Ekologija in okoljevarstvo

[enja]

Branjevka! :xx!:

 

A to zdej name misliš?

 

Tomazslo bi bil branjevec

[free]

ma neeee. zakaj nate??

ok, pol pa branjevec!

 

tomazu, ker sem mu na zulj stopil.

namrec zmanjkalo mu je argumentov, pa se revez na tak nacin mascuje, da govori o meni - o tem kak naj bi jaz po njegovem bil in kako naj bi zivel

 

vemo kako je samopomembnost lahko moteca... nekaj narediti za ohrajanje narave, potem pa misliti, da smo edini, ki smo v resnici kaj naredili

 

 

Kar se tice pa pisanja tule v tej temi, pa sem vesel, da se sploh pise, govori in razmislja o ekologiji. Cetudi ima kdo slab dan, in stvari vidi crno-bele in kljub temu, da se v cem ne strinjamo; imamo vsaj moznost o tem govoriti, pisati in razmisljati!! In to se mi zdi veliko!

Prevec ljudi ekologija zal niti ne zanima.

Namrec najprej smo se na-ucili, razumeli, doumeli, uvideli potrebo; sele potem smo priceli s prakticim delom! Sam to je ocitno zlo tesko razumet al kaj In ravno to je tudi eden izmed razlogov, zakaj gre resevanje ekoloskih zadev tako zelo pocasi!!!

 

 

 

Kaj mislis, zakaj ljudi ekologija, ekolosko zivljenje ne zanima bolj? Zakaj o tem ne pisejo, se pogovarjajo vec?

Se ti zdi, da jim je vseeno? Mar nimajo volje? So prevec obremenjeni z drugimi stvarmi?

[tomazslo]

tomazu, ker sem mu na zulj stopil.

namrec zmanjkalo mu je argumentov, pa se revez na tak nacin mascuje, da govori o meni - o tem kak naj bi jaz po njegovem bil in kako naj bi zivel

ej sej bova nehala okol tega...pač nočeš razumeti kaj ti jaz pišem in goniš svoje...pa sej je vseen...

ne vtikam se v tvoje življenje in vem samo toliko kolikor se tu pojavljaš, sam niti v enem tvojem postu (lahko sem kakega tud zgrešil, ker jih resnično samo preletim in zelo redko berem) nisem naletel niti na eno zadevo, kjer bi ti konkretno opisal, kaj si KONKRETNO TI naredil, da bi bilo drugače, bolj koristno in bolj ekološko ....ne mi sedaj zopet o linkih, profesorjih, strokovnjakih in analizah, studijah in podobno...konkretno tvoja dejanja v tem prostoru in času......tega pa v tvojih postih nisem zasledil in samo o tem sem pisal, ne glede na to kaj si ti razumel...pa še to, poznam enjo osebno in vem, da ogromno naredi za ekologijo in tudi za živali in ostalo, nenazadnje so se na njihovi kmetiji tudi zbrali študentje in progfesorji biotehnične fakultete na študijskem dnevu, da so si v živo lahko ogledali rezultate...to je pa tisto konkretno, kar v tvojih postih manjka, manjka tvoja osebnost v konkretnih dejanjih in ne v "prodajanju" tujega znanja...

sedaj bom pa (upam) utihnil, ker "nimam argumentov"

[free]

res.

ampak morda nisi pomislil, da ne zelim pisati o tem kaj sem naredil temvec kaj LAHKO storim!

ce pa te res zanima, pa se lahko dobiva na kaksno pijaco, pa spregovoriva o tem.

res pa je, da sem naredil se dosti premalo, vsaj za moje pojme.

 

Druga zadeva. Zakaj manjka? morda pa samo tebi manjka!? Ti namrec hoces, da jaz pisem kaj sem storil!

Tisti ki me bolj poznajo, vedo kaj pocnem in jim to ne manjka.

In torej jasno pricakujes, da bom pisal tukaj o sebi, ker je TO zate merilo!! Na to bi rekel, da bi bilo morda primerno, da se vprasas o tvojih merilih!!! - Namrec ocitno se ti zdi bolj pomembno to, kaj je kdo storil, kot to, kaj kdo zeli storiti!?

 

Tudi Enja ni pisala kaj ima in pocne doma... to pa se vedno ne pomeni, da nekdo, ki morda ni naredil koliko bi zelel, da ni dobro da tukaj pise, podaja linke, se izobrazuje, razglablja, se pogovarja ipd. Namrec vsakdo na svoji poti potrebuje informacije.

