Ekologija in okoljevarstvo

[free]

Ekomatika: Veliki evropski grabež zemljišč

Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih.

 

Ena tretina obdelovalnih površin zemlje zaseda krma za živali in agrogoriva. Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem.

Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane.

Ker je Evropa glavni uvoznik soje iz Južne Amerike, ima ključno vlogo pri ekspanziji soje.

Deforestacija je kriva za približno 18% izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetu – več kot znašajo celotni izpusti TGP v EU.

Evropska unija je s svojo visoko porabo zemljišč na prebivalca in s svojo odvisnostjo od uvoza krme odgovorna za zviševanje globalnih cen hrane.

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tkplzn2rba5dyg.jpg

[free]

Najava dogodkov - Okoljski center - 16.12. - 30.12 2008

[free]

There is overwhelming evidence that meat production causes global warming. Here's some more food for thought:

 

• A 2006 United Nations report revealed that raising animals for food generates more greenhouse-gas emissions than all the cars, trucks, trains, ships, and planes in the world combined. The livestock sector is one of the largest sources of carbon dioxide and the single largest source of both methane and nitrous oxide emissions. Nitrous oxide is about 300 times more potent as a global warming gas than carbon dioxide. According to the U.N., the meat, egg, and dairy industries account for a staggering 65 percent of worldwide nitrous oxide emissions.

 

• When researchers at the University of Chicago compared the amount of fossil fuel needed to cultivate and process various foods, including running machinery, providing food for animals, and irrigating crops, they found that the typical U.S. meat-eater generates nearly 1.5 tons more carbon dioxide per person per year than a vegan does. By comparison, if you traded a gas-guzzling vehicle for a state-of the-art hybrid, the CO2 savings would only be slightly more than 1 ton.

 

• The Live Earth Global Warming Survival Handbook:77 Essential Skills To Stop Climate Change, the official companion volume to the worldwide Live Earth concerts—states that refusing meat is the single most effective thing you can do to reduce your carbon footprint.

 

If we all adopt greener eating habits, we'll have a greener planet. If you haven't yet gone vegetarian, maybe now is the time? For starters, try eating veggie burgers instead of hamburgers and beans instead of beef.

 

iz >

[tomazslo]

Ja no, ozadje pa tko tko... kaksen blue screen bi bil boljs

ozadje je bilo po scenariju in tu mi nimamo vpliva, mi samo tehnično omogočimo izvedbo po scenariju, ostalo je pa del programske ekipe in urednice.

[free]

eh ja. "mi" nimamo vpliva

[free]

http://img.getactivehub.com/08/custom_images/actioncenter/holiday_08_top_photo.jpg

http://img.getactivehub.com/08/custom_images/actioncenter/holiday_08_bottom_text.gif

[free]

UGANI >>>

 

Odpadki, le kam gredo? >>>

[free]

Smer Eko:

AbC...žNj OdPaDkOv

 

(26:30) Radovedna najstnica naleti na problem. Zaveda se pomembnosti pravilnega ločevanja odpadkov in ne ve v kateri smetnjak bi odvrgla žarnico … Raznorazna vprašanja se kar vsipajo in v svojem zanimivem razmišljanju končno pride do rešitve. Poglejte si razburljivo raziskovanje po sledeh recikliranja in zvedeli boste kako se zgodba z žarnico konča.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_77/user_77_tr1xzy893bao0q.jpg

[free]

Ekomatika:

Sončne elektrarne, nove možnosti za bolj zeleno prihodnost

(20:00) Fotovoltaika je med najbolj razvijajočimi področji raziskav na svetu. Ali bo nek slovenski potrošnik, ki gradi hišo, potreboval še dolgo časa, da si bo lahko privoščil kupiti fotovoltaični sistem, ki ga bo v celoti oskrboval s potrebno električno energijo? Katere so ključne ovire in ključni izzivi za nadaljnji razvoj fotonapetostnih sistemov v Sloveniji? Slovenske sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost? Gost oddaje Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el., redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo na področju fotovoltaike in optoelektronike.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_ts25ujfz7obmnp.jpg

 

-

Sončne elektrarne ali jedrska energija – v čem je naša prihodnost?

