Skoči na vsebino

Ekologija in okoljevarstvo


free

Recommended Posts

Tale citat je kar OK:

"...torej potrjuje - extremi se dogajajo. vzrok podnebne spremembe".

 

To zimo nas TV, časopisi +....kar zasipajo z vestmi kaj & kje se na

področju vremena in katastrof dogaja na tem našem svetu.

Vem, da boš rekel: Pa saj tako je bilo zmeraj, a takrat

ni bilo toliko medijev +......

To je sicer gola resnica, vendar pa statistiki lahko z obdelavo

podatkov vso sliko prikažejo tudi drugače.

Žal, pa jim odgovorni & pristojni nič NE verjamejo.

 

SKLEP: "Psi lajajo, karavana gre dalje" !

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

aja, a zato sedaj v letu 2010 dosegamo vremenske rekorde na vseh zivih vremenskih okoliscinah! x:o)x

 

--

1) dogodek:

VABLJENI NA PREDSTAVITEV EKOLOŠKIH IZDELKOV IN DEGUSTACIJO

v soboto, 6. februarja 2010, v trgovskem centru Mercator center Šiška v Ljubljani.

 

Predstavili bomo projekt Bio užitek ter v degustacijo ponudili dobrote iz ekoloških kmetij.

Vljudno vabljeni.

2) dogodek:

VABLJENI NA PREDAVANJE
O MOŽNOSTIH SKRAJŠANE VERIGE PRODAJE EKOLOŠKIH ŽIVIL IN PARTNERSKEGA KMETOVANJA

v sredo, 10.02.2010 ob 18.00 uri, v prostorih Okoljskega centra na Trubarjevi cesti 50 v Ljubljani

 

Srečanje s potrošniki je organizirano v sklopu programa Bio užitek, ki skrbi za izboljševanje povezav med potrošniki ekoloških živil in ekološkimi kmeti.Veselimo se vaše udeležbe.

Za več informacij pokličite brezplačno številko 080 88 21

Team programa Bio Užitek, www.biouzitek.si, info@biouzitek.si

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Območje osrednjega dela atlantske obale ZDA je zajelo močno snežno neurje, kar je v Washingtonu povzročilo vsesplošni kaos. Vremenoslovci so sicer za to območje napovedali do 76 centimetrov snega, kar bi podrlo rekord iz leta 1922, ko je zapadlo 71 centimetrov snega.

dejmo si se mal zatiskat oci no, k je tolk fajn x:o)x :o|o:

 

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3bac32cc4b0c3c4e086797391e3fb4c3.jpeg

 

aja, a zato sedaj v letu 2010 dosegamo vremenske rekorde na vseh zivih vremenskih okoliscinah! x:o)x

 

Ce gledamo na to stoletje v obratni smeri kot prejsnje stoletje, bi pomenilo, da kolikor smo v prejsnjem slabega v zrak spustili, toliko bomo v tem nazaj dobili. x:o)x :sori: No ja, bolj ali manj verjetno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Konkreten Argument, dokaz, raziskavo prosim!? - prvic!

...Samo ljudje nismo krivi zanje. Zemlja se ohlaja.

 

beri tole - DOKAZ - IPCC je dokazal!

+

http://www.ipcc.ch/publications_and_data/p...esis_report.htm

oziroma: http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/syr/ar4_syr.pdf

 

Torej citiram:

Global GHG emissions due to human activities have grown since pre-industrial times,

with an increase of 70% between 1970 and 2004 (Figure 2.1).
5
{WGIII 1.3, SPM}

Carbon dioxide (CO2) is the most important anthropogenic GHG.

