Ekologija in okoljevarstvo

[Dancerka]

Ja, veš da

 

Več glav več ve

 

Treba je gledat širše - kaj se dogaja po svetu & kaj bi bilo idealno, hkrati pa je fajn vedet, kaj se dogaja 'realno'...

Zakoni EU (al pa naši) so navsezadnje sam to - zakoni - in se jih da tud spremenit... Če se dovolj ljudi in znanstvenikov in medijev in vseh zavzame za to...

 

Smo kot koščki sestavljanke, in se eden od drugega učimo...

 

Po moje bi blo tud fajn, da bi ble inštitucije/pisarne, ko posameznik/podjetnik, ki želi nekaj naredit, tja pride in mu vse pomagajo, vsaj glede papirjev itd.

Saj teoretično nekaj tega že obstaja, v praksi je pa še bolj tako-tako...

 

Tomaž, a ti kaj veš, kako so Nemci prišli do teh subvencij itd? Pa a tam tud še nameravajo gradit nuklearke, al so se pač odločili ful podpirat solarno? Ful fajn, da si si vse to ogledal tudi v živo...

[free]

Nuklearnih elektrarn po svetu bo vse več

Pise: Urška Kukovič

Finance

31/2009

Obstaja verjetnost, da bomo v Krškem dobili drugi blok nuklearke približno leta 2025, vendar moramo urediti še vprašanje odlagališča.

Radovan Tavzes je povedal, da bomo morali do leta 2020 zagotoviti vnovično uporabo in recikliranje najmanj 50 odstotkov komunalnih odpadkov. Od tega cilja pa smo pri nas še precej oddaljeni, meni...

Zal.

Japonska jih ima menda prek 50.

 

World Nuclear Power Reactors 2007-09 and Uranium Requirements

Table of the World's Nuclear Power Reactors >>>

5 February 2009

 

 

vir slike in povezave:

http://www.insc.anl.gov/pwrmaps/map/world_map.php

http://www.world-nuclear.org/info/inf01.html

http://www.world-nuclear.org/info/reactors.html

http://www.world-nuclear.org/info/i...ctors.html

http://www.insc.anl.gov/pwrmaps/map/world_map.png

[tomazslo]

Tomaž, a ti kaj veš, kako so Nemci prišli do teh subvencij itd? Pa a tam tud še nameravajo gradit nuklearke, al so se pač odločili ful podpirat solarno? Ful fajn, da si si vse to ogledal tudi v živo...

 

Njim država že leta subvencionira ekološke projekte, ker so se soočili z tem problemom že pred ostalimi v evropi, ker so dnevno presegali dovoljene dnevne količine misij v ozračju. Naraščajoč promet in industrija jih je stisnila ob zid in morali so nekaj spremeniti. Seveda so tudi zakonodajo prilagodili tem smernicam, predvsem so pa gledali na tisto, kar njih najbolj prizadene, na ekonomsko računico. Že pred desetimi leti so imeli na primer svojo razvojno službo za filtriranje tovarniških dimnih plinov in to tudi uzakonili. Koliko tista trditev od freeja o neučinkovitosti drži ne vem (je pač prilepil nek članek od nekod), vem pa, da so kar nekaj let pred nami na tem področju. Tam ljudje resnično ekološko razmišljajo (drugače jih udari po žepu) in s tem tudi živijo. Tam nikomur ne pride na misel, da bi odvrgel flašo v kontejner, ki ni namenjen steklu in podobno, če se slučajno zmotiš kot tujec, ki nisi o tem osveščen, te opozorijo, tudi čika ne bo skoraj nihče vrgel na cesto, pa če je še "tko na glavo".

 

Mi moramo na tem področju še veliko narediti, predvsem to, da se v našo zavest zapeče ekološki način življenja, da o tem ne razmišljamo ampak da s tem pričnemo živeti. Sami še preveč gledamo po balkansko, vidimo soseda, nas se pa ne prime. Že pri pasjih iztrebkih vidiš, da je tako, ko se psiček pokaka, lastnik pogleda malo naokoli in če vidi, da ni nihče opazil, gre mirno naprej, če pa opazi da ga je kdo videl, pa kakec pobere in ga vzže v smeti.