DIALOG je sredstvo vzpona tega foruma in zivljenja nasploh, prihodnosti. Jasno pa brez konkretih sprememb na fizicnem nivoju nima dosti smisla.

Toda brez razmisljanja tudi sprememb na zemlji ne more biti!! Upam, da ti je to razumljivo! In ZATO je dobro pisati, ipd!

Mnoge ljudi pa moti, ce drugi ljudje govorijo ali pisejo o necem! Morda bi se bilo vredno vprasati ali nas res moti to, ce govorijo in pisejo, ali pa nas moti zato, ker morda pri sebi nimamo kaj razcisceno!? Moti nerazcisceno!

 

Namrec ne ti in ne kdo drug ne more soditi in postavljati kriterije o tem kaj lahko kdo pise glede na to kaj je v zivljenju storil, kar si namrec ocitno vzemas pravico!!

S tem pa omejujes vse tiste, ki morda niso veliko naredili, da sploh karkoli naredijo - kot: Ne pisi, ce nisi nekaj tudi storil! - TO je namrec razbrati iz tvojih postov! In to pogojuje in omejuje!

 

Tretja stvar, ki bi logicno lahko bial tebi se bolj razumliva je ta, da nekdo nima glave naloge, da dela naekaj na zemlji v smislu, postavlaj eko-hise, odpira eko-cevljarne, trgovine ipd... temvec dela bolj na osvescaju! Ali preko medijev, casopisi, tv, radio, delavnice, ipd. In se tem oznanja tistim, ki lahko vec naredijo na zemlji in tistm, ki imajo sredstva da lahko uistvarijo vec.

Tako ti ne bos morda postavil eko-trgovine, bos pa lahko v studio povabil nekega trgovca, ki bo povedal vec o fair trade ipd... in s tem prispeval tvoj delez pri ekologiji ipd, Kljub temu, da morda ne bos pokazal ravno toliko kakor Enja ali nekdo s podobnimi moznostmi, sposobostmi etc kot jih ima ona. Stekas!!??

Tako lahko nek preprost post tule, prebere 1000 ljudi, ki se jim v zavesti nekaj spremeni! - mislim, sorry, k sm optimist!!

[tomazslo]

še to pol pa res ne bom več komentiral okol tebe in mene

 

to kar ti limaš tuki lahko najde vsak sam na netu, če potrebuje, kar velikokrat so te tud drugi na to opozorili...ja zame so samo konkretne akcihje verodostojne in samo na konkretnih akcijah se lahko tudi naučiš, kaj je še narobe in kaj se še da izboljšati...kaj bi kdo lahko naredil zame ni nič vredno, ker je to izgovor zato, da se ne naredi....

 

Enja je v drugih temah to omenila in ni treba bit ne vem kako intelegenten, da lahko opaziš, da govori v svojem imenu in po svojih izkušnjah....

 

folk je sit filozofov, ljudje rabijo akcije na terenu...lapanja majo dost k je čist na vseh področjih, od politike do vseh ostalih zadev, vključno z ekologijo, cel kup flancanja voz gre pa isto pot dalje...

 

promet se povečuje, fabrike še vedno onesnažujejo in ne nabavljajo opreme za čiščenje dimnih izpustov, luči še vedno povsod gorijo itd itd...samo mi k smo kapljica v morju mal tu in tam gledamo na to, pa še to zrad finančnega stroška in ne zarad okolja...nihče se ni pripravljen resnično odpovedati določenim tehnološkim dobrinam na račun ekologije in tko bo dokler nas tok ne udar, da bomo v to prisiljeni, pa čeprav boš rekel, da bo takrat prepozno..pač bo tko kbo, na žalost je taka resnica

 

zato neka raziskava k jo je naredil ne vem kakšen institut in k nima alternativne raziskave za drugo resnico prav nič ne pove.....to so pač predpostavke, dejstva, prognoze, meritve in podobno...sam kaj mi pomaga vse to, tud če vem, če sosed ne ugaša luči...a razumeš, kaj t hočem povedat....

 

pristop b moral biti popolnoma drugačen...sprejeti zakonodajo, iti po terenu in izdati odločbe, kaj mora kdo spremeniti, sam tud če b blo tko, smo še vedno premajhni v primerjavi vseh tistih, ki take zakonodaje nebi sprejeli... zato pa raje sprejmemo kak kadilski zakon, k je bolj preprosto, pa še točke v evropi dobimo, ne glede na to, kok smo škode naredili s tem....tko to je dragi moj......nobena analiza ne pomaga....zase vem, da ne bom za rač v deko zavit sedel, dokler mi bodo razmere dopuščale, da lahko odprem radiator...to mejo v našem zavedanju in odnosu do narave nam lahko spremeni samo prisila, padec, kjer se bomo morali pobrati in na tem učiti....seveda, če bo sploh še čas se kaj naučiti...

