mako106 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 ej...kak dobro pišete...še kr se z vsemi prebranimi posti strinjam....vsak je resničen...po svoje Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Marsikaj sem poskušal razlagati, a čisto stvaren problem je v tem, da mnogi enostavno ne morejo dojeti, kaj pravim. Pa ne gre tukaj, da sem nekaj več ali oni nekaj manj; pač enostavno ni za njih. To je kot da bi otrokom v prvem razredu razlagal kvantno mehaniko. Torej nisem nekaj več, ker poznam kvantno mehaniko (sicer je ne, to je le primer), in otroci nekaj manj, ker je ne; razvojno še ni čas za to. Tudi v duhovnih poteh se ne razloži, pokaže vsega novincem: lepo je treba iti stopnico za stopnico. No, point je v tem, da z razlago sem vedno povzročil še več vprašanj, in ta vprašanja so se še kar množila in privedla do absurda. In takrat je zelo lahko sklepati, da se lažem ali da nimam pojma o tem, kar govorim. Ker je normalno: dá se marsikaj povedati, a težko je najti ustrezne besede, ker jih enostavno v slovenskem jeziku ni. Potem je pač si treba pomagati s sanskrtom ali drugim ustreznim jezikom, ki ima rezvite besede za označitev določenih stanj in pojavov. Primerjat tisto kar ti veš, misliš, kar si tako ali drugače spoznal ali se naučil, s kvantno mehaniko, nas ostale pa s prvošolčki pa po mojem ni drugega kot domišljavost ali zaplankanost. Ali pa oboje.Saj o tem je tu govora, mar ne?O takih ki nočejo razlagati, ali pa ne znajo tako razložiti da bi mi prvošolčki razumeli. Trdim in ostajam pri tem - če ne znaš razložiti, tudi sam ne razumeš.Nekje si prebral, videl, slišal... Mogoče ti je nek "učitelj" vlil v betico in temu slediš kot furmanski konj.V več postih si že dokazal da ne razumeš niti tega kaj je vera, prava vera ki temelji na spoznanjih, ne na dogmah ki so jih postavili drugi.Bolj "zemeljsko" bi bilo če bi eneostavno rekel - jaz to in to vidim tako, ne znam pa razložiti zakaj.Ne pa nas ostale postavljati na nivo prvošolčkov ki bi hoteli razlago kvantne mehanike. Saj tudi jaz mnoge stvari v življenju in duhovnosti vidim, razumem in dojemam drugače kot drugi.Nekatere celo tako drugače da ni možna skoraj nobena primerjava.In ravno tako ne znam razložiti vsega. NE ZNAM!Ne pa da si ti butel ki ne razume. Pri vsem tem se spomnim enega učitelja - profesorja matematike na srednji tehnični.On je trdil da če je pri enem predmetu v razredu eden ali dva z nezadostno oceno, je to odličen razred.Če je nezadostnih pet-šest, je to povprečen razred.Če jih je polovica, je to slab razred.Če jih je pa več kot polovica, je pa slab predavatelj.Bodi mi zdrav in razsvetljen. Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 No bom pojasnil se to kaj mislim z besedo Resnica, ki jo uporabljam na forumu. Z Resnico mislim Resnico. In dozivis jo lahko le direktno, brez vpletanja uma. Lahko bi jo imenoval tudi stanje razsvetljenja, ko direktno dozivis sebe, rozo, Nosoroga al pa kakec, ni vazno kaj.Najbrz prihaja do mesanja med resnicami in Resnico.Resnica o meni je enaka od vedno in se s casom ne spreminja. Spreminja se moje zavedanje, Resnica ne.Ce sem jo dozivel pred 500 leti, je enaka kot leta 2006, le da jo enkrat pogledam z desne , drugic z leve, enkrat bolj globoko, drugic manj. Še vedno nisi pojasnil ničesar.Torej o tem kaj je Resnica tud ti nimaš pojma. Povzetek Nosorogovega posta v dveh stavkih. Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
mako106 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 ej...kak dobro pišete...še kr se z vsemi prebranimi posti strinjam....vsak je resničen...po svoje in hecn tudi...oznanjamo svoje resničnosti znotraj Resnice....in jih imenujemo Resnica p.s. sorry...spet sem malo zabluzil Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Ne bi dejal temu obiranje.