"učitelji " v forumu -Duhovnost.....

[highlander]

Med uciteljem in ucencem ni razlike. Ucitelj to ve, ucenec pa ne se.

In ko to pogrunta se ucenec, se oba nakrohotata do onemoglosti.

To je vsa znanost ucenja.

 

To je moja izkusnja, za druge pa ne vem.

[Cookie]

Alan New, hvala temo o Sai Babi nism spremljala, hvala za razlago

[Piko]

Med uciteljem in ucencem ni razlike. Ucitelj to ve, ucenec pa ne se.

Prvi stavek se me prime, drugi ne toliko. (Sem pa celotno misel že nekje zasledil.)

Kaj pa taki, ki se postavijo v vlogo učitelja ali učenca? Če jso pa vendar oboje.

 

Samo opazovalec. (brez tendence učiti ali se učiti...)

[klarus]

Dokler se tako počutiš, ne moreš bit učitelj...ja

lahk pa si poln sam sebe si domišljaš da si učitelj..v bistvu pa nisi nič

[kamikaze]

Heh...počutje menda ni zadosti....čutenje pa mogoče, ampak najprej treba preveriti vse možne trike lastnega ega

[pjotra]

jaz pa mislim da smo vsi nekomu učitelji in da se vedno od nekoga učimo. nihče ni več vreden od mene in jaz nisem od nikogar več vredna.... no, to je moje mišljenje....

[anarhist]

Čeprav razni učitelji zgledajo zelo poučni, mora vsak posameznik spoznavati življenje na svojih izkušnjah. Glede univerzalne Resnice, Walsch je rekel: "Življenje je resnica, ki se sama sebi razkriva." Mislim da ta stavek lepo pove, da Resnica vse, kar je, neresnica pa ne obstaja oz. je posledica iluzij.

 

jaz pa mislim da smo vsi nekomu učitelji in da se vedno od nekoga učimo. nihče ni več vreden od mene in jaz nisem od nikogar več vredna.... no, to je moje mišljenje....

 

To je zakon Vesolja, ampak včasih se je malo težko sprijazniti s tem, da je bankovec za dvajset tolarjev enako pomemben kot tvoje življenje.

[Matjaž Bogdan]

lahk pa si poln sam sebe si domišljaš da si učitelj..v bistvu pa nisi nič

 

 

jaz pa mislim da smo vsi nekomu učitelji in da se vedno od nekoga učimo. nihče ni več vreden od mene in jaz nisem od nikogar več vredna.... no, to je moje mišljenje....

 

 

Ja, tole od Klarus- tole sem mislil , ko sem odprl temo, o folku , ki samoprepričano "uči " druge v tem forumu- povsem konkretno. . Nisem mislil učitelja , ki si ga recimo sam zbereš , ampak ljudi, ki SE imajo za učitelje in je njihova trditev in resnica neizpodbitna po njihovi misliin ne dopustijo kakšnih odstopanj v drugačnosti. In teh učiteljev je kar nekaj.

Tlele ne gre za manj oz. večvrednost, petra, čeprav naj bi tistega , ki nam POMAGA , da se česa naučimo / z določeno strpnostjo/ -tudi spoštovali. Vsaj jaz imam tako mišljenje- človeka , od katerega sem na forumu kaj odnesel, se česa / priznali ali ne/ novega naučil ali pa mi je malce razjasnil pogled - jaz vsekakor spoštujem.

Omenil bi v tem kontekstu razliko, ker so tudi taki, ki se ne grejo učitelje in povejo svoje misli, ki so včasih sprejete z upravičljivo hvaležnostjo , ker od njih vsi skupaj nekaj dobimo. Za razliko od nekaterih drugih..., ki se / po postih sodeč/ nimajo več kaj učiti, ker smo ostali očitno omejeni, kar dajo tudi nedvoumno vedeti.

