Ekologija in okoljevarstvo

[free]

ZNANSTVENIKI BODO ZAVZELI OSTRO DRŽO V PRID DOGOVORU V KOBENHAVNU

 

EurActiv.com, 9.3.2009

 

Vrhunski znanstveniki iz celega sveta so se v ponedeljek zbrali na izrednem zasedanju, z namenom, da bi opozorili pogajalce novega svetovnega podnebnega sporazuma, da je potrebno doseči zelo brezkompromisen dogovor. Skupnost znanstvenikov je namreč zaskrbljena zaradi možnosti, da bi se decembrsko srečanje v Kobenhavnu odvijalo sloneč na že zastarelih študijah, kakršno je zadnje poročilo IPCC, ki je staro dve leti. V tem času so mnoge študije pokazale, da globalno segrevanje napreduje hitreje, kot je bilo mišljeno in da bodo učinki tega mnogo hujši. Delo se bo nadaljevalo s tridnevno konferenco v Kobenhavnu, katere namen je, da poda izčrpno sliko o najnovejših dognanjih raziskav na temo podnebnih sprememb. Pet ključnih spoznanj s konference bo nato danska vlada predala snovalcem politik na decembrskem srečanju.

 

„To ni navadna znanstvena konferenca. Gre za namerni poizkus, da bi vplivali na politike," je povedala morska biologinja iz Univerze v Kobenhavnu, Katherine Richardson. Udeleženke in udeleženci srečanja tako predstavljajo širok spekter raziskav podnebnih sprememb – od naravoslovnih, do ekonomije in družbenih ved.

 

Konference se udeležujejo, med ostalim, tudi predsedujoči IPCC, Rajendra K. Pachauri, Nicholas Stern ter predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso.

 

Več: http://www.euractiv.com/en/climate-change/...penhagen-talks/ article-180039://http://www.euractiv.com/en/climate-... article-180039

http://www.umanotera.org/etc/index.php?l1=...mp;clanek=11180

[free]

Fajn oddaja, odlicna voditeljica:

Energije prihodnosti, Polnočni klub

[free]

Katastrofalne posledice globalnih sprememb vse bližje

 

Mednarodna skupina strokovnjakov za klimatske spremembe opozarja, da ni več potreben velik porast temperatur, preden se bodo na Zemlji pojavile prve resne posledice globalnega segrevanja.

 

Posledice vključujejo še ekstremnejše vremenske razmere, kot so vročinski valovi, suše, tropski cikloni in poplave, ki jih v zadnjem času beležimo v različnih delih sveta, še višja stopnja izumiranja živalskih in rastlinskih vrst ...

 

Strokovnjaki za zviševanje temperatur ozračja krivijo emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračje in te so samo od leta 2000 porasle za kar 3,5 %. V novi študiji so raziskovalci izpostavili tudi izjemno ranljivost nekaterih skupin ljudi, kot so revne družbe in starejši ljudje.

 

iz >>

[free]

--

 

V Sloveniji kupujemo avtomobile s preveč emisijami CO2 >>>

 

Izračunaj svoj CO2 odtis, sodeluj v nagradnem žrebanju >>>

[free]

(20:00) Povzetek okoljske čitalnice Okoljskega centra v okviru predstavitve knjige: Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo, avtorice dr. Manje Kitek Kuzman s soavtorji. Omizje je vodil prof. dr. Franc Pohleven (univ.dipl.biol.) iz Biotehniške fakultete, univerze v Ljubljani. Zakaj graditi z lesom!?

http://cokolada.net/lunin_net/images/blog8_naslovna.jpg

[free]

Razumevanje toplogrednih plinov

 

Vodna para:

Glavni toplogredni plin je vodna para (H2O), ki je kriva za približno dve tretjini naravnega toplogrednega ucinka. V ozracju molekule vode zajamejo toploto, ki jo oddaja Zemlja, in jo nato oddajo v vse smeri ter tako segrevajo površje planeta še preden se toplota dokoncno porazgubi v vesolju.

Vodna para v ozracju je del hidrološkega ciklusa, zaprtega sistema kroženja vode – te je na Zemlji namrec le koncna kolicina – od oceanov in kopnega do ozracja in ponovno nazaj z izparevanjem in hlapenjem, kondenzacijo in padavinami.

Cloveške dejavnosti ozracju ne dodajajo vode. Vendar pa topel zrak lahko vsebuje veliko vec vlage, zato povecanje temperature še dodatno pospešuje spremembe podnebja.

 

Ogljikov dioksid:

Najvec k dodatnemu (od ljudi povzrocenemu) toplogrednem ucinku prispeva ogljikov dioksid (CO2). Globalno povzroci vec kot 60 odstotkov dodatnega toplogrednega plinskega ucinka. V industrializiranih deželah obsega CO2 vec kot 80-odstoten delež emisij toplogrednih plinov.

Na planetu je le koncna zaloga ogljika, ki je tako kot voda del ciklusa –ogljikovega ciklusa. V tem zapletenem sistemu se ogljik premika v ozracju, zemeljski biosferi in v oceanih. Rastline absorbirajo CO2 iz ozracja medfotosintezo. Porabijo ga za sestavo tkiva, ko odmrejo in razpadejo pa ga sprostijo nazaj v ozracje. Tudi trupla živali (in ljudi) vsebujejo ogljik, saj so zgrajena izogljika, pridobljenega iz rastlinske hrane – ali iz živali, ki jedo rastlinje. Ta ogljikse sprošca kot CO2 med dihanjem in ko umrejo in razpadejo.