 

howh...govoril sem....

[free]

Fajn. si povedal tvoje mnenje iz katerega mi je veliko razumljivo.

 

Lahko recem le, da mi te je zal! se posebej zato, ker imas moznosti, da vplivas, spreminjas, ozavescas!

V tebi glede (na post) pa ni pobude, vere v druge, ljudi, vlado, sistem, prihodnost, temvec posledicna sitost, furstracije in pasivnost.

in s takim pristopom se sploh ne bo in ne more 0 spremeniti.

 

Ravno zaradi tega, se resitve odvijajo prepocasi. Ker ce bi vsi razmisljali, da itaq ne moremo 0 narediti, potem bi se sesuli zelo kmalu.

In ce bomo cakali tega, da bomo prisiljeni (imas se prevec prav ), bomo storili se manj in bodo posledic se toliko vecje!

Ce pa, se izobrazujemo, pogovarjamo, iscemo resitve (kar vedno naposled slej ko prej pomeni tudi fizicne spremembe), spreminjamo prihodnost, pomeni, da zelimo ziveti!

 

 

morda lahko naredis oddajo o tem kaksen bi moral biti pristop; povabis primerne goste, ministre, okljevarstvenike, nevladne organizacije, ljudi s ceste, ipd... kaj menis?

 

aja, ves kaj moram se rect: da odlicno mi reflektiras moja stanja pasivnosti etc! prav super, kako se najdemo

 

bodi fajn in zdravo!

[Vick]

Pa še ena po slovensko - smo namreč pravi junaki v uničevanju okolja, vode, naravnih virov, če drugega ne, znamo uničevatii naravne habitate, kjer živi cela vrsta ogroženih rastlin in živali in to zato, da gor stojijo poslovne cone Ekologija Popravljeno 18. januar 2008 -> Vick

[Vick]

No takole se dela po slovensko:

 

Poslovna cona na mokrišču (http://www.mavrica.net)

Slovenija ima v evropskem merilu dobro ohranjeno biotsko raznovrstnost (biodiverziteto) in krajinsko pestrost, med pomembne in najbolj ogrožene habitatne tipe pa tudi pri nas sodijo t.i. mokrišča. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi.

 

1. člen Ramsarske konvencije o mokriščih (katere sopodpisnica je naša država) opredeluje mokrišča takole: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali antropogenega nastanka, ki so zaradi podzemne ali površinske, stoječe ali tekoče vode občasno, redno ali stalno pod vodo ali pa so tla nasičena z vodo.

 

Voda je slana, brakična (območja somornice) ali sladka, z območji morske vode vred, katere globina med oseko ne preseže šestih metrov.« Wetlands International pa pravi pravi: "Mokrišča so območja, na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah." Še ena bolj hudomušna definicija (Symoens):

 

»Mokrišča so območja, kjer je voda pregloboka za sproščeno hojo, vendar pa preplitva za plavanje.« Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete; praviloma so življenjsko okolje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

 

Poznamo različne tipe mokrišč naravnega ali antropogenega nastanka: močvirja, barja, poplavna območja rek, izlivi rek, kraška polja, nizka in visoka barja, poplavni gozdovi, mokrotni travniki, mlake, ribniki, kali, z vodo zalite gramoznice, peskokopi, glinokopi, pa tudi območja obalnega morja, soline, brakična in t.i. polslana mokrišča. Slovenščina pozna več kot 30 izrazov za mokrišča, najbolj znana so: močvirje, močilo, mokrota, barje (visoka, nizka, prehodna barja), mlaka, ribnik, blata, kal, trstičje, šašje, vrbina, ponikva, ponorno jezero, luža, glinokop, peskokop, soline, mangrove ipd... Tako poznamo krajevna imena, kot so Blata, Blatca in Zablatec ter Mokrine, Mokrice in Mokrc. Iz besede moča so izpeljane besede močava, močile, pa tudi močvirje, ki je bilo do druge polovice 19. stoletja v rabi za naše največje močvirje - imenovalo se je Ljubljansko močvirje. Potem ga je pisatelj Fran Levstik prekrstil v Ljubljansko barje, ker je bojda slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu močvirju Ižanci še danes pravijo Mah, po šotnih mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje.