(03:22) Dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el..

Samo 5% površin Slovenije za slovenske potrebe po energiji!

 

http://www.bestwaytoinvest.com/UserFiles/Image/solar%20energy.jpg

[free]

v zgornjem videu je odgovor strokovnjaka. Pravi, da v 2-3 letih.

 

Ja cel kup želja in dobrih predlogov, a kaj se v resnici od tega naredi?

Bil zadnjič na enem predavanju o alternativnih virih energije in rezime računice na koncu je bilo, da karkoli se lotiš, na koncu ne prinese strošek nobenega plusa, le izgubo. Bo potrebno kako zakonodajo in kake subvencije predpisat, da se bomo lahko tudi mi lotili takih zadev, zaenkrat navadnemu državljanu ne preostane drugega, kot samo luč ugašat, če jo res ne potrebuješ.

Naprimer, subvencijo za sončno elekrarno dobiš (cca 45% od investicije), če si kmet ali pa če imaš podjetje z več kot 20 zaposleni in v tem primeru se ti strošek povrne v cca 15 letih, prav toliko je pa tudi garantirana življenska doba celic.

Toplotne črpalke in sončn i kolektorji dodajo približno 3 % prihranka ob uppoštevanju večje porabe eelektrične energije za črpalko in se amortizira v približno 12 letih.

Kotlovnice na lesno maso so za cca 12% dražje od drugih primerljivih načinov ogrevanja. Investicija v spremembo načina ogrevanja v nizkotemperaturno ogrevanje je zelo zahteven gradbeni poseg in je možen le pri novogradnjah.

Skratka, karkoli bi na tem področju hotel spremeniti moraš globoko poseči v družinski proračun in tako bo vse do tedaj, dokler država ne bo poskrbela in kaj dodala zraven.

Do takrat bomo pa šparali in prispevali le toliko, kolikor nas bodo položnice silile k temu, da zmanjšujemo porabo in se grejemo le tedaj, ko nas res zebe in prižigamo luči takrat, ko res ne vidimo več.

[free]

Energetska učinkovitost in ogrevanje sanitarne vode v gospodinjstvih

[tomazslo]

v zgornjem videu je odgovor strokovnjaka. Pravi, da v 2-3 letih.

prpel mi ga in takoj se lotim zadeve, a v resnic ni glih tako.

 

Naredili smo kar nekaj analiz, ne sam to k sem omenil, ker me zadeva resnično mika (moram kritino menjat). Trenutno za navadnega državljana ni računice, tudi če se poveča cena el. energije za 20% še ne. Sicer je to nek bum trenutno v Nemčiji, vendar se tudi tam ne izide računica.

 

Pa še ena finta je, soglasja vključujejo klavzulo, da moraš energijo prodajati v sistem in nato nazaj okupuješ. Če bi hotel delati samo zase brez vključevanja v elektro omrežje, ne dobiš soglasij, torej naprave ne smeš vmestiti v okolje.

 

Trenutno so subvencije v izolacijske zadeve, v menjavo oken in vrat (pa še to samo pri določenih izvajalcih, ki so na spiskih ministrstev), za centrale, toplotne črpalke, bio kotle pa ne, subvencije za nekatere projekte dobijo samo določene specifične skupine, kot so kmetje, podjetja z več kot 20 zaposlenimi, razne ustanove in podobno.

 

Glede na dejstvo, da je to leto nepredvidljivo in, da za take namene ne bo prav velik denarja, tudi upanja nimam, da bi se v kratkem kaj spremenilo na tem področju. Zaveza EUju se bo morala upoštevati pri novogradnjah, pri obstoječem pa v teh razmerah ne bo mogoče veliko postoriti. Ubadali se bomo z reševanjem podjetij, ekologija bo pa malo v zaostanku, kar je sicer zelo narobe, a "sila kola lomi".