Fosilna goriva so fosilizirani ostanki mrtvih rastlin in živali, ki so se tvorili milijone let v dolocenih pogojih, zato vsebuje veliko ogljika. Splošno povedano je premog ostanek zakopanih gozdov in nafta predelano oceansko rastlinje. (Oceani absorbirajo CO2, ki je v raztopljeni obliki potreben morskemu prebivalstvu pri fotosintezi.)

Milijoni ton ogljika se vsako leto izmenjajo med ozracjem, oceani in kopenskim rastlinjem. Stopnja ogljikovega dioksida v ozracju se je v 10.000 letih pred industrijsko revolucijo spreminjala za manj kot 10 odstotkov. Od leta 1800 pa je koncentracija zrasla za približno 30 odstotkov, saj za pridobivanje energije pokurimo ogromno fosilnih goriv – predvsem v razvitih državah. Trenutno oddamo v ozracje

vsako leto vec kot 25 milijard ton CO2

.

Nedavno so evropski raziskovalci ugotovili, da so trenutne koncentracije CO2 v ozracju

višje, kot so bile kadarkoli v minulih 650.000 letih

. Na globinah cez 3 kilometre so iz antarktiškega ledu izvrtali ledena jedra, ki so nastala pred stotinami tisoc let. Led vsebuje zracne mehurcke, ki ponujajo zgodovino sestave ozracja iz razlicnih obdobij zemeljske zgodovine. CO2 lahko ostane v ozracju od 50 do 200 let, odvisno od nacina recikliranja nazaj na kopno ali v ocean.

 

Metan:

Drugi najpomembnejši toplogredni plin pri dodatnem toplogrednem ucinku je metan (CH4). Od zacetka industrijske revolucije se je koncentracija metana v ozracju podvojila in prispevala približno 20 odstotkov pri dodatnemu ucinku toplogrednih plinov. V industrializirani državah predstavlja metan približno 15 odstotkov emisij toplogrednih plinov.

Metan tvorijo predvsem bakterije, ki se hranijo z organskim gradivom, kjer primanjkuje kisika. Zato ga oddajajo v razlicnih naravnih ali od cloveka ustvarjenih virih, pri cemer emisije, sprožene s strani cloveka, predstavljajo vecino. Naravni viri obsegajo mokra podrocja, termitnjake in oceane. Viri, nakatere vpliva clovek, vkljucujejo izkop in kurjenje fosilnih goriv, govedorejo (govedo jé rastline, ki jim v želodcih fermentirajo, zato izdihuje metan, vsebujejopa ga tudi iztrebki), gojenje riža (poplavljena riževa polja izlocajo metan, saj organska snov v zemlji razpada brez zadostne kolicine kisika) in odlagališca smeti (tudi tu razpadajo organski odpadki brez zadostne kolicine kisika).

V ozracju metan ujame toploto in je pri tem 23-krat bolj ucinkovit od CO2. Vendar ima krajšo življenjsko dobo, od 10 do 15 let.

 

Dušikov oksid:

Dušikov oksid (N2O) se sprošca naravno iz oceanov in deževnih gozdov ter iz bakterij v prsti. Viri, na katere vpliva clovek, vkljucujejo umetna gnojila na bazi dušika, izgorevanje fosilnih goriv in industrijsko proizvodnjo kemikalij z uporabo dušika, kot je denimo cistilo za kanalizacijo. V industrializiranih deželah predstavlja N2O približno 6 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Kot CO2 in metan je tudi dušikov oksid toplogredni plin, katerega molekule absorbirajo toploto, ki skuša ubežati v vesolje. N2O je 310-krat bolj ucinkovit pri absorpciji toplote od CO2. Od zacetka industrijske revolucije seje koncentracija dušikovega oksida v ozracju povecala za približno 16 odstotkovin je prispevala 4 do 6 odstotkov k dodatnemu toplogrednem ucinku.

 

Fluorirani toplogredni plini:

To so edini toplogredni plini, ki se ne pojavljajo v naravni obliki, razvil jih je namrec clovek za potrebe industrije. Njihov dežel priemisijah toplogrednih plinov v industrijskih državah je približno 1,5-odstoten. Vendar so zelo zmogljivi – toploto lahko zajamejo do

22.000-krat bolj ucinkovito, od CO2

– v ozracju pa lahko ostanejo tisoce let.

Fluorirani toplogredni plini vkljucujejo fluoroogljikovodike (HFC), ki jih uporabljamo pri hlajenju in zamrzovanju, vkljucno

s klimatskimi napravami

; žveplov (VI) fluorid (SF6), ki ga uporabljamo denimo v elektronski industriji; inperfluoroogljiki (PFC), ki se izlocajo

med izdelavo aluminija

in se jih uporablja tudiv elektronski industriji. Verjetno so najbolj znani od teh plinov klorofluoroogljiki(CFC), ki niso samo fluorirani toplogredni plini, ampak tudi unicujejo plast ozona. Po sprejemu Montrealskega protokola o ozonu škodljivih snoveh se jih že izloca iz uporabe.