 

Mokrišča imajo zelo pomembno vlogo v okolju, ki se je večina ljudi premalo, ali pa sploh ne zaveda. Pomembna so zaradi visoke primarne produkcije, vzdrževanja hidrološkega režima in s tem gladine talne vode ter delujejo kot naravne čistilne naprave; so življenski prostor številnih organizmov. V današnjem času pospešenega gospodarskega razvoja, širjenja urbanizacije in velikega rekreacijskega pritiska na ostanke narave, zahtevajo vsa ohranjena območja še natančnejši nadzor in še učinkovitejše varstvo. Tako na papirju, kako pa v realnem življenju?

 

V občinah Domžale in Lukovica že gradijo (Prevoje - Lukovica) ali bodo v kratkem začeli graditi (Želodnik – Domžale) več poslovnih, proizvodnih con in skladišč na (poceni) ozemlju mokrišč, ki so bila celo predlagana od strokovnjakov za naravni rezervat in se nahajajo v ali ob območju Natura 2000! Prizadeta območja so bila razglašena šele pred kratkim, že prej so imele tu občine opredeljene prostorske načrte za industrijsko in storitveno dejavnost. Vendar strokovne službe niso podale predloga spremembe namenske rabe tega območja niti po zadnji spremembi prostroskega načrta junija 2004, ko je bilo celotno območje razglašeno kot ekološko pomembno oz. vključeno v Natura 2000 ?!

 

http://www.mavrica.net/pic/slike/071223235856_mokrisce_1.jpg

 

Na sliki je že zgrajeno skladišče na mokrišču v Prevojskih gmajnah oz. vidi se dovozna cesta, gora nezavarovanega apnenca na acidofilnem mokrišču! Človeški napredek duši avtohtono floro in favno, ki je tu živela tisočletja! Foto. Bojan Dolenc

 

Blata in Mlake ter Češeniške in Prevojske gmajne tvorijo jedro krajinske zasnove in predstavljajo ekološko in hidrološko pomembno območje, sestavljeno iz 3 dokaj različnih, vendar naravovarstveno pomembnih območij oziroma naravnih vrednot. Območje se razprostira od severovzhodnega dela občine Domžale z glinokopom Rova, prek Blat in Mlak, ki predstavljajo razlivno območje potoka Rovščica, prek češeniških gmajn s prehodnimi šotnimi barji, do občine Lukovica, kjer se zaključi s Prevojskimi gmajnami.

 

Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, predlagano za zavarovanje kot ekološko pomembno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Na tem območju so bile najdene še nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno poznane. Ekološko in hidrološko pomembno območje sestavljajo:

 

Češeniške gmajne (s Prevojskimi gmajnami) s šotnimi barji v borovem gozdu z jelenovo praprotjo:

6 prehodnih barij, ki so izredno redek in ogrožen habitatni tip; • edino znano rastišče navadne barjevke (Hammarbya paludosa) v Sloveniji;

rastišče 7 redkih in ogroženih rastlin: barjevka (Hammarbya paludosa), močvirska grezulja (Scheuchzeria palustris), barjanski blatec (Lycopodiela inundata), močvirska krpača (Thelypteris palustris), dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), barjanska vijolica (Viola uliginosa), bela kljunka (Rynchospora alba). Blata (Mlake), razlivno oziroma poplavno območje potoka Rovščice z značilnimi jelševimi, vrbovimi in hrastovimi logi:

večje, skoraj nedostopno poplavno območje potoka Rovščica, pomembno predvsem zaradi ptičjih vrst;

rastišče močvirske krpače (Thelipteris palustris), barjanske vijolice (Viola uliginosa), navadne peruše, ki predstavlja redko vrsto praproti (Matteucia struthiopteris), črnordeče ostrice (Cyperus fuscus), rumenkaste ostrice (Cyperus flavescens), rumenega blatnika (Nuphar luteum);

pomembno ornitološko območje. Glinokop Rova, sekundarni habitat z bujno obvodno vegetacijo in pomembnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami:

območje pojavljanja 23 vrst kačjih pastirjev. Populacija dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) je trenutno edina v Sloveniji, za katero obstaja potrditev razvoja;

rastišče okroglolistne rosike (Drosera rotundifolia), kranjske site (Eleocharis carniolica), shuttleworthovega rogoza (Typha schuttleworthii), okroglolistne rosike (Drosera intermedia), navadnega malčka (Centunculus minimus), barjanskega blatca (Lycopodiella inundata), južne mešinke (Utricularia australis), ki je edino znano rastišče v Sloveniji.