 

Spet smo pa tam, kjer že vsezkozi, na individualni ravni se obnašamo kolikor toliko ekološko, ker nas nenazadnje položnice silijo v to, medtem ko multinacionalke ne naredijo kaj dosti na tem, tu in tam malo za "pesek v oči".

 

Po analizah ima vsak drugi državljan avto, po mestih se vozimo po polžje, podobno tudi drugod. Nimamo na primer pred Ljubljano neke garažne hiše, kjer bi pustili avto in nato z mestnim prometom nadaljevali pot po opravkih (seveda po sprejemljivih cenah). Zaradi kadilskega zakona v teh mrzlih dneh pridno segrevamo ozračje iz 30 000 prodanih plinskih grelcev pred lokali, da ne naštevamo še vseh "infra"gorilcev (zadnjič se ustavil v nekem kafiču na Fužinah, nad vsako mizo visel grelec). Lahko bi našteval še naprej, a zagotovo imamo še veliko za postoriti, da bi ustvarili pogoje, kjer bi se lahko potem ekološko obnašali.

[free]

Morda se udelezis tega predavanja, kjer bos izvedel vec.

[free]

 

Malezijski jezovi ogrožajo svetovno zapuščino

 

Okoljevarstveniki opozarjajo, da malezijski načrti izgradnje niza jezov na otoku Borneo ogrožajo enega ključnih narodnih parkov na svetu. Če bo država odobrila projekt za izgradnjo jezov na reki Tutoh, bo to prineslo poplavljanje precejšnega dela nacionalnega parka Mulu.

 

Če bi do tega prišlo, se bodo meje parka popolnoma spremenile, kar pa bi lahko pomenilo, da park ne bo več pod Unescovo zaščito, saj je eden glavnih pogojev Unesca za zaščito določenega teritorija, da se meje brez predhodne odobritve organizacije ne spreminjajo.

 

52.864 hektarjev velik park nudi dom več kot 3.500 rastlinskim vrstam, vključno s 109 vrstami palmovih dreves. V parku dominira 2.377 metra visoko gorovje Gunung Mulu s kar 295 kilometri raziskanih jam, ki predstavljajo dom več milijonom netopirjem in drugim jamskim živalskim vrstam.

 

Predsednik Centra za okolje, tehnologijo in razvoj Malezije je za uradna pojasnila o razvoju projekta že zaprosil vlado, a do sedaj odgovora še ni bilo. Tako zaenkrat še vedno ostaja pri nedavnem pojasnilu vlade, da je izgradnja jezov nujna, če država želi zadovoljiti potrebo po energiji v državi.

 

iz >>

Vir: svarog.org

http://www.pozitivke.net/images/articles/2009010522331486_1.jpg

[free]

video: Recikliraj svoj stari telefon, polnilnik in baterijo

--

Kam odvreči odslužen star mobilni telefon?

Verjetno veste, kam s papirjem? Pa tudi kam s plastiko, steklom in biološkimi odpadki? Kam pa vržete star mobilni telefon, ki ste ga ravno zamenjali z najnovejšim, najlepšim in funkcijsko prepolnim mobilnikom?

 

Razcvet mobilne telefonije je neverjeten. Tako hitro kakor se je razširila ta panoga, se jih je le malo, rezultat tega pa je, da je danes na svetu več

mobilnih telefonov

kot ljudi.

 

V vsakem aparatu je poleg plastike, kovine in keramike kup okolju nevarnih snovi, med drugim

kadmij

,

berilij

,

litij

,

cink

in

arzen

, in če te končajo na odlagališču za smeti, nas lahko kar pošteno skrbi za prihodnost. Te strupene snovi pomenijo veliko in dolgoletno nevarnost za okolje, saj je skrb zbujajoč že podatek, da strupi ene same

odslužene baterije mobilnega telefona zastrupijo kar

600.000 litrov pitne vode

.

 

Naštete snovi lahko resno poškodujejo živčni sistem, povzročijo težave pri razmnoževanju in razvoju, povzročajo raka in vplivajo na genetiko.