Emisije toplogrednih plinov v EU leta 2003

Kmetijstvo: 10%

Transport: 21%

Raba energije brez . transporta: 61%

Odpadki: 2%

Industrijski procesi: 6%

vir >>

V Sloveniji se raba transporta znatno povečuje! S tem pa tudi CO2!

[free]

Vrh EU: Bodite energetsko potratni, svinjajte in se zadolžujte

 

Cene kuponov za izpust ogljikovega dioksida padajo kot delnice

[free]

Film: Natural World - A Farm for the Future >>

 

Video (krajsi):

[free]

7 Things to do in the Dark

 

posted by

Robyn Hessinger

Mar 28, 2009 5:08 am

 

http://www.h-bernardin.si/en/imagelib/photogallery/Paradise_Spa/nove_fotke_2008/kopel_ps.jpg

 

Millions of people in more than 80 countries will be turning off their lights for an hour on Saturday, March 28th at 8:30pm (local time), as the world joins Earth Hour's global call for action on climate change. Even the Eiffel Tower, the Empire State Building, the Great Pyramids of Giza and Chicago's iconic skyline are scheduled to go dark. With Earth Hour quickly approaching, we figured we should come up with fun ways to spend an hour – or more – in the dark.

 

For starters, grab a few candles and:

 

Get amorous

– Spend some quality time with your significant other and enjoy giving each other massages, trying something

tantric

or

making love

by candlelight. The added benefit (as if you needed one?), it's

good for you!

 

Enjoy dinner by candlelight

– Prepare the food beforehand, or go with simple, no-cook

finger foods

. For a special touch, add flowers to the table and serve chocolates for dessert. Yum!

 

Take a bubble bath

– Who doesn't love a long, luxurious

soak in a bath

…and what better time to take advantage of some quiet time with candles? Admit it, just thinking about it makes you feel good!

 

Meditate

– An hour of darkness is a great opportunity to tune out the rest of the world and go within. Find a comfortable space in your home and spend some time in meditation - it's good for you and

good for the planet

. (Just be careful if you still have candles burning!)

 

An hour with the lights out also means that it's a great time to get outside and:

 

Gaze at the stars

– Even if you are in the city, it could be a good night to see the constellations, as many cities will be dimmer during the event.

 

Take a [crescent] moonlit walk

– With the new moon on March 26th, only a sliver of the moon - a waxing crescent moon - will be visible on Saturday night but it could still be a great night to get outside, take the dog for a walk, and search for the crescent in the night sky.

 

Prefer a group activity?

Gather some friends together and have an Earth Hour party - inside or outside. Create your own Earth Hour cocktails, have some fun with cheese or chocolate fondue (only tea light candles required), break out the board games or musical instruments, or even attempt charades by candlelight. The more creative you get, the better the party! And, you might even want to try it again next Saturday night - any excuse for a party, right?

 

Too many options for one hour? Consider extending it to two or three! Now that we've shared our ideas, we'd love to know what you will be doing on Saturday night - how you will be spending

Earth Hour

?

 

vir >

 

 

[free]

DANES med 20:30 in 21:30 UGASNEMO LUČI!

 

 

http://www.earthhour.org/home/

 

 

 

 

 

 

http://dingo.care2.com/pictures/greenliving/1012/1011929.large.jpg http://www.earthhour.org/images/voteearth/voteearth_en.png

[free]

Zaradi mesa trpi okolje?

 

Vse večja svetovna poraba mesa na planetu povzroča nepredstavljive ekološke posledice, opozarjajo znanstveniki iz Švice. V raziskavi, ki jo povzema spletna stran Vegetarismus.ch, lahko preberemo, da bi lahko na kmetijski površini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, v enakem časovnem obdobju pridelali 200 kilogramov paradižnika ali 160 kilogramov krompirja.

 

Za meso namenjenih koli 70 odstotkov obdelovalnih površin

V Švici se za vzrejo živali in za pridelavo krmil uporablja okoli 67 odstotkov uporabnih kmetijskih površin. Približno takšno je tudi svetovno povprečje. V ZDA za pridelavo sena za krmo živali izkoriščajo 230.000 kvadratnih kilometrov površin, za pridelavo rastlinskih živil pa le 16.000 kvadratnih kilometrov.

 

Zaradi mesa krčenje amazonskega pragozda

Kot navajajo znanstveniki, ima uporaba rodovitnih površin za pridelavo mesa velik vpliv tudi na deževni gozd. V Srednji Ameriki so v zadnjih 50 letih posekali oz. požgali 40 odstotkov celotnega deževnega gozda - predvsem za pridobitev pašnikov ali za pridelavo krmil.

 

Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo pri ZN-u je v svoji študiji iz leta 2006 ugotovila, da se za pašnike uporablja kar 70 odstotkov izkrčenega amazonskega pragozda, medtem ko je večina preostalih 30 odstotkov izkoriščena za pridelavo krmil.

 

V isti študiji je FAO ugotovil, da se 70 odstotkov vseh svetovnih kmetijskih površin izrablja za živinorejo.