Navadna barjevka (Hammarbya paludosa) je orhideja, ki je v Sloveniji do najdbe v »Češeniških gmajnah veljala za izumrlo in je zato uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Nahajališče v Češeniških gmajnah je edino še ohrajeno nahajališče pri nas. Edino doslej znano slovensko nahajališče je bilo potrjeno konec 19. stoletja in je zato veljala za izumrlo vrsto. Bo s Poslovno cono Želodnik zdaj torej dokončno napočil njen konec?

 

Občinske obrtno-industrijske cone so kratkoročno sicer zelo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba. Poslovne cone so po novih trendih, ki prihajajo zgolj kratkoročna in neprofitabilna investicija! Marsikje se opuščajo, so samo poskus ohraniti stari sistem velikih centrov z možico manjših investitorjev. Ko se zaradi istih razlogov, zaradi katerih so prišli v določeno okolje, tudi odidejo, pogosto ostanejo tam zapuščeni betonski kompleksi v uničenem okolju. Varstvo narave ne vsebuje oprijemljivega kapitala, le ta pa se praviloma »prilepi« na najcenejša zemljišča, ne glede na njegovo naravovarstveno pomembnost.

 

Značilno je, da po pridobitvi dovoljenj med gradnjo »radi pozabijo« na obljubljene omilitvene in zaščitne ukrepe za zaščito narave. Trditve izvajalcev in »strokovnih ocen«, da infrastruktura in promet ne bodo vplivali na nekaj 10 do največ nekaj 100 m oddaljene zaščitene habitate strokovno ne zdrži resne kritike. Hrup, izpušni plini (NO, SO2, težke kovine ipd..), odpadna olja in samo fizično povečanje prometa in zmanjšanje zaščitnih con usodno ogrožajo že tako kritično ogrožene ali prizadete vrste! Namesto ogroženih habitatov pa se celo bolj ščiti umetne ribnike. V ribniku Želodnik so vložene invazivne tujerodne vste rib, kot je amur, krap ipd.

 

Blatna voda brez rastlinstva, žab, pupkov, močvirskih sklednic, redkih vrst nevretenčarjev, samo kopica namakalcev trnka ob bregu? Zelena cona? V celoti gledano gre za nepovratno uničenje edinstvenega in občutljivega ekosistema z vdorom industrijskih con, ki bi jih lahko postavili tudi kje drugje.

 

Zakaj in kako Zavod za varstvo narave oz. država ne more ustaviti takih škodljivih posegov, ni jasno? In bojda je to šele začetek podobnih občinskih gradenj poslovnih centrov po celi Sloveniji? Naj gradijo (če res nujno morajo?), a ne na najbolj ogroženih terenih, kot so izjemno dragocena in v evropskem in svetovnem merilu ogrožena mokrišča!

So mokrišča zgolj leglo komarjev in golazni, ali imajo še kakšno drugo funkcijo? Foto: Bojan Dolenc

 

Bojan Dolenc

Popravljeno 18. januar 2008 -> Vick

[free]

Klimatske spremembe: Nam bo uspelo uničiti Zemljo?

 

2007 je teklo in se izteklo v znamenju vremena. Zaznamovale so ga poplave (samo v Aziji so iz domov pregnale okrog 25 milijonov ljudi), požari (ZDA so zaradi goreče Kalifornije izvedle največjo evakuacijo po Katrini), cikloni (Sidr je v Bangladešu odnesel več kot tri tisoč življenj), suše, izumiranje živalskih vrst, taljenje večnega ledu... .

Statistika kaže, da je bilo v zadnjih letih štirikrat več vremenskih katastrof kot pred letom 1960. Divjanje narave, ki smo ga sprožili sami, zadnja leta povzroča za 40 milijard ameriških dolarjev materialne škode na leto.

Kaj nas torej čaka v naslednjem desetletju in ali imamo sploh še dovolj časa, da ustavimo uničevalni ples, ki smo ga sami sprožili? Dejstvo je, da je časa za ukrepanje vse manj. Če do sredina stoletja izpustov toplogrednih plinov ne bomo zmanjšali za 50 do 85 odstotkov glede na leto 2000, se nam slabo piše: z današnjimi količinami izpustov bomo Zemljo do konca stoletja zelo verjetno ogreli za 4 do 6 stopinj, kar bo imelo za življenje na njej katastrofalne posledice.

Bali dokazal, da svet ni spodoben delati za skupni cilj

Okoljska konferenca na Baliju, kjer so se svetovni politiki dva tedna pogajali o tem, kako doseči konsenz o okoljskem sporazumu, ki bo izpuste toplogrednih plinov „držal" pod nadzorom tudi, ko je bo zadnja faza Kjotskega sporazuma leta 2012 iztekla, je pokazala prav to: da se nam ne piše nič dobrega. ZDA so uspele, da so iz sklepnega dokumenta odstranile vse konkretno.