Kadmij

, na primer, velja za sedmo najbolj nevarno snov človeškemu organizmu. Je toksična in rakotvorna težka kovina.

 

Toksična sta tudi

nikelj

in

živo srebro

. In čeprav smo se od nikelj-kadmijskih baterij počasi že poslovili, tudi litij-ionske niso povsem nedolžne. Resda v njih ni težkih kovin, litijska visoka kemijska aktivnost pa lahko povzroči težave v okolju. V stiku z vodo se kovina lahko vname in povzroči podtalne požare, ki jih je težko pogasiti.

 

Naša skrb za okolje se pač ne sme končati pri ločevanju papirja, embalaže in stekla. V trgovinah z elektroniko boste namreč našli smetnjake za baterije, čedalje bolj aktualni pa so tudi takšni za zbiranje mobilnih telefonov. Reciklaža mobilnika resda stane, a s tem obvarujemo okolje pred nevarnimi snovmi, poleg tega

se da ponovno uporabiti kar do 80 odstotkov sestavnih delov mobilnega aparata

.

 

Kam potem z odsluženim mobilnikom, polnilnikom in baterijo? Sprejemati jih morajo vsi prodajalci, torej tudi vsi mobilni operaterji.

Mobitel

in

Si.mobil

zbirata odslužene mobilnike že več let, Si.mobil pa je pred kratkim začel novo akcijo z globljo filozofijo:

''Premisli, preden mobilnik vržeš v smeti. Premisli o okolju, v katerem živiš.''

Poleg smetnjakov za zbiranje takšnih telefonov so ponudili še okolju prijaznejše polnilnike, saj tudi varčevanje z električno energijo šteje.

 

Vir:

dne.enaa.com/

[free]

Leto 2008 v svetovnem merilu med desetimi najtoplejšimi leti

 

Po doslej zbranih podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je leto 2008 po povprečni temperaturi v svetovnem merilu uvrstilo na deseto mesto. Povprečna temperatura zemeljskega površja po do sedaj zbranih podatkih presega povprečje obdobja 1961-1990 za 0,31 °C. Odklon je nekoliko manjši kot v prejšnjih letih tega stoletja predvsem zaradi pojava La Niña.

Podnebni ekstremi, vključno z uničujočimi poplavami, hudimi in dolgotrajnimi sušami, snežnimi neurji, vročinskimi valovi in prodori mrzlega zraka so zaznamovali tudi leto 2008. Obseg arktičnega morskega ledu je bil drugi najmanjši doslej.

Ozonska luknja nad Antarktiko je bila leta 2008 večja kot leta 2007, ni pa dosegla rekordne razsežnosti iz leta 2006.

Nad Atlantikom so zabeležili 16 imenovanih tropskih neurij, kar je več od dolgoletnega povprečja. 8 tropskih neurij se je razvilo v orkane, od katerih jih je pet doseglo ali preseglo tretjo kategorijo.

Najbolj uničujoč tropski ciklon v letu 2008 je bil Nargis, ki je v začetku maja pustošil po Myanmaru in zahteval skoraj

78.000 žrtev

. Po letu 1991 je bil to najbolj uničujoč tropski ciklon, ki je prizadel Azijo in največja naravna nesreča v zgodovini Myanmara.

Povsod v Evropi je bila povprečna letna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. V večjem delu severozahodne Sibirije in Skandinavije je bila zima nenavadno mila; v večjem delu Finske, Norveške in Švedske je bila zima 2007/8 najtoplejša doslej.

iz >>

[free]

Gorenjska dobila peto sončno elektrarno in prvo energetsko neodvisno šolo v Sloveniji

 

Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska, d.d., so danes v obratovanje vključile novo, že peto fotonapetostno elektrarno, in sicer na strehi Osnovne šole Križe v Tržiču. Z novo pridobitvijo v vrednosti 348.000 EUR so postali vodilni proizvajalec električne energije v Sloveniji. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn znaša 277 kW, kar predstavlja četrtino celotne proizvedene sončne energije v Sloveniji.