Leta 2004 je bilo v EU uvoženo 1,5 milijona ton mesa. Več kot tretjina je bila iz Brazilije.

 

Vir:

rtvslo.si

iz >

 

-------

 

Osem od desetih slovencev skrbi kakovost vode

Sedem od desetih Evropejcev skrbi kakovost vode v državi, šest od desetih pa je izrazilo skrb zaradi vse pogostejših suš in poplav, je pokazala anketa Eurobarometra. V Sloveniji je 85 odstotkov vprašanih prepričanih, da je kakovost vode zelo resen problem v državi.

 

Štirje od desetih vprašanih v EU so anketarjem Eurobarometra povedali, da se je kakovost vode v rekah, jezerih in morju v njihovi državi v zadnjih petih letih poslabšala. V Sloveniji je 35 odstotkov vprašanih izrazilo prepričanje, da se je kakovost voda v zadnjih petih letih poslabšala, 37 odstotkov pa ugotavlja, da se ni spremenila.

 

Zaskrbljujoče je, da kakovost vode in količina vode v EU najmanj skrbi mlade, stare med 15 in 24 let. Velika večina vprašanih Evropejcev (72 odstotkov) je prepričanih, da ima največji vpliv na kakovost vode industrija, v Sloveniji tako meni 78 odstotkov vprašanih.

 

Da ima velik vpliv na kakovost in količino vode kmetijstvo (uporaba vode, pesticidi, gnojila) je v EU prepričanih 66 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa kar 80 odstotkov. Slovenija je tako med državami, kjer so vprašani prepričani, da je kmetijstvo večji onesnaževalec vode od industrije. V EU 45 odstotkov vprašanih, da imajo gospodinjstva z rabo vode in odplakami velik vpliv na onesnaževanje voda v državi, v Sloveniji tako meni 51 odstotkov vprašanih.

 

Vir:

umanotera.org/etc

iz >

 

 

[free]

Vam računalnik viša račun za elektriko?

 

iz: http://www.pozitivke.net/users.php?mode=profile&uid=3733

 

Računalniki trošijo veliko električne energije. Pogosto jih ljudje cele dneve brez pravega razloga puščajo prižgane in s tem višajo svoje račune za elektriko in škodujejo okolju. Celo v stanju pripravljenosti so računalniki veliki porabniki energije. A že z nekaj preprostimi rešitvami in samokontrole lahko bistveno zmanjšamo račun za vse dražjo elektriko in storimo nekaj za naš planet.

 

 

Koliko elektrike porabijo računalniki?

 

Povprečen namizni računalnik porabi med 65 in 95 Watti električne energije. Porabo svojega računalnika boste običajno našli zapisano v specifikacijah, ki jih navaja proizvajalec. A ta podatek običajno navaja maksimume in ne povprečne porabe, zato ni povsem zanesljiv. Tako na primer računalnik, za katerega proizvajalec pravi, da porabi 300 wattov, v resnici večino časa porablja le 70 wattov.

 

Pri nakupu računalnika upoštevajte njegovo porabo in nikar ne kupujte nepotrebno močnega računalnika, ki bo trošil ogromno energije. Boljše kot so komponente v računalniku, večji potrošnik elektrike je le-ta. Izberete lahko tudi prikupne male in energijsko učinkovite računalnike kot sta na primer Asus EeeBox, ki porabi pičlih 20 wattov energije, kar je pol manj od večine prenosnikov ali Apple Mac Mini z neverjetno porabo 13 wattov.

 

 

Izračunajte porabo svojega računalnika

 

Izračun stroška, ki ga predstavlja elektrika za vaš računalnik, je preprost. Watte, ki jih računalnik porabi, pomnožite s številom ur, ko je bil računalnik prižgan. Dobljen rezultat delite s tisoč in nov rezultat množite z vsoto, ki jo plačate za kilowattno uro.

 

Če torej za kilowattno uro plačate 0,1 evro in imate računalnik, ki troši 100 wattov, vklopljen 12 ur dnevno, letno za elektriko plačujete okoli 44 evrov. Če imamo računalnik vklopljen cel dan, se cena elektrike seveda podvoji.

 

 

Kako zmanjšati porabo računalnika?

• Uporabljajte 'Možnosti porabe' v Windows operacijskem sistemu. Varčne nastavitve lahko letno izpuste CO2 zmanjšajo za pol tone, vam pa prihranijo kakšnih 50 evrov pri računu za elektriko.
  

• Ne uporabljajte ohranjevalnika zaslona. Sodobne raziskave so pokazale, da nekateri porabijo celo več energije kot normalno prikazovanje na zaslonu. Pustite, naj se ekran, ko ga ne uporabljate, preprosto zatemni.
  

• Uporabljajte stanje pripravljenosti. V 'Možnostih porabe' nastavite čas, po katerem naj se računalnik samodejno izklopi v stanje pripravljenosti. Tako bo porabil le 0 do 6 Wattov elektrike.
  

• Zmanjšajte svetlost vašega zaslona. Najsvetlejša nastavitev porabi dvakrat toliko elektrike kot najtemnejša.
  