Bali je tako prinesel samo splošne cilje in urnik pogajanj v naslednjih letih. Nič torej. Okoljevarstveniki so sprejeto označili za „samomorilski pakt, ki države ne obvezuje k ničemer". „ZDA so brezobzirno sabotirale vse zahteve, ki so jih postavili znanstveniki," je izjavil direktor Greenpeacea Gerd Leipold.

Kaj čaka Slovenijo?

Temperatura tal in zraka bosta naraščala. Hladnih in oblačnih dni bo manj, jasnih in vročih pa več. Relativna vlažnost zraka se bo zmanjševala, trajanje sončnega obsevanja se bo podaljševalo. Snega bo manj, tudi povprečna debelina snežne odeje bo tanjša.

Pozimi bo padavin do 30 odstotkov več, poleti pa tudi do četrtine manj. Postopno bodo postali občutno toplejši vsi letni časi. Najbolj, tja do osem stopinj v povprečju, se bodo ogrela poletja. Zime bodo toplejša za tja do sedem stopinj, pomlad in jesen pa za pet do šest stopinj.

Vremenske ujme bodo izrazitejše in pogostejše, zato se bodo tveganja, ki spremljajo kmetijstvo, povečala. Pričakovati je rast cene hrane. Potrebno bo spremeniti način predelave: uvesti nove sorte, zmanjšati intenzivnost pridelave, poskrbeti za namakanje... .

 

Vir: dnevnik.si

vir >

[free]

[free]

KDAJ trošimo šo nepotrebnem - Praktični nasveti:

*

Razsvetljava

*

Gospodinjski aparati

*

Ogrevanje

*

Zabavna elektronika in racunalniki

 

* 60 najboljših

nasvetov za varcnost z energijo >>>

[free]

* Kitajska je sprejela ukrep v boju proti onesnaženju okolja: prepovedala je uporabo brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah >>>

* Ob omejevanju uporabe plastičnih vrečk v Avstraliji in Kitajskem smo v MMC-ju povprašali, kako je s tem urejeno pri nas >>>

 

http://www.triera.net/upload/Svet/vrecke_show.jpg

 

"Plastične vrečke lahko škodujejo okolju le, če jih uporabniki neprimerno odlagajo". - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut v Ljubljani

"Dolgoročni cilj EU-ja je, da postane družba recikliranja". - Ministrstvo za okolje in prostor

 

Pohvalno, toda raje bi videli zelo kratkorocno!

[free]

Pazi to:

Of the nearly 2,938 questions asked of the presidential candidates by the top five TV political reporters to date, only four mentioned global warming. Four! That's only one more than the number of questions asked about UFOs. Yes, you read correctly, Unidentified Flying Objects!

 

Watch a video to learn more and take action - sign our petition:

http://environmentwashington.org/action/what-are-they-waiting-for?id4=ES

[free]

V nemška mestna središča z nalepko

http://www.pozitivke.net/images/articles/Okoljevarstvene_Cone_Nalepka_Sredisce_1.jpg

V Nemčiji so s prvimi dnevi po uvedbi t. i. okoljevarstvenih con, ki so jih razglasili v središču Berlina, Kölna in Hannovra, sledila pa bodo tudi druga mesta, zadovoljni.

V središčih je za zdaj prepovedan promet za vozila z največjimi izpusti škodljivih snovi, namesto kazni 40 evrov in ene kazenske točke pa so vozniki, ki o novih ukrepih niso bili obveščeni ali so na to, da si morajo priskrbeti posebne nalepke, pozabili, za zdaj deležni le opozoril, poroča Radio Slovenija.

V mestih, ki so se odločila uvesti okoljevarstvene cone, so vozila zdaj označena s posebnimi nalepkami - od zelene za najbolj čista, prek rumene, do rdeče, ki označuje avtomobile, ki so vse prej kot do okolja prijazni. Tisti najbolj težavni, večinoma tudi najstarejši avtomobili, nalepke sploh ne dobijo.

In ti v središča mest - v primeru Berlina je to 88 kvadratnih kilometrov - ne smejo. Z letom 2010 naj bi promet prepovedali tudi avtomobilom z rdečo in rumeno nalepko, obstajajo pa tudi številne izjeme - od invalidov do reševalnih vozil. Ukrep naj bi kljub temu prizadel 1,7 milijona vozil.

