kmetje kličejo po drugačni vrsti proizvodnje. A na osiromašeni zemlji in mrtvi flori in favni je zelo težko uveljaviti nov biološki sistem. Vseeno pa je vedno znova slišati majhne in velike zgodbe o uspehu ekološke pridelave bombaža.

 

V ZDA in Turčiji so bili konec 80-ih narejeni prvi poskusi ekološke pridelave. Danes se v nekaj manj kot 20 državah sveta uspešno prideluje eko-bombaž. Na primer eko-bombaž za Fair-tradovske majčke prihaja iz Ugande (proizvajalec LamuLamu).

 

Vir:

 

Piše: http://www.pozitivke.net/article.php?story...Bpod%2Bko%259Eo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja cel kup želja in dobrih predlogov, a kaj se v resnici od tega naredi?

Bil zadnjič na enem predavanju o alternativnih virih energije in rezime računice na koncu je bilo, da karkoli se lotiš, na koncu ne prinese strošek nobenega plusa, le izgubo. Bo potrebno kako zakonodajo in kake subvencije predpisat, da se bomo lahko tudi mi lotili takih zadev, zaenkrat navadnemu državljanu ne preostane drugega, kot samo luč ugašat, če jo res ne potrebuješ.

Naprimer, subvencijo za sončno elekrarno dobiš (cca 45% od investicije), če si kmet ali pa če imaš podjetje z več kot 20 zaposleni in v tem primeru se ti strošek povrne v cca 15 letih, prav toliko je pa tudi garantirana življenska doba celic.

Toplotne črpalke in sončn i kolektorji dodajo približno 3 % prihranka ob uppoštevanju večje porabe eelektrične energije za črpalko in se amortizira v približno 12 letih.

Kotlovnice na lesno maso so za cca 12% dražje od drugih primerljivih načinov ogrevanja. Investicija v spremembo načina ogrevanja v nizkotemperaturno ogrevanje je zelo zahteven gradbeni poseg in je možen le pri novogradnjah.

Skratka, karkoli bi na tem področju hotel spremeniti moraš globoko poseči v družinski proračun in tako bo vse do tedaj, dokler država ne bo poskrbela in kaj dodala zraven.

Do takrat bomo pa šparali in prispevali le toliko, kolikor nas bodo položnice silile k temu, da zmanjšujemo porabo in se grejemo le tedaj, ko nas res zebe in prižigamo luči takrat, ko res ne vidimo več.

Smo robotki, ki imamo datodeko "duša" zato, da mislimo, da nismo robotki ...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

I'm thrilled to report a major victory for polar bears, endangered bowhead whales and other species that live in and around the Arctic National Wildlife Refuge. A federal appeals court has just ruled that the Bush Administration's approval of Shell's plan to drill for oil next to the Refuge in Alaska's Beaufort Sea is illegal.

 

You share the credit for this fantastic victory because it was your generous support of NRDC that allowed us to wage this long but successful legal battle against Big Oil's disastrous scheme.

 

NRDC and Earthjustice -- along with a coalition of Alaska Native organizations and conservation groups -- went to federal court and proved that Shell's rush to industrialize this fragile ecosystem posed a greater threat to wildlife and the Inupiat people than the Bush Administration was willing to admit.

 

Now the court is sending the government back to the drawing board to study and disclose the "significant harm" that Shell's drilling could cause.

Our courtroom victory shows that oil companies can't get away with simply killing wildlife and destroying the Inupiat's way of life, which depends on that wildlife.

The government's own experts predicted that drilling in the Beaufort would cause at least one oil spill, which would have been an unmitigated disaster for wildlife as there is no known method for cleaning up oil in this icebound sea.

That's why we are so determined to keep Shell -- and all the oil companies -- out of our most sensitive Arctic environments.

 

Thank you again for steadfastly standing with us and defending the coastline of the Arctic National Wildlife Refuge! Sincerely,

 

 

http://img.getactivehub.com/08/custom_images/nrdc/sig.jpg

Frances Beinecke

President Natural Resources Defense Council

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Boste kot medij naredili oddajo o tem in osvetili ljudi kajne! x;)x

 

Ja cel kup želja in dobrih predlogov, a kaj se v resnici od tega naredi?

Bil zadnjič na enem predavanju o alternativnih virih energije in rezime računice na koncu je bilo, da karkoli se lotiš, na koncu ne prinese strošek nobenega plusa, le izgubo. Bo potrebno kako zakonodajo in kake subvencije predpisat, da se bomo lahko tudi mi lotili takih zadev, zaenkrat navadnemu državljanu ne preostane drugega, kot samo luč ugašat, če jo res ne potrebuješ.

Naprimer, subvencijo za sončno elekrarno dobiš (cca 45% od investicije), če si kmet ali pa če imaš podjetje z več kot 20 zaposleni in v tem primeru se ti strošek povrne v cca 15 letih, prav toliko je pa tudi garantirana življenska doba celic.

Toplotne črpalke in sončn i kolektorji dodajo približno 3 % prihranka ob uppoštevanju večje porabe eelektrične energije za črpalko in se amortizira v približno 12 letih.

Kotlovnice na lesno maso so za cca 12% dražje od drugih primerljivih načinov ogrevanja. Investicija v spremembo načina ogrevanja v nizkotemperaturno ogrevanje je zelo zahteven gradbeni poseg in je možen le pri novogradnjah.