• Izklopite razne naprave, ki jih ne uporabljate, kot so tiskalniki, optični čitalniki in zvočniki. Sploh laserski tiskalniki se, ko so vklopljeni, neprestano segrevajo in s tem trošijo elektriko.
  

• Zatrite električno vampirstvo. Naprave namreč tudi ko so izklopljene, porabljajo elektriko. Omislite si nakup vtičnice, ki preprečuje vampirstvo ali pa vse naprave vključite v en razdelilnik in tega, ko računalnika ne uporabljate, izklopite iz vtičnice.
  

• Uporabljajte prenosni računalnik. Prenosniki običajno trošijo precej manj energije kot namizni računalniki.
  

• Aplikacije, ki jih ne uporabljate, zaprite ter redno ugašajte zaslon.
  

 

Programi, ki varčujejo namesto vas

 

Na spletu lahko poiščete številne programe, ki vam pomagajo varčevati z elektriko.

Power Manager

– namenjen je uporabi na Apple računalnikih, ki jih ob vnaprej predvidenem času izklopi. Uporaben program predvsem za pisarne, saj prepreči, da bi zaposleni pozabili ugasniti računalnike.

Auto Shut Down

,

Auto Shutdown Genius

– opravlja podobno nalogo samodejnega izklapljanja. Računalnik izklopi ob določenem času ali po določenem obdobju neaktivnosti.

TweakVista

– program, namenjen uporabnikom Viste, ki si želijo izboljšati energijsko učinkovitost računalnikov. Program oceni porabo vašega računalnika v primerjavi z drugimi, izračuna strošek elektrike in izpuste ogljika ter priporoči nastavitve.

Edison

– brezplačen in zabaven program, ki omogoča natančno načrtovanje ugašanja računalnika. Nastavitve določate glede na to, koliko energije želite prihraniti, prihranke pa lahko sproti spremljate in tekmujete z drugimi uporabniki.

[free]

Energetska učinkovitost in električne naprave v mirovanju >>>

Naprave v mirovanju povzrocajo letno 86.000 TON CO2!

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tb0edsxgkzjph9.jpg

 

Znanstveno poročilo o škodljivosti živinoreje >>

 

Skupina raziskovalcev z Elke Stehfest na čelu poudarja, da bi zmanjšanje količine govedine in svinjine vodilo k ogromnemu zmanjšanju ogljika, saj bi se vegetacija na neuporabljenih površinah občutno povečala.

Če pa se svetovno prebivalstvo preusmeri na prehrano z malo mesa, kar bi bilo 70 gramov govedine in 3425 gramov perutnine in jajc na teden, bi se sprostilo okrog 15 milijonov kvadratnih kilometrov koristnih kmetijskih površin. Tam rastoče rastlinstvo bi znatno zmanjšalo množino ogljika. Vrh tega bi se tam lahko zasadili rastline za pridobivanje bioenergije, ki nadomesti fosilna goriva.

Prav tako bi se za 20% znižal izpust toplogrednih plinov. Vsi ti ukrepi bi lahko do leta 2050 razpolovili stroške, nastale zaradi podnebnih sprememb. Izračunane stroške je prikazal znanstvenik Raymond Desjardins iz Agriculture in Agri-Food Canada

[free]

Wilkinsonova plošča odstopila od Antarktike

 

http://img.siol.net/08/086/633421241157547549_antarktika.jpg

[free]

VSAK PO SVOJO VREČO SMETI, DA OČISTIMO PACKE V NARAVI

 

So ljudje, ki povedo, kako bi pri nas lahko bilo. In so na srečo tudi ljudje, ki pokažejo, kako se to da. Vzemite vsaj en dan v aprilu v roke prazno vrečo za smeti, nataknite si rokavice, pojdite na "delovni" sprehod in napolnite vrečo s smetmi - zaradi vas bo v naravi packa manj.

Predvsem pa ne pozabite, da neprijetne stvari postanejo prijetne, če se jih lotimo s smehom in v dobri družbi. Povabite prijatelje in skupaj očistite sprehajalno pot, bližnji gozd, del rečnega brega, del soseske, mestno četrt...

 

http://web.vecer.com/portali/2008/packa/slike/packa-logo1.gif http://ris.vecer.com/RISStorage1/links/01/37/95/47/01379547-300.jpg

Seznam divjih odlagalisc po Sloveniji >>

 

Kako organizirati svojo delovno skupino?

Vsa zadeva je izjemno preprosta:

• narediš spisek vseh ljudi, za katere misliš, da bi se ti lahko pri akciji pridružili
  
  
• jih pokličeš ali kako drugače obvestiš in seznaniš z akcijo
  
  
• vsakdo izmed obveščenih lahko povabi še svoje prijatelje, znance, župana, krajane, vaščane in druge, ki lahko pomagajo.
  