 

Mejne vrednosti najbolj presegane v središčih

Na teh območjih naj bi tako zmanjšali prisotnost finega prahu in škodljivih snovi; do zdaj so bile namreč mejne vrednosti, ki veljajo v EU-ju, pogosto presežene. Za začetek za 5 odstotkov.

Te vrednosti veljajo za celotna mesta, razlika pa bo največja prav na ulicah, ki so najbolj obremenjene in onesnažene. Ukrep naj bi tam prinesel tudi do 25-odstotno zmanjšanje škodljivih snovi.

Nalepke sicer na številnih mestih izdajo na podlagi dokumentov o avtomobilu; stanejo od 5 do 10 evrov, mnogi pa jih še niso dvignili. Presenečenje pa lahko čaka tudi turiste, saj za ukrepe v Berlinu ne vejo, to pa bi lahko imelo zelo slab vpliv denimo na turizem.

 

Kdo so največji onesnaževalci?

Največje nemško avtomobilistično združenje ADAC se namerava proti novim ukrepom boriti, trdijo namreč, da sta glavna onesnaževalca industrija ter ogrevanje in da uvajanje nalepk ne bo prineslo čistejšega zraka, ampak predvsem težave prebivalcem in zaslužek mestom.

Spet drugi menijo, da so ukrepi še preblagi in da morajo npr. Berlin do leta 2020 vožnjo v središče omogočiti le še s plačilom.

 

Vir:

rtvslo.si

vir >>>

 

[free]

Super novica

 

 

Dell in Microsoft skupaj v kampanji RED

 

Družbi Dell in Microsoft bosta v sklopu kampanje Product Red, katere idejni vodji sta pevec skupine U2 Bono in Bobby Shriver, nečak pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, na trg poslala t.i. Product Red Computer. Od prodaje vsakega posameznega prenosnika oz. osebnega računalnika naj bi namenili od 50 do 80 dolarjev (od 30 do 50 evrov) fundaciji za boj proti AIDS-u v Afriki.

Dva modela Dellovih notesnikov in en model osebnega računalnika omenjene blagovne znamke, na katere bo naložen operacijski sistem Microsoft Windows Vista, naj bi v ZDA začeli prodajati že ta petek.

 

Microsoft pričakuje, da bodo v letu 2008 prodali "več sto tisoč" osebnih računalnikov in notesnikov znamke Red, ki jih je delno oblikoval sam Bono. "Moja naloga je bila, da dam napravam nekaj poetičnosti in rocka," je pojasnil irski pevec.

 

Blagovna znamka Product Red je bila narejena kot posebna kolekcija znamke Gap, njen namen pa je financiranje boja proti AIDS-u, tuberkolozi in malariji v Afriki.

 

vir >>>

 

http://dne.enaa.com/upload/dell_2301.jpg

http://www.joinred.com/manifesto/

[free]

Global Warming and Penguins (60 seconds)

Global Warming and Polar Bears (60 seconds)

[free]

ZELO PRIPOROCAM:

Filmcek o procesu konzumpcije v Ameriki(20 min) preprosto povzame iz kjemed drugim izhajajo eko problemi:

 

http://www.storyofstuff.com/index.html

[free]

se strinjam. ce ne pogledas, se poglobis bolj, izgleda kontraverzno!

toda vseeno.

vsak dan prenosnik kupi na miljone ljudi. in ce ze kupijo, zakaj jim ne ponudimo (kakor govorijo tudi v filmcku) cim prijaznejso alternativo!

 

imas tvoje mnenje?

 

ga zelis podeliti z nami?

[free]

30 milijonov ljudi bo ugasnilo luči za Zemljo

Več kot 30 milijonov ljudi naj bi 29. marca za eno uro ugasnilo luči in televizorje v 24 mestih iz celega sveta. Po lanskoletni Zemljini uri v Avstraliji, ko je 2.2 milijona prebivalcev Sidneyja ugasnilo luči za eno uro, so se avstralskemu mestu pridružili tudi Atlanta, San Francisco, Bangkok, Ottawa, Dublin, Vancouver, Montreal in Phoenix.

Zatem so se pridružili še Kopenhagen, Aarhus, Manila, Suva, Chicago, Tel Aviv, Christchurch, Toronto, ODense in Aalborg ter večja avstralska mesta.

»Če bo stopnja sodelovanja tako velika, kot je bila v Sidneyju, po celem svetu, lahko pričakujemo, da bo v akciji luči ugasnilo več kot 30 milijonov ljudi,« je sporočil vodilni pri projektu Zemljina ura Andy Ridley.