 

Samo švabi so to stopnjo zavesti pekli skozi marko in sedaj skozi euro in tudi pri nas bo potrebna enaka pot...položnice in kazni nas bodo prisilile, da bomo postali ekološko ozaveščeni.....seveda ob primerni zakonodaji, ki nas bo postavila v enak položaj, prav vse ne glede na poznanstva in status.

[free]

Poziv Evropski uniji in priprava na Svetovni podnebni dogovor

 

(13:47) Zakaj je leto 2009 še posebej pomembno za ukrepanje proti podnebnim spremembam? Kaj morajo za dogovor v Kopenhagnu storiti bolj razvite države EU? Pogovor z Lidijo Živčič predsednico društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tgkspq7bnm2trf.jpg

[free]

dr. Lučka Kajfež Bogataj :

»Če imamo torej resnično voljo spremeniti

svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb,

ni dovolj, da to počnemo le za volanom,

s privijanjem termostatov in

nameščanjem solarnih sistemov.

Začnimo tudi pri svojem krožniku.«

[Dancerka]

Ja, glede nukleark sm preverila na netu - v Nemčiji so jih bannali.. oz. izglasovali počasen phase-out/zapiranje (in ne odpiranje novih!) - ZATO pa so večje subvencije za solarno energijo! evo http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_energy_policy (sej vem, da Wiki ni najbolj zanesljiva, sam je pa ful stvari na kupu..)

 

al pa recimo http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4357238.stm

čeprav hočejo podaljševat njihovo delovno dobo http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,3539071,00.html

 

Al pa pogooglaj 'nuclear phaseout Germany'...

 

Je bla kr nekaj časa na oblasti oz. v vladajoči koaliciji njihova stranka zelenih, zato jim je pa marsikaj ratalo... (je tud ful stvari na netu o tem..)

 

Društvo Focus so fajn, bomo vidli, če bo kaj šlo na bolje v Kopenhagnu...?

(če ne bomo namesto CO2 vsi dobili nuklearke..? hmm, le kaj je bolš, pravzaprav??)

[free]

Ekomatika 7

:

Les - najboljše gradivo. Pomen lesa za zmanjšanje rabe energije

 

(20:00) Ali je biomasa primerna za kurjavo? Kakšne so trajnostne rešitve za bolj načrtno porabo energije? Kako prestruktuirati gospodarstvo iz energijsko potratnih tehnologij in katere so trajnostne rešitve tehnologij z nizkimi emisijami ogljika? Kakšna hiša je energetsko najbolj varčna? Ali bi Slovenija lahko celotno gradnjo pokrila samo iz slovenskih gozdov? Ali so sredstva za leseno hišo večja, kakor sredstva za klasično hišo? Pogovor s prof. dr. Francom Pohlevnom iz Biotehniške fakultete, univerze v Ljubljani in Matejo Leskovar, gradbeno biologinjo.

 

http://cokolada.net/lunin_net/images/blog7_naslovna.jpg

[alef]

Letos prva vetrnica na Volovji Rebri

 

Skupaj naj bi jih bilo 30...

[free]

zal res.

 

--

 

Posledice podnebnih sprememb, pa so vedno vecje:

Kitajska: Zaradi ene najhujših suš je ogroženih več milijonov ljudi in živali

 

Peking - Dele Kitajske je prizadela najhujša suša v zadnjega pol stoletja, poročajo kitajski mediji, ki opozarjajo, da je zaradi pričakovano slabe žetve ogroženih na milijone ljudi. Kitajski predsednik Hu Jintao je zato že pozval k pomoči najbolj prizadetim območjem.

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3b54a8e36244c7e7b539ac3b5583607b.jpeg

Prizadetih naj bi bilo najmanj 3,7 milijona ljudi in skoraj dva milijona glav živine, največ v provinci Henan, kjer ni deževalo že 105 dni, kar je največ po letu 1951. (Foto: Reuters)

 

VIR >>

[Dancerka]

Letos prva vetrnica na Volovji Rebri

 

Skupaj naj bi jih bilo 30...