 

Dialektika je zajebana zadeva, sploh , če nisi naredil nadaljevalnega tečaja, če nisi "svojih " resnic nadgradil in jih oplemenitil z kakšnim razumljivim in prijaznejšim odnosom. Pa če nisi pripravljen sprejeti dejstva, da se svet ne vrti samo okoli tvoje misli.

[pjotra]

To je zakon Vesolja, ampak včasih se je malo težko sprijazniti s tem, da je bankovec za dvajset tolarjev enako pomemben kot tvoje življenje.

ampak jaz sem govorila, o ljudeh (nihče), ne pa o predmetih (nič) .... oz. bankovcih

[klarus]

Dialektika je zajebana zadeva, sploh , če nisi naredil nadaljevalnega tečaja, če nisi "svojih " resnic nadgradil in jih oplemenitil z kakšnim razumljivim in prijaznejšim odnosom. Pa če nisi pripravljen sprejeti dejstva, da se svet ne vrti samo okoli tvoje misli.

prej kot slej tudi taki ljudje pristanejo na podnu...sam eni se poberejo, drugi pa raje obležija, kot da priznajo, da so se zmotl

[Matjaž Bogdan]

prej kot slej tudi taki ljudje pristanejo na podnu...sam eni se poberejo, drugi pa raje obležija, kot da priznajo, da so se zmotl

 

Saj je vprašanje, veš- iz katerega nadstropja "učijo "; lahko , da so ŽE na podnu, pa citirajo misli, ki so jih pobrali v mnogoštrvilčni literaturi o duhovnosti in svirajo nekaj , kar sploh niso... in to je žalostno..veš- v bistvu smo si precej podobni, čeprav malo od tega priznamo- lepše je biti tam nekje na vrhu- zgoraj in tuliti na "ovce" ltle spodaj. Priznanje pa tudi samopriznanje je pa gromozanski greh- za nekatere...

[pjotra]

Tlele ne gre za manj oz. večvrednost, petra, čeprav naj bi tistega , ki nam POMAGA , da se česa naučimo / z določeno strpnostjo/ -tudi spoštovali. Vsaj jaz imam tako mišljenje- človeka , od katerega sem na forumu kaj odnesel, se česa / priznali ali ne/ novega naučil ali pa mi je malce razjasnil pogled - jaz vsekakor spoštujem.

Omenil bi v tem kontekstu razliko, ker so tudi taki, ki se ne grejo učitelje in povejo svoje misli, ki so včasih sprejete z upravičljivo hvaležnostjo , ker od njih vsi skupaj nekaj dobimo. Za razliko od nekaterih drugih..., ki se / po postih sodeč/ nimajo več kaj učiti, ker smo ostali očitno omejeni, kar dajo tudi nedvoumno vedeti.

ja, zepo, saj mislim, da te prav razumem, ne vem pa, če sem se jaz prav izrazila oz. če mi je uspelo povedat tisto, kar sem hotela....

to kar praviš, da moramo biti hvaležni ljudem, od katerih smo se nekaj naučili, se popolnoma strinjam. samo ne smemo pa pozabiti, da moramo biti hvaležni v prvi vrsti sami sebi, saj lahko imamo okoli sebe polno ljudi, ki nam dajejo fine in vsekakor dobre nasvete, ampak če nismo v tej fazi, da bi te nasvete prepoznali in jih sprejeli, vse skupaj potem ni nič. torej.... začaran krog dajanja in sprejemanja.... morda zdaj bolje razumeš moje razmišljanje?

včasih se mi pa zdi, da ravno tisti, ki mislijo, da se nimajo več kaj za naučit in to tudi jasno in glasno povejo - ravno od teh se imamo marsikaj za naučit. že za to, da jih prepoznamo in ugotovimo, da se moramo še veliko naučiti, smo lahko hvaležni sami sebi, njim pa zato, ker so nam pokazali, da znamo to prepoznavati... uf, danes mam pa dar pisanja... ali pač?