Skratka, karkoli bi na tem področju hotel spremeniti moraš globoko poseči v družinski proračun in tako bo vse do tedaj, dokler država ne bo poskrbela in kaj dodala zraven.

Do takrat bomo pa šparali in prispevali le toliko, kolikor nas bodo položnice silile k temu, da zmanjšujemo porabo in se grejemo le tedaj, ko nas res zebe in prižigamo luči takrat, ko res ne vidimo več.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Bolgarijo in Makedonijo prizadela huda neurja in poplave

Bolgarijo in Makedonijo so danes ponoči prizadela huda neurja in poplave. Iz Makedonije poročajo celo o smrtni žrtvi. Neurja so sledila nenavadno toplemu vremenu. V Bolgariji so tako namerili celo 28 stopinj Celzija, kar je za december rekordna vrednost.

 

Neurja v Makedoniji so povzročila tudi hudourniške poplave, v katerih se je utopila 70-letna ženska. Enega moškega pogrešajo, je sporočil tamkajšnji krizni center.

 

Po vsej Bolgariji izpad elektrike

V Bolgariji so nevihte poskrbele za izpade električne energije po vsej državi. Najhuje naj bi bilo na jugu države, toda k sreči ni bilo poškodovanih, je poročal bolgarski radio.

 

Nenavadno visoke temperature

So pa v Bolgariji pred prihodom neurij zabeležili nenavadno visoke temperature za ta letni čas - temperature so bile v četrtek povsod čez 20 stopinj Celzija, v vasi Veliko Tarnovo pa so namerili celo 28,6 stopinje Celzija.

 

vir >>>

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

sporočilo za medije:

 

NOVE RAZISKAVE RAZKRIVAJO EVROPSKI GRABEŽ ZEMLJIŠČ V DRŽAVAH V RAZVOJU

 

Industrijsko kmetovanje in agrogoriva so krivi za povečevanje "odtisa*" EU

 

Bruselj, Ljubljana, 1. december 2008

 

Danes objavljene nove raziskave razkrivajo, da povečano povpraševanje po živalski krmi in agrogorivih v Evropski uniji povzroča izgubo edinstvenih gozdov, obsežne izpuste toplogrednih plinov in konflikte na podeželju v državah v razvoju. EU sedaj letno uporablja več kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč izven svojega območja za to, da nakrmi svoje črede, vedno bolj pa tudi za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Večina omenjenih zemljišč je v Južni Ameriki.

 

Raziskave razkrivajo, da največ zemljišč zaseda soja; Evropa jo uvaža predvsem za živalsko krmo, narašča pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (biogoriv). Pridelava soje je med najpomembnejšimi vzroki za izsekavanje gozdov v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano rabo pesticidov, ter z nasiljem in teptanjem človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov. Evropski potrošniki večinoma ne vedo, da je veliko te soje gensko spremenjene, saj proizvodov živali, ki so bile krmljene z GS rastlinami, po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno označevati.

 

Ugotovitve raziskav tudi poudarjajo, da:

 

* Največ živil živalskega porekla pojedo Ciprčani, Španci in Danci. Ti uporabljajo po 340, 253 oziroma 243 m2 zemljišč izven EU na osebo samo za pridelavo soje, ki se uporablja za krmljenje živali.

* Nemčija, Francija in Velika Britanija za ohranjanje sedanjih prehranskih navad skupaj potrebujejo 4,5 milijonov hektarov za pridelavo soje.

* Glavna rastlina, ki se uporablja za izdelavo biodizla v Evropi, je oljna ogrščica (56%), ki potrebuje več kot 2 milijona hektarov kmetijskih zemljišč, sledi ji soja (17%) in palmovo olje (7%). Nemčija porabi 3.800 milijonov litrov tega biodizla, kar je skoraj toliko kot vsa preostala EU skupaj.

Evropski veji mednarodnih organizacij Friends of the Earth in Via Campesina sta prepričani: če EU misli resno glede boja proti podnebnim spremembam, globalnemu izginjanju biotske raznovrstnosti, kršenju človekovih pravic in prehranski krizi, mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje in prenehati z uporabo poljščin za izdelavo industrijskih agrogoriv.

 

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu "Hrana in goriva za Evropo", pravi: "Tudi slovenski pridelovalci pokrmijo veliko uvožene soje, precej tudi gensko spremenjene; Slovenci smo po porabi mesa z 79 kg na prebivalca letno na 16. mestu v EU. "

 

Adrian Bebb (program za hrano in biotsko raznovrstnost Friends of the Earth Europe) pravi: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih, skupaj z naraščajočim povpraševanju po agrogorivih, ima ogromen vpliv na države v razvoju. Da bi kmetijstvo v teh državah zadovoljilo evropski trg, se širi na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja."

 

Gérard Choplin iz Evropske koordinacije Via Campesina pa omenja: "Industrijska živinoreja v Evropi je netrajnostna in ne more preživeti brez poceni uvožene soje, pridelane na globalnem Jugu. EU mora spremeniti svojo kmetijsko in trgovinsko politiko, da bodo evropski kmetje lahko pridelovali več živalske krme sami, in mora podpreti okolju prijazne kmetije."

 

_Sporočilo je objavljeno tudi na spletni stani Inštituta za trajnostni razvoj: www.itr.si

----

OPOMBA

Podrobnejše informacije za medije lahko dobite na:

http://www.itr.si/agrogoriva/infomediji

* Odtis: pomeni ekološki odtis

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...