V enem letu so tako prispevali k

zmanjšanju

159 ton

izpustov CO

₂

, oziroma ohranili 432 dreves.

 

iz >>>

tudi >>>

[tomazslo]

Gorenjska dobila peto sončno elektrarno in prvo energetsko neodvisno šolo v Sloveniji

 

Gorenjske elektrarne, hčerinska družba Elektra Gorenjska, d.d., so danes v obratovanje vključile novo, že peto fotonapetostno elektrarno, in sicer na strehi Osnovne šole Križe v Tržiču. Z novo pridobitvijo v vrednosti 348.000 EUR so postali vodilni proizvajalec električne energije v Sloveniji. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn znaša 277 kW, kar predstavlja četrtino celotne proizvedene sončne energije v Sloveniji.

V enem letu so tako prispevali k

zmanjšanju

159 ton

izpustov CO

₂

, oziroma ohranili 432 dreves.

 

iz >>>

tudi >>>

res je ekološko, res je pa tudi da jih gradijo iz našega denarja, ki jim ga plačujemo vsak mesec na položnicah.....jaz si jo na svoji strehi ne morem privoščiti, ker se računica ne izide in je treba obnoviti celice predno se investicija poplača.

[free]

Ja in? Cetudi jih gradijo iz nasega denarja, pomeni, da je sel denar v dobro nalozbo!

Bolje, kot pa, ce bi gradili novo JE. Ljudem postaja pocasi jasno, da drugace itaq ne bo slo, kot z zategovanjem, primernimi nalozbami, primerno usmeritvijo, povezovanjem, komunikacijo, dialogom sploh.

 

Tvoja teorija. Kot sem rekel, strokovnjak (glej zgoraj) pravi drugace.

[tomazslo]

Ja in? Cetudi jih gradijo iz nasega denarja, pomeni, da je sel denar v dobro nalozbo!

Bolje, kot pa, ce bi gradili novo JE. Ljudem postaja pocasi jasno, da drugace itaq ne bo slo, kot z zategovanjem, primernimi nalozbami, primerno usmeritvijo, povezovanjem, komunikacijo, dialogom sploh.

 

Tvoja teorija. Kot sem rekel, strokovnjak (glej zgoraj) pravi drugace.

ja se strinjam, da je bolje kot nuklearna elektrarna, vendar imajo še neizveden projekt elektrarne v Globokem in še nekaj drugih projektov, k majo boljši ekonomski izkoristek, tudi glede cenovne amortizacije in seveda za čisto drugačne moći.

 

Drugače sem ti pa že napisal, da mi pripelji strokovnjaka, jaz sem imel kontakte kar z nekaj strokovnjaki, tudi z tistimi, ki so že zgradili kako sončno elektrarno in prav pri nikomer nisem dobil tistega, kar ti trdiš. Verjemi mi, da imam kar nekaj dokumentacije, tudi že okvirni projekt in pa predračune za izgradnjo in ne sili me, da ti vse to tukaj številčno predstavim. Skratka pripelji mi strokovnjaka, ki mi zagotovi, da bo 18 let obratovalo in, da bom po osemnajstih letih na nuli in da v primeru, da to ni tako, razliko on izplača iz svojega žepa...Torej, da v 18 letih dobim povrnjen strošek investicije (dokumentacija, soglasja, nabavna cena, montaža, zakonska obveza prodaje in nakup energije, sprotno vzdrževanje). Te računice ni brez subvencij, ki jih pa navadni državljan ne dobi., lahko ti pa dodam spisek, kdo je do subvencij upravičen. Tu pa je napaka državnih institucij, ki ne stimulirajo tega trenda. Vedeti moraš, da je razmerje med močjo in ceno v velikem razkoraku z ekonomijo, na primer 10 kW elektrarna (eno stanovanjske hiše so projektirane za 25 kW) stane preko 120.000 EUR in še ta potrebuje za izračun 18 let z idealno lokacijo in določenim predvidenem koledarjem sončnih dnevov. Vsako odstopanje od tega zmanjšuje moč po strmi krivulji, torej tudi podaljšuje amortizacijski rok. Običajne sončne celice imajo garancijski rok 12 let, razen drugačnih izvedb, ki pa so tudi občutno dražje, ki pa podražijo investicijo za več kot 15 %.