Its annual emissions have grown between 1970 and 2004 by about

80%, from 21 to 38 gigatonnes (Gt), and represented 77% of total

anthropogenic GHG emissions in 2004 (Figure 2.1). The rate of

growth of CO2-eq emissions was much higher during the recent

10-year period of 1995-2004 (0.92 GtCO2-eq per year) than during

the previous period of 1970-1994 (0.43 GtCO2-eq per year).
{WGIII

1.3, TS.1, SPM}

(Figure 2.3). The atmospheric concentrations of CO2 and CH4

in 2005 exceed by far the natural range over the last 650,000

years. Global increases in CO2 concentrations are due primarily

to fossil fuel use, with land-use change providing

another significant but smaller contribution. It is very likely

that the observed increase in CH4 concentration is predominantly

due to agriculture and fossil fuel use. The increase

in N2O concentration is primarily due to agriculture.
{WGI

2.3, 7.3, SPM}

Many halocarbons (including hydrofluorocarbons) have increased

from a near-zero pre-industrial background concentration,

primarily due to human activities.
{WGI 2.3, SPM; SROC SPM}

There is very high confidence that the global average net

effect of human activities since 1750 has been one of warming,

with a radiative forcing of +1.6 [+0.6 to +2.4] W/m2

(Figure 2.4).
{WGI 2.3, 6.5, 2.9, SPM}

Global atmospheric concentrations of CO2, CH4 and N2O

have increased markedly as a result of human activities

since 1750 and now far exceed pre-industrial values determined

from ice cores spanning many thousands of years

Konkreten Argument, dokaz, raziskavo prosim!? - drugic!

Ničesar nam niste dokazali.

 

Smo pa mi vam dokazali, da ste eni navadni lažnivci, ki ste ponarejali podatke in lagali javnosti

 

aha, pa suse tudi x:o)x

Kar pa je posledica ohlajanja Zemlje. Več orkanov nastaja na Zemlji takrat, ko je Zemlja hladna, manj pa, ko je Zemlja topla

 

aha, in extremno vroce leto 2009 in vedno vec pozarov po svetu x:o)x

da o taljenju ledenikov sploh ne bi govoril ker je v temi ze full tega napisano.

Ekstremen mraz, ekstremna količina snega...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja, kaj se sploh menim z modeli ki ne verjamejo v prihodnost xrolleyesx

sicer pa: ne bo! razen ce v zemljo trci kaksen vecji komet ipd. Al pa da kaskne vulkan izbruhne v presenetljivi meri in zakrije sonce in planet z vulkansmi prahom. V tem rpieru zemlja se vedno obstane, samo zivljenje kot ga poznamo bi se spremenilo in clovek verjetno izumrl. Al pa ratu zlo cudn. mogoce vprasanje ali bolj kot sedaj x:o)x

 

a delas ti na IJS?

zanima me kje bi lahko testiral vpliv dolocenaga materiala, ki vpliva na vodo in spremeni njen pH, torej testiranje vpliva anionskega materila na vodo in nato se drug test, vpliv teh anionov na doloceno vrsto bakterij?

Kaj je sploh važno, kake rekorde tolčemo. Saj bo itak leta 2012 konec sveta.

 

:bomb: :bomb: :bomb:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja rabil boš elektrodo za merjenje pH. Pa eno dobro tehnico.

 

V kozarec daš vodo, zmeriš pH. Potem dodaš v en kozarec malo materjala in meriš spremembo pH po času, potem daš v drudi kozarec malo več materjala in meriš pH po času....

 

In tako dobiš graf odviosnosti pH od količine dodanega materjala na liter tekočine.... štejješ lahko koncentracijo baterij s mikroskopom in turkovo mrežico....

 

Ma vse skupaj je kar drago. Mikroskop stane 500 evrov, mrežica 100, barvila 100 evrov...

 

bakterije lahko šteješ tudi s filtriranjem in tehtanjem suhe snovi, če jih je več...

 

Vpliv pH na rast Morganizmov, je ena izmed najbolj študiranih stvari. O tem se najde na tone literature, člankov, knjig.

 

Srečno z študijem.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Po moje so poceni. Vprašaj na zavodu za zdravstveno varstvo Odelek za vode. Po mojem bi ti za 30 evrov zmerili.

 

Lp

 

Pejdi si prej še pogledat v NUK kak članek o tem. Tam boš našel kup literature, vpliv koncentracije natrija na pH....

 

LP

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Od 97% vode na planetu, je pitne samo 3%. Za vsa bitja na Zemlji, je onesnaženost te vode problem. Za svoj obstoj človek potrebuje vodo, ni dovolj Coca Cola... Odnos do pitne vode, podtalnice, pa je katastrofalen. Onesnažujemo jo z industrijskimi

odplakami, z umetnimi gnojili, z gnojnico, s smetišči, s soljenjem cest, s komunalnimi odplakami. Vsa ta onesnažena voda, se vrne nazaj na mizo preko zelenjave, mesa, vode…njami.