Čaki, to ni Volovja reber - vsaj tako piše v članku...? "Na Griškem polju nad Dolenjo vasjo pri Senožečah"... ter da so v stikih z okoljevarstveniki, ki se s to lokacijo očitno strinjajo-?

 

Jaz načeloma sem za veternice, sam pač na primerni lokaciji, kjer ljudje (in tudi okoljevarstveniki) soglašajo, da je to ok... in da nobenga ne moti...

 

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mo...amp;c_id=194196

Zdej že špilamo kolonialiste.

Ojej.. saj nekako nism presenečena.. že v Sloveniji se je marsikaj dogajalo (& se še dogaja), pa da se 'zunaj' ne bi...? Sam nenavadno se mi pa zdi, da v članku piše, kao da so oni tam doli 'kupovali' te strupene snovi? a kot surovine al kot gorivo (kot pišejo eni v komentarjih) al kako/zakaj?

 

Glede Kitajske.. ti šment... me zanima, če ima to pomanjkanje dežja tudi kaj veze z nenehnim onesnaževanjem oz. z nekimi eksperimenti z oblaki takrat za olimpijske igre, ali kaj so že delali...? ali drugimi posegi v naravo...

Popravljeno 1. marec 2009 -> Dancerka

[alef]

Čaki, to ni Volovja reber - vsaj tako piše v članku...? "Na Griškem polju nad Dolenjo vasjo pri Senožečah"... ter da so v stikih z okoljevarstveniki, ki se s to lokacijo očitno strinjajo-?

 

Jaz načeloma sem za veternice, sam pač na primerni lokaciji, kjer ljudje (in tudi okoljevarstveniki) soglašajo, da je to ok... in da nobenga ne moti...

 

Ni vse tako lepo z vetrnimi elektrarnami kot opisujejo njihovi zagovorniki.

Preberi si tole

 

Kras, burja in vetrne elektrarne

Prva vetrna elektrarna postaja resničnost

 

Prva vetrnica res ne bo na Volovji Rebri, bodo se pa gradile tudi tam, žal...

[free]

Zanimivo. Clanek ki si ga podal govori zelo proti vetrnim elektrarnam.

 

zanimivo pa je tudi zakaj po svetu gradijo vetrne elektrarne, ce torej niso rentabilne?

recimo:

Na ozemlju v zvezni državi New South Wales naj bi 500 turbin z zmogljivostjo 1000 megavatov proizvajalo elektriko za 400.000 gospodinjstev, so minuli teden v Sydneyju sporočili iz Conergyjeve hčerinske družbe Epuron. S tem bo mogoče po zagotoviti prihranek izpustov ogljikovega dioksida v višini treh milijonov ton. Podjetje se že pogaja s štirimi lastniki zemljišč v bližini Broken Hilla, je dejal prvi mož Epurona Andrew Durran. Zemljišče leži približno 1170 kilometrov severozahodno od Sydneyja in 500 kilometrov severovzhodno od Adelaide.

vir >>

 

Torej se lahko vprasamo na kaksne podatke se torej kdo zanasa? Ali so vse vetrne turbine in materiali enaki? Kakor nek izkoristek energije? Kaksna pa je sicersnja poraba energije za proizvodnjo energije?

 

 

Tukaj je spet ena stran ki govori PROTI vetrnim elektrarnam >>

 

Spet po drugi strani se ravna in nacrtuje drugace:

Proizvodnja pri omenjeni zmogljivosti in povprečnem vetru bi lahko letos znašala okoli 100 teravatnih ur, kar bi bilo okoli 3,3 odstotka porabe elektrike v Evropski uniji. Vetrna energija je sedmo leto zapored na drugem mestu po rasti novih proizvodnih zmogljivosti; pred njo so nove proizvodne zmogljivosti na plin, ki so se lani povečale za okoli 8,5 gigavatov.