[lia]

ja, zepo, saj mislim, da te prav razumem, ne vem pa, če sem se jaz prav izrazila oz. če mi je uspelo povedat tisto, kar sem hotela....

to kar praviš, da moramo biti hvaležni ljudem, od katerih smo se nekaj naučili, se popolnoma strinjam. samo ne smemo pa pozabiti, da moramo biti hvaležni v prvi vrsti sami sebi, saj lahko imamo okoli sebe polno ljudi, ki nam dajejo fine in vsekakor dobre nasvete, ampak če nismo v tej fazi, da bi te nasvete prepoznali in jih sprejeli, vse skupaj potem ni nič. torej.... začaran krog dajanja in sprejemanja.... morda zdaj bolje razumeš moje razmišljanje?

včasih se mi pa zdi, da ravno tisti, ki mislijo, da se nimajo več kaj za naučit in to tudi jasno in glasno povejo - ravno od teh se imamo marsikaj za naučit. že za to, da jih prepoznamo in ugotovimo, da se moramo še veliko naučiti, smo lahko hvaležni sami sebi, njim pa zato, ker so nam pokazali, da znamo to prepoznavati... uf, danes mam pa dar pisanja... ali pač?

 

 

sedi Pjotra, čista desetka....z žebljico na glavico

[klarus]

najboljši učitelj je tisti, ki svoje znanje ne uči in razlaga na široko...ampak da to kar ve in je dejansko živi..s tem druge največ nauči

[pjotra]

sedi Pjotra, čista desetka....z žebljico na glavico

hvala hvala hvala avtograme delim kasneje

[lia]

hvala hvala hvala avtograme delim kasneje

 

 

bom med prvimi....res si lepo napisala, vse prav vse in ne samo duhovnost....najprej moraš spoznat, potem dojet in na koncu še prakticirat

 

večinoma ostanemo na stopnji spoznavanja in receptur....najteže je prakticirat, vsak dan iz dneva v dan, ponavadi nas tam največ pogrne na izpitu

 

pa da ne govorim o tem kakšna umetnost je prebrat zrnje od plev

[pjotra]

bom med prvimi....res si lepo napisala, vse prav vse in ne samo duhovnost....najprej moraš spoznat, potem dojet in na koncu še prakticirat

 

večinoma ostanemo na stopnji spoznavanja in receptur....najteže je prakticirat, vsak dan iz dneva v dan, ponavadi nas tam največ pogrne na izpitu

 

pa da ne govorim o tem kakšna umetnost je prebrat zrnje od plev

ja, se strinjam

tudi sama se občasno soočam s težavami prakticiranja. ampak na vso srečo se več ali manj zavem prav kmalu, česa se moram naučit. pravzaprav načeloma z ljudmi nimam "težav" (ali obratno). ampak tiste redke, s katerimi imam "težave" (kot je na primer moja trenutna šefica) poskušam jemati kot najboljše prijatelje in najboljše učitelje.... čeprav je to velikokrat izredno težko. ampak je vedno lažje....

 

priznam, da se učim in s tem poskušam biti vzor drugim..... in nikakor pa ne morem verjeti v to, da je kdorkoli lahko "popoln" v času bivanja na Zemlji v človeškem telesu. "popolni" bomo takrat, ko se bomo vrnili Domov.... in se bomo spet "nepopolni", pripravljeni na nove izkušnje, vrnili na Zemljo....

[Matjaž Bogdan]

ja, zepo, saj mislim, da te prav razumem, ne vem pa, če sem se jaz prav izrazila oz. če mi je uspelo povedat tisto, kar sem hotela....

to kar praviš, da moramo biti hvaležni ljudem, od katerih smo se nekaj naučili, se popolnoma strinjam. samo ne smemo pa pozabiti, da moramo biti hvaležni v prvi vrsti sami sebi, saj lahko imamo okoli sebe polno ljudi, ki nam dajejo fine in vsekakor dobre nasvete, ampak če nismo v tej fazi, da bi te nasvete prepoznali in jih sprejeli, vse skupaj potem ni nič. torej.... začaran krog dajanja in sprejemanja.... morda zdaj bolje razumeš moje razmišljanje?

včasih se mi pa zdi, da ravno tisti, ki mislijo, da se nimajo več kaj za naučit in to tudi jasno in glasno povejo - ravno od teh se imamo marsikaj za naučit. že za to, da jih prepoznamo in ugotovimo, da se moramo še veliko naučiti, smo lahko hvaležni sami sebi, njim pa zato, ker so nam pokazali, da znamo to prepoznavati... uf, danes mam pa dar pisanja... ali pač?