 

V Sredozemsko morje letno steče 120.000 ton mineralnih olj, 60.000 ton detergentov, 100 ton živega srebra, 3.800 ton svinca in 3.600 ton fosfatov. K temu je treba prišteti še na milijone nerazgradljivih plastičnih vreč in druge nesnage. Z ladij pa vsako leto iztočijo še vsaj milijon ton surove nafte, v glavnem zato, ker v pristaniščih ni naprav za zbiranje odpadnih olj in čiščenje ladijskih rezervoarjev. Tri četrtine vse nesnage, ki se izceja v Sredozemsko morje, prispevajo Francija, Španija in Italija. Ribe…njami.

 

Onesnažen zrak: Onesnaženost zraka nastane z izpuščanjem plinastih snovi in trdnih delcev iz procesa zgorevanja, industrijskih procesov in motornih vozil. Zaradi izpuščanja onesnažujočih snovi v ozračje, se pojavljata kisli dež in smog. Onesnaženi zrak povzroča škodo na objektih, površinskih in talnih vodah, gozdovih in drugi vegetaciji, vodnih rastlinah in živalih ter ogroža zdravje prebivalstva. Kisli dež…njami.

 

Prašičja kuga, nore krave, piščančja kuga…živali redimo zato, da zbolijo?

 

Vsako leto, evropsko okolje zasipamo, z več kot 200.000 kilogrami pesticidov. Te kemikalije ne zatirajo samo škodljivcev, katerim so dejansko namenjene, ampak imajo v mnogih primerih tudi potencialni vpliv na človeški organizem, tako na odrasle kot tudi otroke.

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Izsla je februarska številka novic Mreže Plan B za Slovenijo. Iz vsebine:

 

Na forumu o TEŠ predstavljen radikalno spremenjen načrt gradnje

Pobuda za ustanovitev nove koalicije za energetsko učinkovitost

 

Napovednik: Predhodna najava razvojnih forumov za Plan B 2.0

 

Novice so objavljene na

http://www.umanotera.org/upload/files/NOVICE_PlanB_07.pdf.

 

 

Lep pozdrav,

 

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Trubarjeva 50

1000 Ljubljana

tel: 01 4397100

http://www.umanotera.org

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Posredujem:

Ali resnično potrebujemo plastične vrečke?

Vse več jih konča na odlagališču smeti in s tem obremenjujejo okolje. Danes se lahko odločiš in začneš uporabljati pletene vrečke za večkratno uporabo, hkrati pa podpiši peticijo zakona za omejevanje uporabe plastičnih vrečk:

 

OMEJIMO POTROŠNIŠTVO!

V Sloveniji porabimo 300-600 milijonov vrečk na leto oziroma 150-300 na osebo v enem letu.

 

PLASTIKA GROZI - PLASTIKA MORI!

Tisoče morskih živali letno pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo in vrečke jim zamašijo prebavni sistem, kar vodi do pogina živali.

 

MISLIMO NASE IN NA SVET OKOLI SEBE – ZDAJ IN V PRIHODNOSTI!

Plastične vrečke se ne razgradijo biološko, temveč v njih poteka svetlobna razgradnja – v vedno manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove.

Hvala, ker misliš tudi na druge
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

VČERAJ JE BIL V PARLAMENTU IZVOLJEN / POTRJEN NOVI OKOLJSKI MINISTER.

Zdi se mi primerno, da bi se g.Zarnić čimprej konkretno opredelil

do svojih - vsaj - prioritetnih nalog, ki bi jih tudi predstavil !

Vse nas verjetno (?) zanima razrešitev "dileme":

- Šoštanj VI = DA ali NE,

- nuklearka II ?

To so projekti, ki terjajo ogromnooooooo našega, davkoplačevalskega denarja.