 

Največ investicij na področju vetrne energije sta tudi lani pritegnili Nemčija in Španija, in sicer polovico investicij v to področje v EU. Vendar pa se investicije povečujejo tudi v drugih državah; tako je bilo npr. leta 2002 le 680 megavatov proizvodnih zmogljivosti instaliranih drugje, kot v državah, ki so vodilne na področju vetrne energije (Nemčija, Španija in Danska), medtem ko je lani ta številka znašala 3,76 gigavatov.

vir >>>

 

Se en clanek:

Vetrne elektrarne - So res energija prihodnosti?

 

Menda naj bi bilo do leta 2020, 195 milijonov Evropejcev odvisnih od vetrne energije. V naslednjih 15 letih naj bi zgradili še najmanj 60.000 vetrnic.

V EU sta samo Malta in Slovenija (še) brez.

Prvo mesto že več let zaseda Nemčija (njen delež je kar 43%), sledita ji Španija in Danska.

vir >>>

Ponovno se lahko vprasamo, ali se EU in drzave motijo, ko govorijo o zmanjsanju izpustov CO2 s pomocjo vertnih elektrarn?

Kakor se lahko vprasamo ali bi bilo bolje vlagati denar recim ob nove JE ali vetrne elektrarne, soncne elektrarne, HE elektrarne itn? Morda pa bi v Sloveniji enostavno lahko uporabljali LES >> surovine, ki je je v Sloveniji najvec, ki je obnovljiva in pokriva 60& Slovenije!

VSE potrebe po gradnji z lesom bi lahko pokrili izkljucno samo z letnim prirastkom! Verjetno pa tudi kurjenje oz. potrebe po energiji.

[alef]

Zanimivo. Clanek ki si ga podal govori zelo proti vetrnim elektrarnam.

 

zanimivo pa je tudi zakaj po svetu gradijo vetrne elektrarne, ce torej niso rentabilne?

 

[/indent]Torej se lahko vprasamo na kaksne podatke se torej kdo zanasa? Ali so vse vetrne turbine in materiali enaki? Kakor nek izkoristek energije? Kaksna pa je sicersnja poraba energije za proizvodnjo energije?

 

Tukaj je spet ena stran ki govori PROTI vetrnim elektrarnam >>

 

Spet po drugi strani se ravna in nacrtuje drugace:

Proizvodnja pri omenjeni zmogljivosti in povprečnem vetru bi lahko letos znašala okoli 100 teravatnih ur, kar bi bilo okoli 3,3 odstotka porabe elektrike v Evropski uniji. Vetrna energija je sedmo leto zapored na drugem mestu po rasti novih proizvodnih zmogljivosti; pred njo so nove proizvodne zmogljivosti na plin, ki so se lani povečale za okoli 8,5 gigavatov.

 

Po moje je s podatki o rentabilnosti, vplivu na okolje in zmanjšanju emisij CO2 pri vetrnih elektraranah tako kot z vsemi drugimi podobnimi zadevami.

Kakšni so, ali so proti ali za je odvisno od tega kdo jih je objavil, pristaši ali nasprotniki.

Zato je dobro prebrati več mnenj da se ustvari kolikor toliko točna slika.

Dejstvo pa je da so vetrne elektrarne velik poseg v okolje - 200 m^2 za eno vetrnico, višina prek 100 m, cesta do vsake vetrnice, hrup ki ga povzročajo - po nekaterih podatkih lahko tudi preko 100 db.

Rabimo alternativne in obnovljive vire energije, vendar je treba dobro premislit ali to paše v naše okolje, oz. ali to lahko postavimo brez večje škode.

Da ne bomo spet samo brezpametno kopirali druge.

[free]

Zelo strinjam s teboj.

Po moje niso primerne za postavitev povsod.

 

Glede na to, kolk je clovestvo v k. kar se tice podnebnih sprememb in posledic, ki jih prinasa, pa mislim, da nekatere "kompromise" bomo MORALI storiti.

Vprasanje je le, katere, kdaj in kje!

[free]

Tole zgleda zanimivo:

http://www.aquamarinepower.com/technologies/

 

Marine energy has the potential to provide one of the lowest cost renewable energy sources because of its high power density and its innate predictability.