Zemljina ura prosi prebivalce mest, ki sodelujejo, da ugasnejo luči in vse nepotrebne električne naprave ob 20. uri za eno uro ter s tem opozorijo na emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi proizvodnje električne energije.

Lani so luči ugasnili v restavracijah, po domovih in tudi večjih spomenikih in mostovih. Letos bodo v temi eno uro preživele tudi znamenite zgradbe kot je Golden Gate Bridge v San Franciscu, čikaški Sears Tower in nogometni stadion Soldier Field Stadium.

VIR >>>

[Tipka]

30 milijonov ljudi bo ugasnilo luči za Zemljo

Več kot 30 milijonov ljudi naj bi 29. marca za eno uro ugasnilo luči in televizorje v 24 mestih iz celega sveta. Po lanskoletni Zemljini uri v Avstraliji, ko je 2.2 milijona prebivalcev Sidneyja ugasnilo luči za eno uro, so se avstralskemu mestu pridružili tudi Atlanta, San Francisco, Bangkok, Ottawa, Dublin, Vancouver, Montreal in Phoenix.

Zatem so se pridružili še Kopenhagen, Aarhus, Manila, Suva, Chicago, Tel Aviv, Christchurch, Toronto, ODense in Aalborg ter večja avstralska mesta.

»Če bo stopnja sodelovanja tako velika, kot je bila v Sidneyju, po celem svetu, lahko pričakujemo, da bo v akciji luči ugasnilo več kot 30 milijonov ljudi,« je sporočil vodilni pri projektu Zemljina ura Andy Ridley.

Zemljina ura prosi prebivalce mest, ki sodelujejo, da ugasnejo luči in vse nepotrebne električne naprave ob 20. uri za eno uro ter s tem opozorijo na emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi proizvodnje električne energije.

Lani so luči ugasnili v restavracijah, po domovih in tudi večjih spomenikih in mostovih. Letos bodo v temi eno uro preživele tudi znamenite zgradbe kot je Golden Gate Bridge v San Franciscu, čikaški Sears Tower in nogometni stadion Soldier Field Stadium.

VIR >>>

ja light polution ali svetlobno onesnazenje :xx!: ...

mi se s tem srecujemo, ker imamo v hisi nadobudnega astronoma ... pa se res tezko vidijo zvezde, planeti , meglice itd., ko je vse tako razsvetljeno ...

glede razsvetljave pa sem brala tudi en clanek, ki ti da misliti ( vira se vec ne spomnim, je pa bila ena slov. priloga v casopisu )... pravi, da bi naj ponoci zatemnjevali okna, kolikor se da, z roletami itd., pa nobenih TVjev na stand bay, pa kaksnih prizganih nocnih luck, ker pride scasoma pri cloveku do efekta izlocanja oz. neizlocanja hormonov zaradi svetlobe, kar lahko posledicno vodi do nespecnosti.., pa tudi druge bolezni je povezovalo, ampak to mi je padlo v oci, ker ima cedalje vec ljudi tezave z nespecnostjo...

sigurno to ni edini razlog za nespecnost, je pa lahko eden od velikih vzrokov

 

Mojca

[FixMinze]

stuff story

 

ne vem a ste to že mel, anywajz..

[free]

Meli! (glej 5 komentarjev visje)

 

Res odlicen film!

[free]

Solarna energija skoraj za 90 odstotkov bolj prijazna do okolja

Elektrika iz solarnih celic pomeni za atmosfero v primerjavi z običajno elektriko za skoraj 90 odstotkov manj škodljivih emisij, so ugotovili ameriški znanstveniki in svoje ugotovitve objavili v strokovni reviji Environmental Science & Technology.

Znanstveniki so proučevali, koliko toplogrednih plinov, težkih kovin, dušikovega oksida in žveplovega dioksida nastane pri proizvodnji in 30-letnem obratovanju različnih modulov pridobivanja električne energije.

Pri tem so med drugim ugotovili, da pri elektriki iz solarnih celice nastane od 90 do 300-krat manj škodljivega kadmija na kilovatno uro kot pri električni energiji iz termoelektrarne z optimalno delujočimi filtri.

 

Vir: dnevnik.si

Vir >>>

[principesa]

 

 

Pozdravljeni,

 

http://www.gibanje.org/

.Predlagam vam da si na strani, ogledate kratek film ," POJEDLI BOMO ZEMLJO "ki prikazuje kako uničujemo

zemljo in kaj delamo z njo. Je zelo poučen in lahko pripomore k dvigovanju zavesti za čuvanje zemlje na kateri živimo.

[free]

Res mas

Oziroma