 

Ne vem, petra, jaz ne vidim glih preveč ljudi, ki bi dajali fine in dobre nasvete, ali pa sem toliko star , da precej razmislim, preden kaj sprejmem. Ljudje so taki pa drugačni..

Ne vem pa zakaj si sama sebi hvaležna/ to povdarjaš/ saj je vsa tvoja bit odvisna od tebe same, razen če se gledaš kot tretjo osebo..bi bilo zanimivo..tisti pa , ki pravijo , da vse vedo- ne vem, osebno ob takih prešaltam na drugo frekvenco, odnos se spremeni, od takih ne pričakujem veliko pa tudi malo ne... zaradi takih sem tudi odprl to temo...

Vidiš- jaz osebno ne verjamem glih tko v inkarnacijo, morda malce drugače , torej se s tabo ne strinjam. Je pa seveda prav , da imaš svoje mnenje, samo ne vem kje najdeš tako prepričanje v to... ali si kaj doživela, ali ...??

[Ksenia]

sej glede posmrtnosti se bomo itak vsi srečali in prepričali... če dobropomislim, kdo je bil v mojem življenju največji učitelj - dedek... kar se tiče duhovnosti, življenja in odnosa do vsega živega... pa ni citiral ničesar, bil je hm nikogršnji, ampak vendar veličasten. In kdo je zame še veličasten - tisti ki zna poslušat ljudi in naravo...

ampak me pa vleče v to temo ane... ampak res sem v teh dneh razmišljala o teh stvareh

[Matjaž Bogdan]

Ja, večina / velika večina/ stvari , ki so v nas , smo se naučili od drugih ljudi. Tamle je anarhist omenil - lastne izkušnje- no , povej kolikšen delež našega vedenja in znanja pa ima svoj izvor iz lastnih izkušenj brez povezave z drugimi ljudmi. Zelo malo, skoraj nič- naša moč je le um , ki poveže informacije, ki jih dobivamo, tako da lahko rečemo, da se ni nihče rodil pameten. Pa res nihče. Sam sebi zadostuješ šele, ko prehodiš pot, na kateri te spremlja cela gora ljudi, morda jih sploh ne beležiš, ne opaziš, jih/ pa njihove reakcije in neme nauke/ pa zihr zaznaš v podzavesti in le tako lahko pri teh stvareh govoriš o lastnih izkušnjah. Lastne izkušnje lahko uveljavljaš šele, ko si izdelana osebnost, in tle je glih vzorec razlike med "učitelji", ki nikoli ne priznavajo, da so bili tudi na tvoji stopnji in da so bili nekoč "učenci " in tistimi ljudmi, ki ti brez predsodkov in povdarjenega namena, tako mimogrede obogatijo življenje in tvoje vedenje .in to je razlika... ko pa praviš -poslušati.. ja - verjamem, da kdor zna poslušati ljudi in občutiti naravo, ta tudi mnogo da. Ker ni vezan na lastne / vcepljene / predsodke in ima navadno čiste misli ...pa tudi namene.

[tomazslo]

Moje mnenje je pa, da na forumih nebi smelo biti učiteljev niti učencev. Kakor hitro se postaviš v eno od teh dveh vlog, si že udeležen z lastnimi vzorci. Na forumih naj bi se predvsem pisalo o pogledih na neko tematiko, predvsem iz lastnih izkušenj in doživetij.

 

Koliko bo pa te naše pisanje nekdo zase ponucal ali ne, je pa predvsem od njegovih vzorcev in naloge odvisno.