Na drugi strani pa še NI "trasirana" obsežna vseslovenska akcija za VARČEVANJE z energijo.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kar se novega (ali kateregakoli že) okoljskega ministra tiče: Politiki majo en specifičen način razmišljanja (če ga ne bi imeli, sploh ne bi mogli priti tako daleč v politiko - ta način razmišljanja je namreč eden poglavitnih dejavnikov selekcije politikov), namreč vse teme, vključno z varstvom okolja, so zanje predvsem politične teme, ne pa življenjske kot za večino nas "navadnih" smrtnikov. Zato prioritete izbirajo glede na točke v politični igri moči, ne pa glede na realno življenjsko situacijo neke družbene skupnosti. To dvoje se sicer lahko včasih celo mal ujema, ni pa to nujno; ker je politična igra ponavadi zelo odtujena od življenjskih in realnih okoljskih vprašanj, je to ujemanje bolj redko. Tako da ni realno od politikov preveč pričakovati. Stvari in odgovornost glede okolja bo treba vzet kar v svoje roke in naredit najbolje kar pač znamo in zmoremo ("takle mamo"). Sicer pa naša civilizacija sploh ni prva, ki ga je srala, kar se uničevanja okolja in (ne)ukrepanja tiče. Posebej poučna je štorija o tistih famoznih ogromnih kipih z Velikonočnih otokov. Ti kipi so bili simboli družbene moči in vodilni družbeni sloji so tekmovali v tem, kdo jih bo imel več in bolj mogočne. Da so jih privlekli na obalne dele, pa so posekali ogromno dreves, kar je porušilo občutljiv ekosistem na otokih in zelo verjetno tudi povzročilo propad njihove civilizacije. (btw. Kakšna asociacija na našo civilizacijo?).
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

No, to so po moje vsekakor res ene od prioritetnih tem. :palec:

 

kaj pomeni trasirana? :inocent: ? a, kako jo izvesti?

 

VČERAJ JE BIL V PARLAMENTU IZVOLJEN / POTRJEN NOVI OKOLJSKI MINISTER.

Zdi se mi primerno, da bi se g.Zarnić čimprej konkretno opredelil

do svojih - vsaj - prioritetnih nalog, ki bi jih tudi predstavil !

Vse nas verjetno (?) zanima razrešitev "dileme":

- Šoštanj VI = DA ali NE,

- nuklearka II ?

To so projekti, ki terjajo ogromnooooooo našega, davkoplačevalskega denarja.

Na drugi strani pa še NI "trasirana" obsežna vseslovenska akcija za VARČEVANJE z energijo.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene to kar pises spominja na stado, al pa uno zgodbico o labodu. x:Dx (V stado v smislu kot skupina (politiki) zaprti v svoj krog)

Labod se je rodil med kokosmi in vedno sanjal kako bi bilo ce bi lahko letel kot ptice na nebu.

Nikoli ni vzletel, ker nikoli ni upal ven iz kurnika. x:Dx :o|o:

Tako nekako me asocira, da nek politik v stadu, pac vidi zgolj iz omejene perspektive. Kjer namisljeno postaja pomembno in pomembno morda namisljeno. Kjer delo postaja sluzba in sluzba ne delo. x:Dx

 

Meje znoraj sistema, ki smo jih zgradili so okorne. Mislim da je v tem problem. Ce hoce clovek lulat, mora popdisat tri peticije, obiskat stiri urade, tri notarje in pridati 14 podpisov. Tudi zato je politika v vseh porah tega sistema. Kakor brani, tako lahko na drugi strani skoduje. Kakor lahko na eni strani preprecuje s pomocjo pravil (zakonov), lahko na drugi strani omejuje.

Zelo pomembna druzbena vprasanja ne morejo iti mimo skupnega odlocanja naroda. Ne bi smela iti. Vsaj dokler niso izvoljeni posamezniki dovolj zaupaja vredni da lahko odlocajo v imenu vseh primerno. Tega se morda iti ne zavedamo dovolj. Hkrati dopuscamo kakor se hkrati kot narod tudi premalo ukvarjamo (preko nevladnih organizacij in raznih pobud, ter podobno).

 

Ce ugibam, morda razmerje teorija in praksa nista vsklajeni? :inocent: xrolleyesx

Sicer pa razmisljam, kaj bi ti odgovoril? Dobro vprasanje si izpostavila! :palec:

 

 