  
• določiš dan, lokacijo in uro srečanja
  
  
• vpišeš informacijo na forum, da se lahko pridružijo še drugi >>
  
  
• poskrbiš, da vsak prinese svojo veliko črno vrečo za smeti, lahko tudi več, po možnosti kakšne rokavice
  
  
• poskrbiš, da bo nekdo izmed vas imel fotoaparat
  
  
• posnamite stanje lokacije PRED začetkom pobiranja
  
  
• pobirate smeti, se ob tem prijetno družite in zabavate, fotografirate
  
  
• posnamite stanje lokacije PO pobiranju
  
  
• se fotografirate ob vrečah še sami
  
  
  
• vreče lepo zaprite in zložite k najbližjim zabojnikom
  
  
• v nekaj dneh skupaj izberite 3 najboljše fotografije, ter sestavite opis in vtise z akcije
  
  
• si čestitate za opravljeno delo, uživate v očiščeni lokaciji
  
  
• se odločite, da boste akcijo ponovili večkrat letno
  
  
  

http://www.vecer.com/7d/zanaravo/

http://www.danzemlje.si/

[free]

PREDLOG ZA REVITALIZACIJO JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V SLOVENIJI (JPP) >>

Javni potniški promet je kul

[Dancerka]

Free, o fino, tole s packami!! za prjavit divja odlagališča!!

 

/in tud za kej ukrenit.../

 

Pa tud javni potniški promet je res kul!

 

pa čimveč bi blo treba na železnico, ne pa da romunski in češki tovornjaki na avtocesti ogrožajo zdravje & varnost občanov... (ti gre en tak čeh s tovornjakom prehitevat drug tovornjak, pa so čist zravn že osebni avti na prehitevalnem pasu.. ne vem, men je to ful nevarno..) pa še cesto se uničuje..

 

Pa mam čist rada Čehe (sm gledla Arabelo!) in vse narode, sam njihovi tovornjaki so pa ponavadi še slabši in tud okoljsko bolj problematični..

[free]

Brez vode ni življenja!

 

Mirno lahko rečemo, da je od dobre pitne vode odvisen naš obstoj ter obstoj ostalih življenjskih oblik na Zemlji. Zato si je bolj kot kdajkoli upravičeno zastaviti vprašanje, kako čuvamo to dobrino oz. ali jo sploh čuvamo. Naše telo vsebuje približno 65 odstotkov vode. Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato človek umre, če je nekaj časa brez vode.

 

Voda ima v organizmu razne funkcije: je topilno in transportno sredstvo za mnoge snovi, udeležena je pri reguliranju kislo-bazičnega ravnovesja in je nujna za strukturo in funkcije beljakovin in polisaharidov ter izločanje strupov. Premajhen dovod tekočine poveča riziko za motnje možganskih sposobnosti in za dementna obolenja ter lahko pospešuje bolezni srčnega obtoka.

 

Ne gre samo za to, da pijemo dovolj česar koli, temveč zato, da pijemo dobro vodo. Predvsem pri mladih ljudeh narašča priljubljenost gaziranih sladkih pijač, za katere lahko rečemo, da so prave kalorijske bombe, ker so le aromatizirana sladkorna raztopina, ki vodi k visokemu dvigu krvnega sladkorja in inzulina, povečanemu riziku za diabetes …

 

Velik problem je postala kvaliteta vode

Število kemikalij, ostankov zdravil in nitratov, ki jih lahko dokažemo v površinskih vodah, stalno narašča. Na področjih z intenzivnim konvencionalnim kmetijstvom, kjer se potrosi veliko kemičnih snovi in gnoja ter polije veliko strupov (pesticidi, herbicidi, fungicidi) in gnojnice po poljih, pridejo seveda škodljive snovi večkratno v površinske vode in podtalnico ter tako tudi v našo pitno vodo.

 

Strupeni nitrati, ki so proizvodi konvencionalnega, žal tudi ekološkega kmetijstva, lahko preprečijo sprejem važnih snovi iz hrane, kot npr. jod, kar lahko vodi k motnjam funkcij ščitnice. Za dojenčke je voda, ki vsebuje nitrate, lahko življenjsko nevarna. Bakterije lahko nitrat spremenijo v nitrit, iz katerega lahko potem nastanejo rakotvorni nitrosamini. Posebno na področjih z intenzivno živinorejo pridejo ekstremno velike količine gnoja in gnojnice na polja in nitratov v pitno vodo.

 

V Sloveniji letno potrosimo in polijemo več milijonov ton gnoja in gnojnice. V svetovnem merilu so to nepredstavljive številke, ki so šle preko vseh meja. Če pa k temu dodamo še naš prispevek iz gospodinjstev, potem se resnično lahko vprašamo kakšno vodo pijemo. Munchenski biolog prof. Reichlolf je v svojih publikacijah prepričljivo dokazal, da pretirano gnojenje z dušikom predstavlja glavni vzrok za izumiranje vrst.

 

Dodajanje večjih količin dušika v zemljo pospešuje rast samo pri nekaterih rastlinskih vrstah, mnogo rastlin pod temi pogoji pa ni zmožno za življenje. Zato je vedno težje držati mejno vrednost za nitrat. V zadnjem času se je kakovost pitne vode tako drastično poslabšala, da se je tudi slovenska vlada odločila za najslabšo možno varianto v veliko škodo uporabnikom. Znižala je namreč mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih snovi.