 

Vse prevečkrat se resnično spuščamo v polemike in prepričevanja naših resnic, premalo pa beremo in sprejemamo druge. Vendar tako je in zato smo še tukaj in tu in tam kaj bleknemo......Dokler bo v nas ego vsaj malo živ, bomo tudi sem in tja zacvilili, če nam bo nekdo na repka stopu. Brez lastnega ega bi pa nič ne naredili, nebi zrasli višje in bi lepo capljali na mestu in čakali, kaj nam bo z neba priletelo.....

[Matjaž Bogdan]

Pa še nekaj , Ksenia - ali si poštekala, da je pri večini ljudeh , ki vsiljujejo svoja mnenja in nauk ,glavna pomanjklivost ta, da te ne razumejo..to lahko enačiš tistemu- ti ne znajo prisluhniti...

Tukaj nekateri velikokrat omenjajo stopnje osebnostnega razvoja...ja, seveda pozabljajo pa ,. da so tudi oni morali iti čez nekatere stopnje, da so danes na tisti tam zgoraj nekje...-seveda -če so... In od tam gor je zelo udobno mahati z duhovno učenostjo ali pa spoznanjem vsega , kar premore ta univerzum.. jaz temu rečem- božji glasniki...verjetno nekateri resnično verjamejo , da so se rodili kot nekaj več, da so preskočili vse /stopnje / in da so nekateri od boga dani, drugi pa ne... velika napaka... pa včasih se zaviješ v nekakšen plašč lažne skromnosti, ki pa ne "drži vodo "- kot se tudi reče-.No ja , življenje nas vodi po čudnih poteh, pa te naše izkušnje včasih kar drago plačujemo, zato pa je lepo, če koga tudi prišparamo muk in mu malce skrajšamo pot z preprosto besedo , ki ni glih bljižnica, je pa lažja pot.

Nihče me ne bo prepričal, da če sem jaz najebal v lifu, morajo vsi... nikoli ne sme biti tako...vsaj če se da... če le obstoja lažja pot...jo komu tudi treba pokazati, pa čeprav včasih pade krona z /samookronane/ glave.

 

Moje mnenje je pa, da na forumih nebi smelo biti učiteljev niti učencev. Kakor hitro se postaviš v eno od teh dveh vlog, si že udeležen z lastnimi vzorci. Na forumih naj bi se predvsem pisalo o pogledih na neko tematiko, predvsem iz lastnih izkušenj in doživetij.

 

Koliko bo pa te naše pisanje nekdo zase ponucal ali ne, je pa predvsem od njegovih vzorcev in naloge odvisno.

 

Vse prevečkrat se resnično spuščamo v polemike in prepričevanja naših resnic, premalo pa beremo in sprejemamo druge. Vendar tako je in zato smo še tukaj in tu in tam kaj bleknemo......Dokler bo v nas ego vsaj malo živ, bomo tudi sem in tja zacvilili, če nam bo nekdo na repka stopu. Brez lastnega ega bi pa nič ne naredili, nebi zrasli višje in bi lepo capljali na mestu in čakali, kaj nam bo z neba priletelo.....

 

Pravilno- saj sem tako pisal o folku , ki sami sebe postavljajo na tako mesto -učitelja.mislim , da vsak lahko zazna takele usmeritve nekaterih.

[pjotra]

Ne vem, petra, jaz ne vidim glih preveč ljudi, ki bi dajali fine in dobre nasvete, ali pa sem toliko star , da precej razmislim, preden kaj sprejmem. Ljudje so taki pa drugačni..

Ne vem pa zakaj si sama sebi hvaležna/ to povdarjaš/ saj je vsa tvoja bit odvisna od tebe same, razen če se gledaš kot tretjo osebo..bi bilo zanimivo..tisti pa , ki pravijo , da vse vedo- ne vem, osebno ob takih prešaltam na drugo frekvenco, odnos se spremeni, od takih ne pričakujem veliko pa tudi malo ne... zaradi takih sem tudi odprl to temo...