To je samo nekaj dejstev, s katerimi se srečaš, ko enkrat pristopiš k uresničevanju namere izgradnje sončne elektrarne. Vse ostalo okoli tega brez izračunov je splošno "lapanje", pobožne želje (tudi sam sem jo imel in jo še imam). Mene je vodilo predvsem dejstvo, da za firmo plačujem preko 350 EUR za elektriko, za hišo pa nekaj čez 100 EUR. Z močjo med 10-20 kW bi to zelo razbremenil v primeru, da bi se elektrika še naprej dražila po današnjih predpostavkah (po krivulji dražitve glede na porabljeno energijo) in izračuni so bili izdelani po tej predpostavki, več izračunov za različne moči, najbližje neki sprejemljivi cifri je bila moč 16 kW, vendar so še vedno obremenilne resnice tiste, ki sem jih zgoraj omenil.

Skratka, do danes nisem srečal strokovnjaka (kakor sem ti že omenil, tudi pri tujih sem že trkal na vrata), ki bi mi razen ekološke komponente lahko zagotovil, da bom plačal manj ali enako za elektriko, kot bi jo brez sončne elektrarne z vključeno kalkuracijo dražitev le te po nekem evropskem trendu.

 

Lahko ti odkrito povem, da ne razmišljam pri tem ekološko, ker gledam predvsem na ekonomski interes, samo takih nas je večina. V časih, ki prihajajo, bomo gledali predvsem kje in kako bomo ceneje preživeli in ne kolliko je to ekološko sprejemljivo (na žalost). Za ekologijo morakjo poskrbeti drugi, ki morajo vzpostaviti take mehanizme, da bo tisto kar je ekološko tudi ekonomsko za nas sprejemljivejše od neekološkega. Za primer ti povem, da so angleži pokupili prav vse žarnice, ker z koncem januarja prične veljati prepoved prodaja navadnih žarnic.......briga navadne smrtnike ekologija, ko je vprašanje preživetja v današnjem času. Tisti ki je kupil nekaj sto žarnic, se je zavestno odločil, da nekaj let ne bo kupil varčne, a razumeš.

[free]

Zanimivo, kako se mnenja razhajajo; celo med strokovnjaki.

Kolikor vem itaq ne bi mogel energije izkoriscat zase, temvec bi jo dajal v obtok oz. prodajal v mrezo energije!?

[tomazslo]

Zanimivo, kako se mnenja razhajajo; celo med strokovnjaki.

Kolikor vem itaq ne bi mogel energije izkoriscat zase, temvec bi jo dajal v obtok oz. prodajal v mrezo energije!?

Razlikujejo se samo v tem, ali govorimo o ekološkem profitu ali ekonomskem...

 

Kot sem ti že napisal legalno elektrarne ne moreš postaviti z namenom, da bi to energijo koristil samo zase, lahko na "črno" za kak vikend ali kaj podobnega in na mestih, kjer ni možna oddaja energije v omrežje. Sicer to, da je oddajanje v omrežje obvezno nebi bilo nič slabega pod pogojem, da bi bila cenovna razmerja med prodajo in nakupom pravična in korektna (tudi na račun vlaganja). To zaenkrat ni tako in pogoje kroji distributer, ki ga podpira zakonodaja. Pogoji, ki veljajo danes bi bili sprejemljivi, če bi elektrodistribucija subvencionirala postavitev takih elektrarn, ali pa če bi vložek upoštevala pri ceni prodaje in nakupa energije, podobno, kot to obračunava pri amortizaciji svojih naprav.