Kar se novega (ali kateregakoli že) okoljskega ministra tiče: Politiki majo en specifičen način razmišljanja (če ga ne bi imeli, sploh ne bi mogli priti tako daleč v politiko - ta način razmišljanja je namreč eden poglavitnih dejavnikov selekcije politikov), namreč vse teme, vključno z varstvom okolja, so zanje predvsem politične teme, ne pa življenjske kot za večino nas "navadnih" smrtnikov. Zato prioritete izbirajo glede na točke v politični igri moči, ne pa glede na realno življenjsko situacijo neke družbene skupnosti. To dvoje se sicer lahko včasih celo mal ujema, ni pa to nujno; ker je politična igra ponavadi zelo odtujena od življenjskih in realnih okoljskih vprašanj, je to ujemanje bolj redko. Tako da ni realno od politikov preveč pričakovati. Stvari in odgovornost glede okolja bo treba vzet kar v svoje roke in naredit najbolje kar pač znamo in zmoremo ("takle mamo"). Sicer pa naša civilizacija sploh ni prva, ki ga je srala, kar se uničevanja okolja in (ne)ukrepanja tiče. Posebej poučna je štorija o tistih famoznih ogromnih kipih z Velikonočnih otokov. Ti kipi so bili simboli družbene moči in vodilni družbeni sloji so tekmovali v tem, kdo jih bo imel več in bolj mogočne. Da so jih privlekli na obalne dele, pa so posekali ogromno dreves, kar je porušilo občutljiv ekosistem na otokih in zelo verjetno tudi povzročilo propad njihove civilizacije. (btw. Kakšna asociacija na našo civilizacijo?).
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

en skepticni clanek

 

cakam "plaz" komentarjev x:o)x

 

--

 

Clanek precej ekonomsko naravnan.

Skoda je le, ker je clanek izpustil bistveno! Ocitno to dr. Bevcu ni poznano x:o)x :sori:

 

Zakaj pravim da ne ve, v cem je bistvo, zato ker je napisal tole:

Obstaja pa upanje, da bodo tudi politični vrhovi sčasoma uvideli, za kaj gre, in zavrgli zlohotne zahteve po omejitvah produktivnosti Amerike in znižanju življenjskega standarda.

in tole:

V Ameriki je napovedovanje prihajajoče katastrofe povzročilo vsakovrstna ekomomska prizadevanja in realizacijo bizarnih projektov (npr. električni avtomobili, mlini na veter, izkoriščanje energije morskih valov, produkcija vodika s pomočjo alg in podobno), ki jih je ekonomija že zdavnaj zavrgla kot ekonomsko nerealistične.

Ce govori o znizanju standarda na racun sredstev namenjenih za preprecevanje podnebnih sprememb, tega ni jasno navedel; kakor pa tudi zelo posplosuje, ko navaja, da je enkonomija nekatere pobude in smernice zavrgla.

 

Vredu se mi zdi, da znanstveniki raziskujejo vzroke za podnebne spremembe in podajajo nove teze ter mmenja o tem, ali je clovek glavni krivec za podnebne spremembe ali ne.

Toda ob tem, se mi NE zdi primerno pridodajati obcutka, da je sedanji odnos cloveka do narave primeren in da nasega odnosa ni potrebno spremeniti! - Namrec predvsem zato gre!!

Ukvarjamo se s tezami o podnebnih spremembah, ob tem pa pozabljamo, da je smisel ohranjati naravo in osnovne pogoje bivaja! - Zato gre!

 

Ekologi in klimatologi to pocno ravno zaradi tega. To je njihov namen!

Seveda pa brez ekonomije ne gre in v tem lahko nastane problem. Se posebej, ker se le ta lahko naslanja predvsem na raziskave znastvenikov, ne pa samoumevno in logicno na odnos do okolja, kot glavnega pogoja in s tem merila za obstoj cloveka. In ne zato, da bi kdorkoli prepreceval ekonomsko rast ZDA, EU ali koga drugega.

In to izkorisca predvsem ekonomija, ki deloma zivi tudi na racun izkoriscanja okolja in ljudi, njenih dobrin, ki znatno vplivajo na zivljenje ljudi (voda, hrana, zrak itn).

V tem pa ekologom nikakor ocitati, se posebej tistim ne, ki se borijo za ohranjanje se tisto malo preostalo zelenega planeta.

 

In ce dr. Bavcu ocitno fajn piti oporecno vodo in hrano, ter dihati izpusne pline na racun "kvalitete zivljenja" kot jo imenuje, se vprasam, ce je morda v svojem nazivu pozabil iz kje izhaja!? Iz laboratorija ali narave!? :vragec: x:o)x

 

No, ampak vejic pa ga tudi v laboratoriju niso naucili postavljati. x;)x x:o)x

 

 

Me zanima kaj bodo na to odgovorili klimatologi in ekologi?
:inocent:
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene to kar pises spominja na stado, al pa uno zgodbico o labodu. x:Dx

Labod se je rodil med kokosmi in vedno sanjal kako bi bilo ce bi lahko letel kot price na nebu.