 

V knjigi Vzrok in nastanek vseh bolezni,izdajatelj Univerzalno življenje, na strani 116 med drugim lahko preberemo: »Če so zemeljski viri, voda, onesnaženi, če ne morejo več dajati človeku zdravih, gradilnih snovi, potem zboli tudi človek. Če uničijo najmanjše živali, mikrobe, v vodi kemikalije, atomsko onesnaženje in podobno, potem je voda v sebi neživa tekočina, ki lahko človeku služi le še za zunanje čiščenje, ne pa več za gradnjo, krepitev in poživitev organov.«

 

OZN o vodi in živinoreji

 

Del poročila Združenih narodov

– FAO, 29. november 2006, Rim

 

»Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov. Glavna onesnaževala so živalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje pridelkov za krmo.

 

Razširjena čezmerna paša ovira vodni ciklus, pri čemer zmanjšuje ponovno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov. Velike količine vode se porabijo za proizvodnjo krme. Živinoreja velja za glavni kopenski vir onesnaženja Južnega kitajskega morja s fosforjem in dušikom, kar prispeva k izgubljanju biološke raznovrstnosti v morskih ekosistemih.«

 

Za pridelavo 1 kg mesa porabimo od 2500 do 5000 litrov vode

Za pridelavo 1 kg pšenice porabimo le 50 litrov vode

Ali ste vedeli:

 

- da vsak Slovenec porabi na dan 150 litrov vode,

- da naša kri vsebuje 63 % vode,

- da s prekuhavanjem vode strupov v njej ne uničimo,

- da je po meritvah iz leta 2006 najslabša voda pri nas v Dravski, Murski in Krški kotlini predvsem zaradi nitratov in pesticidov.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota so zapisali naslednje:

Intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu in nestrokovno odstranjevanje odpadnih vod, nastalih pri masovni živinoreji, sta dva temeljna vzroka za obremenitev podtalnice. Vzroki za onesnaženje so:

• prevelika uporaba gnojil in zaščitnih sredstev,
  
  
• omejevanje na nekaj pridelkov in sejanje monokultur,
  
  
• prevelika mehanizacija,
  
  
• masovna živinoreja,
  
  
• velike količine gnojnice,
  
  
• intenzivno namakanje,
  
  
• izpiranje mineralnega dušika in fitofarmacevtskih sredstev v podtalnico.
  
  

 

Še lahko kaj storimo?

Časa za čakanje nam zmanjkuje. Potrebno je hitro ukrepati, če želimo ohraniti pitno vodo, vendar ne vlagati milijone evrov v čistilne naprave, ker to preprosto ni rešitev, ampak kraja davkoplačevalskega denarja in zapravljanje časa. Rešitev je preprosta in se glasi: odstraniti je potrebno vse najpomembnejše povzročitelje okužbe ter zastrupitve narave in voda.

 

Verjetno ni nikomur težko zaključiti, da je največja, edina in dolgoročna rešitev samo v tem, da prenehamo rediti in jesti živali. Kdor se prehranjuje vegansko, v veliki meri pripomore, da si bo zemlja vsaj na nekaterih delih spet opomogla in da bo voda spet živa energija.

Torej veliko lahko naredi vsak posameznik, še več pa odgovorni za državo, zato sprašujem Vlado RS:

 

Ali vlada RS pripravlja kakšen načrt za ohranitev pitne vode, dokler jo še imamo? Če ja, prosim, naj s tem čim prej seznani javnost. Če ne, ali bo pripravljena prevzeti odgovornosti za drastično povečanje onesnaževanja tudi v tem času? Kajti po nekaterih informacijah obstaja realna možnost, da bo prišlo do pomanjkanja pitne vode v Sloveniji že čez kakšno desetletje ali dve.

 

Stanko Valpatič, kmetovalec Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva

Vir: www.osvoboditev-zivali.org

 

iz >

[free]

Poleg nizkoogljičnega potrebno tudi “nizkovodno” gospodarstvo >

Kmetijstvo je namreč največji porabnik vode med sektorji, njegov delež je kar 70 odsototkov, z 20 odstotki mu sledi industrija, preostalih 10 odstotkov odpade na gospodinjstva. Zaradi tega je za strategijo EU o vodi ključnega pomena skupna kmetijska politika, pomembni so tudi trgovinski sporazumi z državami v razvoju, saj je od njih odvisno, kje se bo pridelovala in proizvajala kakšna hrana. Pomembna porabnika vode sta še energetika in transportni sektor, je dejal Berntell.

 

Sožitje med naravo in človekom ni možno z nasiljem >

Vsako leto v Sloveniji lovci, po nalogu države, pobijejo okoli 100.000 živali. V gozdovih in na poljih tečejo potoki krvi, v grozljivih mukah umira tisoče in tisoče živali. Ni jasno, kako se lahko ohranja narava, če se uničujejo njeni deli, to je živali.

 

 

 

Cool 1 minutni video: Public awareness

 

Greenpeace video >>

We're mobilising 3 million people to join our fight for the climate, to force governments to act against runaway climate change.

[free]

Leto 2008 je bilo rekordno za investicije v čiste tehnologije

Navkljub gospodarski krizi so investicije v čiste tehnologije v letu 2008 dosegle nov rekord. Po podatkih, objavljenih v ZDA, so na globalnem nivoju investicije znotraj tega polja znašale 6,3 milijard evrov, kar je za 38% več, kot v letu 2007. Največ investicij so pritegnili sektorji sončne energije (40% investicij), biogoriv (11%), transporta in vetrne energije.