Vidiš- jaz osebno ne verjamem glih tko v inkarnacijo, morda malce drugače , torej se s tabo ne strinjam. Je pa seveda prav , da imaš svoje mnenje, samo ne vem kje najdeš tako prepričanje v to... ali si kaj doživela, ali ...??

kje najdem takšno prepričanje? no, kar se tiče inkarnacije ti ne morem ravno potrdit, da sem si ustvarila menje na lastni izkušnji, ker se ne spomnim.... zaupam pa svoji intuiciji.

glede preostalega pa ti lahko povem, da sem si mnenje oz. prepričanje zgradila na osnovi lastnih izkušenj in opazovanjem drugih....pa tudi kakšna dobra knjiga mi je občasno prekrižala pot, predvsem, da me je spomnila na te stvari. čeprav nobene knjige ne jemljem za biblijo...

 

[tomazslo]

Tukaj nekateri velikokrat omenjajo stopnje osebnostnega razvoja...ja, seveda pozabljajo pa ,. da so tudi oni morali iti čez nekatere stopnje, da so danes na tisti tam zgoraj nekje...-seveda -če so....

 

sej sploh ni važna stopnja razvoja nekoga za drugega, ker ima vsak svojo specifično nalogo, ki se v določenih točkah stika tudi z drugimi, vendar je naloga čisto individualna posamezniku, torej nivo jaza za druge ni pomemben, ker je pomemben samo za določeno osebo, je pa seveda pot padcev in rasti, kar potem štenglce premaguje.

 

Bl je narobe če nekdo prejeducira svojo resnico.......naprimer nekdo reinkernacijo, drugi jasnovidnost, tretji zdravilstvo in podobno, četrti jogo, peti božanstvo, čeprav vsakega po malem je, vendar je treba prav vse to uravnovesiti v pravo razmerje, če hočemo razumeti celoto in potem iz celote zase nekaj potegniti ven.

[nosorog]

sej sploh ni važna stopnja razvoja nekoga za drugega, ker ima vsak svojo specifično nalogo, ki se v določenih točkah stika tudi z drugimi, vendar je naloga čisto individualna posamezniku, torej nivo jaza za druge ni pomemben, ker je pomemben samo za določeno osebo, je pa seveda pot padcev in rasti, kar potem štenglce premaguje.

 

Bl je narobe če nekdo prejeducira svojo resnico.......naprimer nekdo reinkernacijo, drugi jasnovidnost, tretji zdravilstvo in podobno, četrti jogo, peti božanstvo, čeprav vsakega po malem je, vendar je treba prav vse to uravnovesiti v pravo razmerje, če hočemo razumeti celoto in potem iz celote zase nekaj potegniti ven.

 

Kako mimo je vsiljevanje resnice nekomu drugemu, se zelo dobro vidi iz tegale hipotetičnega primera, ki sem ga sicer na ta forum že enkrat napisal:

Startna situacija: na tleh v gozdu leži knjiga.

- Do nje pride žival in si jo ogleda. Zanjo je to le barvit predmet. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.

- Nato nanjo naleti prazgodovinski lovec. Pobere jo, jo odpre in v njej opazi neke "simbole", ki pa jih ne razume. Zanj je torej knjiga predmet, ki vsebuje neznane simbole. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.

- Do knjige pride mačona. Pobere jo, jo prebere in dojame vsebino. Zanjo je predmetna knjiga fantastičen avantgardno realističen roman. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.

 

Iste stvari torej dojemamo glede na osebnostni razvoj, zato je nesmiselno nekomu nekaj vsiljevati, saj je povsem mogoče, da je njegovo stališče povsem pravilno.

Sicer pa, dokler razpravljamo o resnici kot nekemu pojmu, ki ga nihče zadovoljivo ne opredeli, je vse skupaj le golo klobasanje. Precej bolj globoko bi prišli v to "resnico", če bi se lotili razprave o tem, zakaj se nekateri med seboj razumemo, nekateri ne, zakaj so nekateri srečni, drugi ne ...

 

lalala