Nikoli ni vzletel, ker nikoli ni upal ven iz kurnika. x:Dx :o|o:

Tako nekako me asocira, da nek politik v stadu, pac vidi zgolj iz omejene perspektive. Kjer namisljeno postaja pomembno in pomembno morda namisljeno. Kjer delo postaja sluzba in sluzba ne delo. x:Dx

 

Meje znoraj sistema, ki smo jih zgradili so okorne. Mislim da je v tem problem. Ce hoce clovek lulat, mora popdisat tri peticije, obiskat stiri urade, tri notarje in pridati 14 podpisov. Tudi zato je politika v vseh porah tega sistema. Kakor brani, tako lahko na drugi strani skoduje. Kakor lahko na eni strani preprecuje s pomocjo pravil (zakonov), lahko na drugi strani omejuje.

Zelo pomembna druzbena vprasanja ne morejo iti mimo skupnega odlocanja naroda. Ne bi smela iti. Vsaj dokler niso izvoljeni posamezniki dovolj zaupaja vredni da lahko odlocajo v imenu vseh primerno. Tega se morda iti ne zavedamo dovolj. Hkrati dopuscamo kakor se hkrati kot narod tudi premalo ukvarjamo (preko nevladnih organizacij in raznih pobud, ter podobno).

 

Ce ugibam, morda razmerje teorija in praksa nista vsklajeni? :inocent: xrolleyesx

Sicer pa razmisljam, kaj bi ti odgovoril? Dobro vprasanje si izpostavila! :palec:

mene pa plavo in vijolično spominja na lučko kajfež.

pa nč osebnega, tko da ne rabiš 3 strani in 8 linkou limat. no... seweda lahko, ampak ne prčakuj, da bodo prebrani, kar se mene tiče.

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe je priznal "napako" glede topljenja himalajskih ledenikov Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je pred dvema letoma podal oceno, ki naj bi temeljila na obsežnih raziskavah vpliva globalnega segrevanja. Ta med drugim tudi napoveduje, da bodo v naslednjih petindvajsetih letih zaradi globalnega segrevanja izginili himalajski ledeniki.

 

Vendar je podpredsednik IPCC-ja Jean-Pascal van Ypersele sinoči priznal, da so pri tem napravili napako. Vendar pa je ob
Ypersele
tem dejal, da napaka na kredibilnost celotnega poročila ni bistveno vplivala. Za BBC je povedal: "Ne vidim, kako bi lahko ena napaka na 3.000 straneh poročila škodila kredibilnosti celotnega poročila.

 

Nekateri ljudje bodo z njo poskusili škodovati kredibilnosti IPCC-ja, toda če jo lahko najdemo, razložimo in spremenimo, bo utrdila našo kredibilnost, saj s tem pokažemo, da smo se pripravljeni učiti iz naših napak."

 

Pri IPCC-ju so še povedali, da je njihova predpostavka temeljila na poročilu, objavljenem v znanstveni publikaciji, vendar je tudi avtor tega poročila priznal, da njegovo delo ni temeljilo na dejstvih. Članek v publikaciji New Scientist niti ni govoril o izsledkih kake raziskave, bil je le zapis telefonskega intervjuja z nekim akademikom.

 

Indijski znanstvenik dr.
Syed Hasnain
je dejal, da so bile trditve le "špekulacije" in da niso temeljile na nobeni uradni raziskavi. Profesor
Murari Lal
, ki je nadzoroval poglavje o ledenikih pri poročilu IPCC-ja, je sedaj predlagal, naj trditev o ledenikih izpustijo.

 

Vir:

 

--

 

Zaustavimo izumiranje življenja na planetu

 

Izginjanje biotske raznovrstnosti je globalna katastrofa, ki ni nič manj nevarna od podnebnih sprememb, in enako ogroža obstoj življenja na planetu. Strokovnjaki zaradi hitrosti izginjanja vrst govorijo o "šestem velikem izumiranju" v zgodovini Zemlje. Za izginjanje biotske raznovrstnosti je brez dvoma kriva človeška dejavnost.