Evropa in Izrael sta prispevali 21% globalnih investicij. Energetska učinkovitost je prejela 106 milijonov evrov (8% vseh investicij). Kot država je največ vlagala Nemčija (295 milijonov evrov), kar je za 217% več, kot v letu 2007.

K temu je pripomoglo dejstvo, da je največja investicija v sončno energijo v letu 2008 bila za dobrih sto milijonov evrov vredna investicija v proizvodnjo tankih sončnih filmov berlinskega podjetja Sulfurcell Solartechnik.

Pri CleanTech menijo, da bi se na globalnem nivoju morali osredotočiti na energetsko učinkovitost kot vir zaposlitev in gospodarskega okrevanja.

vir in vec >

 

NEMČIJA PREPOVEDALA UPORABO GENSKO SPREMENJENE KORUZE MON810

Nemčija je zaradi morebitne nevarnosti za rastline in živali prepovedala uporabo in prodajo gensko spremenjene koruze MON810 ameriškega podjetja Monsanto, ki je edina vrsta gensko spremenjene koruze, katere komercialna uporaba je dovoljena v EU. Monsanto se je odzval zelo kritično, Evropska komisija pa bo odločitev Nemčije preučila.

"Prišla sem do sklepa, da obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da predstavlja gensko spremenjena koruza MON810 nevarnost za okolje," je odločitev pospremila nemška kmetijska ministrica Ilse Aigner in pri tem zatrdila, da ne gre za načelno odločitev, ampak za enkraten primer. Pri tem je poudarila, da želi spodbujati nadaljnje raziskave gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Monsanto je nemško prepoved že ostro kritiziral in jo označil za nerazumljivo. "MON810 je varna za zdravje ljudi in živali ter za okolje. To dokazuje prevladujoče število znanstvenih raziskav," so poudarili in pri tem dodali, da je ta vrsta GSO v Evropski uniji dovoljena.

vir in vec >

[free]

Evropske volitve: koga bomo volili, če nas zanima trajnostni razvoj in okolje?

(sporočilo za javnost)

 

Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana, 23.4.2009

 

Skupina osmih slovenskih okoljskih organizacij* je včeraj, na Dan Zemlje, kandidate za Evropski parlament pozvala, naj se opredelijo do ključnih vprašanj okolja in trajnostnega razvoja v Evropi in globalno.

 

Na Inštitutu za trajnostni razvoj so za kandidate pripravili vprašanja, ki se nanašajo na dve tudi za Slovence izjemno aktualni temi: uporabo gensko spremenjenih organizmov v hrani in kmetijstvu ter rabo jedrske energije. Tretje vprašanje pa kandidate sprašuje po opredelitvi do manifesta "Okoljski načrt 2009-2014 - VLOGA EVROPSKEGA PARLAMENTA", ki so ga za svoje izhodišče glede pričakovanj od novega Evropskega parlamenta vzele tudi okoljske organizacije, podpisane pod poziv. Manifest je sicer lani pripravila skupina "10 zelenih", ki jo sestavlja deset največjih evropskih mrežnih okoljskih organizacij, v katerih sodelujejo tudi mnoge slovenske.

 

Nadaljnje informacije: Anamarija Slabe, ITR, anamarija.slabe@itr.si; (01) 4397 460; 041.725.991

 

• Vprašanja kandidatom za Evropski parlament
  
• Okoljski Manifest za Evropske volitve 2009
  

iz >

 

--

 

OKOLJE V OSRČJU EVROPE - Okoljski načrt 2009-2014 - VLOGA EVROPSKEGA PARLAMENTA:

Vloga Evropskega parlamenta: Evropa državljanov proti Evropi korporacij? >>

[free]

Žabja statistika - Pomagajmo žabicam cez cesto

 

(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«, kjer

so rešili

16.713

dvoživk

! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_t01ndrjcxf2bok.jpg

[Guest Jeti]

avto za našega Free-ja

 

dirkalnik, ki ga poganja čokolada

[free]

Žabja statistika - Pomagajmo žabicam cez cesto >>

 

(24:51) Svetovni dan zaščite žab (Save the frogs day, 28.4.2009). V Sloveniji veliko dvoživk pogine na cestah v času sezonskih migracij, predvsem spomladi, ko se odpravijo do najbližje vode, da bi odložili mreste. Zadnja leta je tudi pri nas vedno več akcij, ko ljudje pomagajo dvoživkam, da varno prečkajo cesto. Na Krajinskem parku Radensko polje je od začetka marca pa do začetka aprila potekala akcija »

Pomagajmo žabicam čez cesto

«, kjer

so rešili

16.713

dvoživk

! Predava Lara Kastelic, študentka biologije in zunanja sodelavka Krajinskega parka Radensko polje.

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_t01ndrjcxf2bok.jpg

 

video:

An amazing Rain frog >

 

He ce bi se s takim po svetu vozil, bi blo super!

 

edina morebitna napaka je, ali sploh tak avto in podobne sporte potrebujemo zakaj vec kakor naso muhasto osebnost

 

avto za našega Free-ja

 

dirkalnik, ki ga poganja čokolada

[free]

United Nations Makes it Official: World Oceans Day is June 8