 

http://www.aquamarinepower.com/pub/global/oyster_waveconversion.jpg

 

Clean water from the waves

• One in five people do not have regular access to clean water.
  
  
• One third of the world's population live in areas where fresh water is scarce.
  
  
• Based on the latest UN figures, up to three quarters of the world's population could be facing water scarcity by 2050
  ¹
  .
  
  

Shortages have driven rapid growth in the global desalination industry. Reverse Osmosis (RO) desalination is rapidly outpacing alternatives, due to its relatively low cost. Most of the world's RO desalination plants are powered by fossil fuels. These fuels produce CO2 and are increasingly expensive.

 

The technology behind Oyster® can be used to generate clean, fresh water by directly powering reverse osmosis desalination plant. The techniques are designed to eliminate the need for intermediate electricity, as currently required in wind or diesel powered desalination. This reduces complexity and increases performance. It will also eliminate dependence on imported fuel and cut carbon emissions.

 

The value of the RO desalination market is expected to be over $80bn by 2015. Given Oyster's potential to cut both the cost and emissions associated with fossil fuel powered RO plant, this application represents a very promising solution to global water shortages.

 

1 United Nations, 2003, "World Water Development Report".

vir >>

[free]

FILM, KI NAJ SPREOBRNE SVET

 

The Guardian, 28.2.2009 Pred šestimi leti se je mlada ženska, brez vsakršne filmske izobrazbe in zgolj z enim posnetim dokumentarcem za sabo, odločila, da bo naredila film o nafti in podnebnih spremembah. Ime ji je bilo Franny Armstrong. Danes ima 35 let in v manj kot dveh tednih bo v Londonu, v posebej narejeni solarni kino-dvorani, doživela slavnostno premiero svoje dokumentarne drame, ki se dogaja v Nigeriji in v Iraku – filma The Age of Stupid. Glavno vlogo v filmu je zaupala Peteu Postlethwaiteju, igralcu, ki ga je Stephen Spielberg imenoval za najboljšega igralca na svetu. Postlethwaite v filmu igra starejšega moškega, ki se iz perspektive leta 2050 ozira v leto 2008 in na osnovi dokumentarnih posnetkov išče razloge, ki so svet popeljali v drugačno prihodnost ter se ob tem sprašuje, zakaj nihče ni ukrepal proti podnebnim spremembam takrat, ko je bil še čas. Film bo doživel do sedaj največjo svetovno premiero, saj bo preko satelitov istočasno predvajan v 65-ih svetovnih kinematografih. Ravno zato ga imenujejo „ljudska premiera".

 

Franny Armstrong v filmu ne išče dokaze o podnebnih spremembah, temveč ljudi nagovarja skozi pripovedovanje zgodbe. Njen cilj je, da ljudi po ogledu filma spodbudi ne samo k lobiranju svojih poslancev, temveč celo k temu, da bodo šli v Koebenhavn decembra in zaklenili svetovne voditelje v sejne sobe vse, dokler se ne bodo dogovorili o hitrih in učinkovitih ukrepih za radikalno soočanje z globalnim segrevanjem.

 

Tudi financiranje filma je bilo zelo nenavadno in po svoje revolucionarno. Ekipa ni šla na banke, temveč so šli k običajnim ljudem. Prvih 50.000 funtov so zaslužili na prvem dogodku, decembra leta 2004, v nekem londonskem baru. Do sedaj so zbrali več kot pol milijona funtov, a poleg bogatih ljudi so film sofinancirale tudi skupine – skupina mater, hokejska ekipa, ženski zdravstveni center. Ko bo film zaslužil milijon funtov, bodo vlagatelji dobili svoj vložek nazaj. K temu nadvse originalnemu načinu zbiranja denarja je treba dodati tudi zanimiv sistem, po katerem so prevajali film: v več kot trideset jezikov so ga prevajali prostovoljci.

 

Ogled filma bo možen preko spletnega nakupa licence za predvajanje filma. Cena bo odvisna od tega, kdo bo licenco kupil in komu bo film predvajal.