 

Vodje držav sveta so leta 2002 sprejeli skupni cilj "do leta 2010 bistveno zaustaviti izginjanje biotske raznovrstnosti". Danes je vsem jasno, da ta cilj ne bo dosežen. Zato je bil namen konference, da predstavi vizijo biotske raznovrstnosti po letu 2010 in bolj konkretne cilje za zaustavitev izginjanja živalskih in rastlinskih vrst.

 

Predstavnik Evropske komisije Falkenberg je podal štiri predloge Komisije za nove cilje EU, o katerih se bodo države članice odločile do marca letos. Visoki uradniki nekaterih evropskih držav so na okrogli mizi podprli četrto, najbolj ambiciozno možnost, ki ne le potrjuje cilj zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti v EU, temveč vključuje tudi sprejem odgovornosti EU za to težavo. EU je kot skupnost razvitih držav namreč s svojo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo sokriva za izginjanje vrst drugje po svetu, zlasti v državah v razvoju.

 

Vendar pa se je razprava o predlaganih ciljih v državah članicah šele začela. Nevladne okoljske organizacije si bodo prizadevale, da bo končna odločitev najmanj enaka najbolj ambicioznemu predlogu Komisije. NVO so se dan pred konferenco srečale na seminarju in nato na konferenci predstavile svoja stališča in predloge. Predlogi so večinoma povzeti v Rešilnem načrtu za biotsko raznovrstnost EEB (Evropski okoljski biro).

 

EEB opozarja, da morajo vodje držav EU na zasedanju Pomladnega sveta potrditi najbolj ambiciozen predlog, ki mora postati tudi osrednji del Strategije EU 2020. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, podpredsednica EEB, pravi: "Izginjanje biotske raznovrstnosti je globalna katastrofa, ki ni prav nič manj nevarna od podnebnih sprememb.

 

Čas je, da tej zanemarjeni temi namenimo pozornost, ki jo zasluži. Ekosistemi, ki nam zagotavljajo hrano, surovine, svež zrak in pitno vodo, brez biotske raznovrstnosti ne bodo delovali. Uspešno ohranjanje biotske raznovrstnosti je tako tudi vprašanje varnosti in mora zato dobiti pomembno vlogo v Strategiji EU 2020, ki bo opredelila, kako bo EU iz sedanje krize izšla na trajnosten način."

 

Vir:

 

ta je pa smesna x:Dx :inocent:

Kako bodo vodje drzav zmanjsale izginjanje biotske raznovrstnosti, ce ob tem ne mislijo dovolj ambiciozno (Kopenhagen) zmanjsati vpliva na vecanje globalnega segrevanja? xrolleyesx

Torej ni ravno logicno, da globalnega segrevanja ne bomo zmanjsali, zmanjsevali bomo pa vpliv na zmenjsevanje biotske raznovrstnostni, ane!? Splosno receno - vse je povezeno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

Zelena delovna mesta - ključ izhodne strategije

9. marec 2010 od 16. do 19. ure
,
Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana

 

Slovenski E-forum v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, v okviru

projekta Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj 9. marca 2010 ob 16. uri v Centru Evropa

organizira Razvojni forum na temo "Zelena delovna mesta - ključ izhodne strategije".

 

Leta 2008 je svet zajela gospodarska kriza, soočamo pa se tudi s podnebno-energetskimi izzivi.

Nastala krizna situacija jasno nakazuje okoljsko nevzdržnost obstoječe gospodarske paradigme in

kliče k razmisleku o možnih rešitvah. V razmerah gospodarske depresije imamo enkratno priložnost

za nastavitev in dosledno izvrševanje politik prehoda v nizkoogljično družbo, ki so v skladu s

podnebno-energetskimi obvezami na EU ravni in ki imajo poleg blagodejnih učinkov na zaposlovanje

še druge pozitivne makroekonomske ter razvojne učinke. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

in evropske zadeve (SVREZ) je januarja 2010 izdelala dokument z naslovom "Slovenska izhodna

strategija 2010 – 2013", ki opredeljuje ključne politike za proces prilagajanja gospodarstva po krizi.

Prižgimo zeleno luč razpravi o zelenem zaposlitvenem potencialu v Sloveniji in v svetu!