 

Če bi ne bilo tako zapisano, bi se podrlo kar nekaj zadev, ki so vezane na elektrodistribucijo, nenazadnje tudi RTV prispevek, ker nebi imel števca, ki je pogoj za plačevanje RTV prispevka, to pa v 18 letih vseeno prinese nekaj cekinčkov. Zato tudi nihče noče zagristi v "jabolko" sprememb obstoječe zakonodaje.

 

Žal zaenkrat pri nas še niso zreli pogoji za ekonomsko upravičeno postavitev take elektrarne za navadne državljane. Zato se zaenkrat gradijo elektrarne tam, kjer to subvencionira država, ustanove, šole, kmetije, podjetja z več kot 20 zaposlenimi in podobno, individualno pa zelo malo.

[free]

Mozno. Glede na hitrost razvoja fotovoltaike, bi rekel, da se bo tudi to spremenilo. Upajmo da cimprej.

[free]

Energetska učinkovitost in politika

(01:44)

Ekomatika

- Izziv težak eno tono. Dr. Pavel Gantar, predsednik parlamenta

 

Energetska učinkovitost, državni zbor in posameznik

(00:34)

Ekomatika

- Izziv težak eno tono. Dr. Pavel Gantar, predsednik parlamenta

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tcthfewia8k21x.jpg

[free]

2008: Vreme svetu in Sloveniji ni bilo naklonjeno

 

Letošnje leto je v Sloveniji pustilo kar nekaj posledic, saj so neurja s točo uničevala pridelek in strehe. Vreme pa je huje prizadelo predvsem Mjanmar in Haiti.

Leto se je začelo s pravilno napovedjo, da bo temperatura ozračja nekoliko nižja od zadnjih let, saj se je zdaj izkazalo, da je bilo leto 2008 najhladnejše v tem desetletju.

Medtem ko so si v Nemčiji in na Kitajskem že na začetku leta začeli prizadevati za čistejše ...

vec in vir

 

http://burmasitmone.files.wordpress.com/2008/05/dead_people_nargis_cyclone04.jpg

Narava letos ni prizanesla nikomur

 

Najhuje v Aziji in ob obali Atlantskega oceana

Leto, ki se izteka, je bilo eno najhujših in najbolj uničujočih. Naravne katastrofe so vzele na tisoče življenj in ljudi pustile brez strehe nad glavo.

V ciklonih, orkanih, potresih in poplavah je umrlo več kot 220.000 ljudi, kar je največ od leta 2004 - leta, ko je Azijo prizadel cunami. Vse nesreče so povzročile za približno 200 milijard dolarjev škode, kar je tretja največja škoda po letu 1995, ko je mesto Kobe na Japonskem stresel potres, in po letu 2005, ko je New Orleans zadel orkan Katrina.

Leto, ki bi ga lahko imenovali tudi leto naravnih katastrof, je najmanj prizaneslo Aziji. 2. maja je Mjanmar prizadel ciklon Nargis, ki je zahteval najmanj 150.000 življenj in uničil velik del države. Nargis je uničil številne domove, ljudje so ostali brez strehe nad glavo in brez hrane, ciklon pa je povzročil za sedem milijard evrov škode.

Potres na Kitajskem zahteval 70.000 žrtev

Maja je kitajsko provinco Sečuan prizadel močan potres 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je bil 19. najhujši potres v zgodovini in drugi najdražji po potresu v Kobeju, saj je in bo Kitajsko obnova stala 100 milijard evrov. V potresu je življenje izgubilo več kot 70.000 ljudi, zrušilo se je nešteto šol in bolnišnic, 20.000 ljudi pa se je za vedno izgubilo pod ruševinami. Sečuan je nato dokončno uničilo še deset hudih popotresnih sunkov.

vec in vir

 

http://antidictatorship.files.wordpress.com/2008/05/a-baby-is-held-by-her-mother-as-they-wait-for-free-rice-from-the-government-in-the-outskirts-of-yangon-burma-on-thursday-may-8-2008-ap4.jpg