 

vir >>

[free]

Fraunhofer dosegel 41,1-odstotni izkoristek sončne energije

Na Inštitutu Fraunhofer za sončne sisteme so dosegli nov rekord pri izkoristku sončnih celic. Dosegli so dosegli 41,1% izkoristka pretvorbe sočne energije v elektriko. To jim je uspelo z večspojno fotovoltaično celico.

Inštitut sodeluje s podjetjema Azur Space in Concentrix Solar GmbH, s katerima bodo skušali doseči, da bi postal njihov dosežek čim prej dosegljiv na trgu.

Vir: umanotera.org/etc

 

---

Antarktika je pod ledom in snegom pokopana že 35 milijonov let, v primeru, da bi se led stopil, pa bi se gladine oceanov lahko dvignile za do 57 metrov. Na obale po svetu bi tako vplivala že samo majhna količina stopljenega antarktičnega ledu.

Geologi menijo, da je gorovje na Antarktiki nastalo ob narivanju dveh tektonskih plošč. „Alpe so stare od 50 do 60 milijonov let, gorovje na Antarktiki pa okoli 500 milijonov let," je še sporočil Ferraccioli.

Vir: dnevnik.si

 

--

Vetrna energija lani najbolj priljubljena energetska tehnologija v EU

V letu 2008 je bilo v EU postavljenih več vetrnih elektrarn kot katerekoli druge energetske tehnologije. Statistike Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) kažejo, da je vetrna energija lani predstavljala 43 odstotkov vseh novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in tako prehitela vire, kot so plin, premog ter jedrska energija.

V lanskem letu je bilo tako v uniji zgrajenih za 19.651 megavatov novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Od tega je 8.481 megavatov (43%) odpadlo na vetrno energijo, 6.932 megavatov (35%) na plin, 2.495 megavatov (13%) na nafto, 762 megavatov (4%) na premog in 473 megavatov (2%) na nove hidroelektrarne.

Vetrna energija je tako po trditvah EWEA prvič vodilna energetska tehnologija v EU. Lani je tako v uniji vse skupaj obratovalo za 64.949 megavatov zmogljivosti vetrne energije, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 2007. Od tega je bilo 1471 megavatov ali 2,3 odstotka na morju.

V povprečju je bilo lani postavljenih 20 vetrnih turbin na vsak delovni dan, ob koncu leta pa je v bilo v sektorju vetrne energije, kjer je obseg naložb znašal 11 milijard evrov, zaposlenih 160.000 ljudi. Zmogljivosti vetrne energije, ki so bile zgrajene do konca lanskega leta, bodo v normalno vetrovnih letih po trditvah EWEA proizvedle 142 teravatov električne energije, kar predstavlja 4,2 odstotka povpraševanja po elektriki v EU.

Zmogljivosti vetrne energije bodo omogočile tudi znižanje letnih izpustov toplogrednih plinov za 108 milijonov ton, kar je enakovredno zmanjšanju evropskega voznega parka za 50 milijonov avtomobilov. Nemčija in Španija se med članicami unije borita za primat v razširjenosti vetrne energije. Lani je Nemčija za malenkost prehitela Španijo, pošteno pa so zmogljivosti povečale države iz t.i. drugega vala razmaha vetrne energije, kot so Italija, Francija in Velika Britanija.

Deset članic EU trenutno razpolaga z več kot 1000 megavatov zmogljivosti vetrne energije - Nemčija, Španija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija, Švedska in Irska. Avstrija in Grčija pa sta le malenkost pod tem pragom. Je pa lani po ugotovitvah EWEA prišlo tudi do tretjega vala razmaha gradnje zmogljivosti vetrne energije. Močno so tako zmogljivosti povečale nove članice EU, kot so Madžarska, Poljska in Bolgarija. Na področju vetrne energije se je okrepila tudi Turčija.