Sogovorci na forumu bodo:

• Predstavitev Izhodne strategije, predstavnik Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

• Ali je "zeleno" gospodarstvo strošek?, Mojca Vendramin, Urad za makroekonomske analize in
razvoj

• Energetska sanacija obstoječih stavb nudi nova delovna mesta, dr. Peter Novak

• Makroekonomski učinki programa razvoja obnovljivih virov energije v Sloveniji, mag. Aleš
Bratkovič, Enecon d.o.o.

• Energetska ®evolucija za EU 27 – ®evolucija delovnih mest, mag. Nina Štros, Greenpeace

Razpravo na forumu bo povezoval Andrej Klemenc, tajnik Slovenskega E-foruma.

Vljudno vabljeni k udeležbi in sodelovanju!

Prosimo, da udeležbo potrdite do 8. marca
na naslov: nina.tome@umanotera.org

 

Dodatne informacije:

Tomaž Dintinjana, tel.: 05 907 1329, tomaz.dintinjana@se-f.si in Nina Tome, tel.: 05 907 1334, nina.tome@umanotera.org

Izvedbo dogodka v Centru Evropa sta omogočila Urad vlade za komuniciranje in Predstavništvo Evropske komisije v RS.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Odgovor Pornyu (carju):

Poglej okoli sebe in prizgi tv. A je to zate normalno?

Ce je, se nimam vec kaj menit o tem s teboj. Ce ni, pa povej kaj je temu vzrok, ce zelis seveda.

 

In cetudi bi slo za polresnice, ali te prinasajo v druzbo kaj slabega? Ker ce je polresnica, pomeni da je del resnice. Kje si sploh nasel tak besedni termin za okoliscine
xrolleyesx

 

Mislim da sama fiilozofija za katero stoji skrb za okolje v sirsem smislu ne prinasa v druzbo slabih prepricanj in mnenj, temvec predvsem poudarja in vspodbuja tisto kar je v ljudeh dobrega, torej skrb za okolje, primernejsi odnos do potrosnistva in naravnih dobrin, primernejsi odnos do raziskovanja, ki se v veliki meri usmerja v varcnejse in otpimalnejse nacine izkoriscanja energije, prinasa veliko novih bolj zelenih delavnih mest, v cloveku vzbuja skrb se za koga drugega kot le samega sebe (zivali, rastline, okolje), veca zavedanje o tem kje in v kaksnem okolju zivimo ter kaksen odnos imamo do okolja in tudi do sebe - torej zavest o samem nacinu zivljenja, smislu zivljenja in odnosu do bivanja, vspodbuja, da vedno bolj znamo ceniti okolje v katerem zivimo, s tem tudi kvalitetno hrano, vspodbuja zavest o tem, da je zanost in so razni lobiji sli dosti predalec v svojem ozkem razmisljanju v katerega je bilo vkljucenega premalo zavesti o sobivanju in soodvisnosti do okolja v katerem zivimo, itn.

Veliko je tega, za cel roman, kar bi lahko nanizal o tem kaj pomeni dolocena folozofija ali vzgibi kateri sledi.

 

En izmed glavnih sicer jasno da egoisticnih tezenj, pa je vzvod, ki temelji na pomanjkanju nafte in odvisnosti od energije sploh.

 

Je pa kar nekaj ljudi, ki ne zelijo sprejeti nekaterih dejstev, saj bi to bremenilo njihov uteceni nacin bivanja in vspodbujalo spreminjanje prepricanj in ustvarjalo potrebo po konkretnih dejanjih.

 

Sicer pa je IPCC podal odgovore in dokaze - ki sem jih podal v to temo in temo o nedavi svetovni konferenci. Ce pa se tebi ne da brat zadeve, pa je to pac tvoj problem.
x;)x

 
Po moje neko nedokazano globalno segrevanje.

Povsod zahteva dokaze in razlaga, da gre za napihovanja, polresnice, tukaj, ko je govora o podnebju pa jih ne rabi, pa že narava dokazuje, kako nas manipulirata rumeni tisk in Lučka Kajfež Bogataj in ekologi teoretiki zarote.
x:Dx

 

 

Huda zima na Floridi zahtevala številne živali - Nakljucje? Don't think so!

Kakšno moč bo imela ogromna ledena gora?

Risu v Sloveniji znova grozi izumrtje

Polovici primatom grozi izumrtje

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...