Vir: umanotera.org/etc

[Dancerka]

Ja, fajn, da majo solarne čedalje večji izkoristek.. A kaj veš, kako je s toksičnostjo sestavin oz. a se jih da po koncu uporabe fajn in brez hujše škode reciklirati itd? (nekaj časa nazaj je bla toksičnost sestavin pa to mal problematična, se mi zdi)

 

Glede vetrnih - po moje res odvisno, kje stojijo..

Če so čist zraven hiš je 100dB res lahko kr precej moteče.. če je pa npr vmes en hrib, pa tisto območje ni tolk poseljeno, pa če majo živali plac 'pobegnit' kam drugam.. je pa po moje vseen bolš vetrna kot pa tolk strupov v zrak, kolkr jih recimo ena termoelektrarna vrže.. pa pol kisli dež, ki uničuje drevesa itd, kar gozdarji dobro vedo, pa najbrž sm že pisala, da naš ata pravi, da je menda ena vas v širši okolici Šoštanja, kjer majo baje skor vsi raka zarad termoelektrarne? (zdej ne vem, če je to res al ne, sam se pa človek zamisli!)

pol pač če pogledaš v tej perspektivi, enmal hrupa ni taka reč.. če je seveda lokacija drgač primerna..

& ja vem, da je na krasu burja problem pa to.. pa sam kras kot sistem.. pa na varovano območje postavljat vetrnice, mi je res hecno.. a ni drugih, boljših lokacij?

je pa npr v Španiji ena vas, kjer so menda zadovoljni in pač živijo s tem, vetrnice so turistična znamenitost, ki jih hodijo gledat ljudje iz vsepovsod..

 

Postavitev bi bila upravičena, le ob zaprtju nuklearke v Krškem in termo elektrarn.

http://www.ilbis.com/vremscica/krasburja.html - S temle se pa totalno strinjam!! oz. vsaj, če ne bi postavljali novega bloka TE & JE!!

Postavljanje 'kozmetičnih' vetrnic - 'zato, da jih mamo' (& se zadosti EU predpisom) se mi zdi pa hinavščina, če tk rečemo...

[free]

Vsekakor se tehnologije izpopoljnujejo, in to zelo hitro.

 

Drugo dejstvo pa je, da delamo kompromise: iz zelo potratne energije, na malo manj potratno.

Scasoma se bomo drzali za glavo in rekli, skoda ker nismo rajsi tako ali tako.. saj bi bilo se manj potratno.

Drasticni ukrepi za zmanjsanje CO2 so zelo zelo nujno potrebni; vec zmanjsamo bolje bo. Kompromisi so nujni.

Najboljsi cas da posadis drevo je pred dvajsetimi leti.

Drugi najboljsi cas je danes!

[Dancerka]

Najboljsi cas da posadis drevo je pred dvajsetimi leti.

Drugi najboljsi cas je danes!

Ej, to je pa ful dober citat!!

 

:palec:

[isok]

The Rough Guide to Ethical Shopping

[Dancerka]

The Rough Guide to Ethical Shopping

 

Zanimiva knjiga! A jo maš, ali kaj podobnega, oz. ali je kaka tudi v slovenskih knjižnicah?

/bolj etično & eko si je izposodit v knjižnici :)/

[isok]

nevem če se jo da dobit v slo knjižnicah

[free]

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tsq6e39ar4i81c.jpg Poziv Evropski Uniji

 

(01:29) Poziv Evropski Uniji za zmanjšanje toplogrednih plinov in plačilo sredstev za prilagajanje in zmanjšanje emisij v državah v razvoju. Lidija Živčič, predsednica društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj.

[free]

Večni led izginja vse hitreje

Polarni območji se segrevata hitreje, kot smo mislili do zdaj, hude klimatske spremembe pa so vse bolj verjetne, ugotavljajo znanstveniki. V okviru programa Organizacije združenih narodov, imenovanega Mednarodno polarno leto, je od marca 2007 potekala obsežna raziskava dogajanja na Arktiki in Antarktiki, v kateri je sodelovalo okoli 10.000 strokovnjakov in 63 držav, zahtevala pa je 1,5 milijarde dolarjev.

 

"Sneg in led na obeh polarnih območjih počasi izginjata, kar že občutijo ljudje ter živalske in rastlinske vrste na Arktiki," pojasnjujejo raziskovalci v povzetku poročila. Posledia vse manjše mase ledu na Grenlandiji in Arktiki je dvigovanje morske gladine.

 

Tudi na Antarktiki je segrevanje hitrejše, ko so domnevali. Zlasti je kritično območje zahodne Antarktike, ki so ga do zdaj imeli za relativno stabilnega, v prihodnje pa bi lahko povzročilo dramatične spremembe podnebja v Argentini in Čilu.

 

Svet bo kmalu drugačen

Zagotovo pa tovrstne spremembe čakajo tudi preostali svet, čeprav je nemogoče natanko napovedati, kje in v kolikšni meri jih je najprej mogoče pričakovati, še opozarjajo znanstveniki. Vsekakor pa lahko tudi le majhen dvig morske gladine ogrozi prebivalstvo nizko ležečih obalnih območij. Poleg tega se je izkazalo, da večni led Arktike vsebuje velike količine ogljika, ki se bo ob nadaljnjem segrevanju sprostil in tako prispeval k učinkom tople grede.

 

Vir: rtvslo.si

Vir: >>

 

--

 

Kako bo dvig povprečne svetovne temperature za samo štiri stopinje Celzija spremenil svet

 

Aligatorji ob obali Velike Britanije, Sahara v Evropi in samo 10 odstotkov trenutnega svetovnega prebivalstva se morda sliši kot znanstvena fantastika, vendar znanstveniki v primeru dviga povprečne svetovne temperature za štiri stopinje Celzija v naslednjih 100 letih napovedujejo temno prihodnost.

 

Nekateri znanstveniki se bojijo, da bi se črni scenarij lahko uresničil do leta 2050. Ko se bodo stalili ledeniki v Evropi se bodo velike evropske reke spremenile v potoke, ko se bodo stalili ledeniki na Arktiki, pa bodo nekatera obalna mesta kar dva metra pod gladino morja. Še huje bo, napoveduje znanstveniki, če se začne taliti ledena plošča na Antarktiki.

 

V članku v znanstveniki reviji New Scientist je navedeno, da je dvig povprečne svetovne temperature za štiri stopinje Celzija zelo verjeten scenarij. Poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2007 v tem stoletju predvideva dvig svetovne temperature za dve do 6,4 stopinje Celzija.

 

Nekateri znanstveniki, ki so v članku poskušali sestaviti scenarij, kaj se bo zgodilo če se povprečna svetovna temperatura zviša, so optimistični glede preživetja človeške rase, ki pa bi se morala na nove razmere prilagoditi. Svetovno prebivalstvo bi migriralo proti krajem blizu severnega in južnega pola, nujna pa bi bila tudi nova razdelitev virov in prehrane. Državne meje bi izginile.

 

Zaradi pomanjkovanja hrane bi po napovedih strokovnjakov nekatere živalske vrste iztrebli, zato bi bili čez sto let vsi vegetarijanci. Izginilo bi tudi ogromno vrst rastlin, saj se v tako kratkem času ne bi uspele prilagoditi na nove razmere. Ker bi bila količina rodovitne zemlje omejena, bi ljudje morali varčevati s prostorom. Po napovedih znanstvenikov, ki morali živeti v visokih stavbah in zelo strnjenih mestih.

 

Električno energijo bi lahko pridobivali s pomočjo sončnih elektrarn. "Število svetovnega prebivalstva bi se ustavilo pri milijardi," je ocenil nekdanji Nasin znanstvenik James Lovelock. Veliko strokovnjakov je prepričanih, da človeštvo naredi premalo, da bi preprečilo tragedijo. „Da bi bili varni, bi morali izpuste toplogrednih plinov do leta 2015 zmanjšati za 70 odstotkov. Zdaj pa vsako leto v ozračje izpustimo kar tri odstotke več," je dejal Nobelov nagrajenec Paul Crutze.

 

Vir: dnevnik.si

Vir >>

--

 

Peticija za čistejšo vodo >>