Če ne bi bil tako trdno prepričan v "resnico" svetega pisma , dvomim , da bi ga durh na durh citiral. Tebe za primer- hm, ja -bodeš v oči s temi citati.. pa ni to to, saj nimam nič proti svetemu pismu, samo primere sem navajal- ti pa sveto pismo, kabalist- kabala, leon- nadljubezen itd... , hylender - svoje prepričanje, alan -prav tako lastna utopična filozofija, anarhist- tudi skrivnostne/ nikoli pojasnjene/ poglede na life/kratko -enostavčno pojasnevanje- pomeni- nič/.... pač navedel sem te kot primer , ker si izrazit primerek. Vsak ima trdno prepričanje v svojo misel ter poučuje ostale /poskuša seveda/ -pa normalno brez zaledja, ali pa z zelo malo zaslombe sledi mini argumentov. Saj čudeža tako ne pričakujem, toda... ti npr..argumentiraš svoje misli s citati raznih pisem, /sveto pismo/ ,kot argument pa navedeš naslednji citat iz praktično istega vira.. in to je to... pa če pogledava realno- kje sploh kaj dokazuje , da je tole sveto pismo avtentično, pisalo se je lahko skozi stoletja, preobražalo v razne modigfikacije in nastalo sedaj tako kot je...Pa citiraš mateje,pa janeze, kje pa je potrjeno, da so ti reveži sploh kdaj kaj podobnega napisali ???Pa to je samo primer ...primer za to temo... Hojla Zepo Jst vem, da Bog je. Zakaj? Ker sem ga videl in govoril z njim. Imam priče. Evo en argument ali dokaz, ki je mojo presojo verodostojnosti tega, kar trdim, zdržal čist. Je že mal star...ene dve leti /se mi ni dal dvakrat tipkat, pa sem ga pastal/ Sredi marca enkrat, po dobrem kosilu, v tišini, ko so besede odveč, z ženo, ki je mirno, zaupljivo dremala v mojem naročju, s spoznanjem, da mi je lepo, da mi ne manjka prav nič /no ja, kavica bi mi sicer res prijala tisti hip, a žene nikakor nisem želel prebuditi/, mi je Konfuzij, moj prijatelj, mimogrede navrgel: "Bk, ko stopiš na vrh hriba, te bo naslednji korak vodil navzdol, ko boš na dnu globeli, bo naslednji korak navzgor. Je že v redu, samo ne se ustavit in bodi pozoren na markacije." "Kaj mu pa je, saj nisem planinec", sem malo zmeden pomislil in prav na rahlo rignil /baje je to pohvala kuharici/. "Boš kavo?", me je nežno vprašala žena /najbrž sem preveč na glas pohvalil njene kuharske spretnosti, pa sem jo prebudil/. "Mmmmm", sem pri priči pozabil na mojega prijatelja in njegovo žlobudranje. Popolnost. Dan kasneje sva z ženo doživela šok. Nepripravljena, presenečena, zmedena, prestrašena sva reagirala nagonsko, ostro...brez učinka. Prebrala sva vse, kar sva našla, najina zmeda in strah pa sta se le povečala. Poiskala sva strokovnjaka, ki je najin strah malo omilil, konkretnih predlogov, kaj storiti, kako delovati, pa ni znal ponuditi. Ostala sva prepuščena sama sebi, svoji modrosti, razsodnosti. Hudo. Lep dan je bil, sončen, topel. Šla sva na daljši sprehod. Nisva videla sonca, ne čutila njegove toplote, nisva slišala šumenja od snežnice narasle Save, ne ptičjega petja. Najina stiska je s težko jekleno sivino zastirala lepoto dneva, oklepala najina srca, zapolnjevala misli. Prišla sva do stare železniške čuvajnice. Pred njo je stala majhna, od starosti in bolezni zgrbljena ženica, ki je nisem videl že vsaj pet let. Poznam jo iz otroštva. Bila je negovalka v porodnišnici in obakrat, ko se mi je rodil sin, mi je to prva sporočila. Težko življenje ima za seboj. Ko je imel njen starejši sin deset let, je na železnici izgubil roko. Čez eno leto ji je cesta vzela moža.Ima hudo sladkorno bolezen /trikrat dnevno si daje injekcije inzulina/, zaradi katere ji odmirajo živci na nogah. Ne more hoditi vzravnana, ker ji kostenijo sklepi. V bolnišnici so ji zbili pritisk na 250/135! Ogovoril sem jo. Prepoznala me je. Z ženo sva obstala presenečena in očarana nad njenimi očmi in njenim glasom. Toliko živosti in življenske energije ne zaznaš pri dvajsetletniku, kaj šele pri triinsedemdeset let stari ženski. In potem se je zgodilo. Dvajset minut, pol ure morda, nama je pripovedovala. Toliko modrosti, toliko spoznanj je bilo v teh minutah, v njenih besedah. Še sedaj, ko tole pišem, me spreletava srh, še vedno mi je nedoumljivo vse skupaj. Dobila sva odgovore na vsa najina neizrečena vprašanja. Ničesar ji nisva povedala, sploh nisva govorila, le poslušala sva, ona pa nama je povedala vse, vse kar sva potrebovala. Na koncu je rekla "no, sedaj pa pojdita", prav s temi besedami in nasmeh ji je igral na obrazu. Objel sem jo, se stisnil k njej in ji rekel hvala. Žena je jokala, ko jo je objemala in se ji zahvaljevala, ona pa se je smejala, nežno, razumevajoče. Takrat sva vedela, oba, da nisva sama, da je z nama, da mu je ime Zofka Kaplar, in da je ženska. Takrat. Ko sva odšla, sva videla sonce, občutila njegovo toploto, slišala šumenje od snežnice narasle Save, ptičje petje. Stopala sva po poti in nisva zgrešila markacije. V nedeljo sva šla zopet mimo njene skromne hiške. Ni je bilo doma. Pirh sva pustila na klopci pred hišo. en bk 1 Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Ja, še tole. Od takrat je minilo tri leta, ja, ne dve in vse kar mi je povedal in napovedal v liku Zofke, se je udejanilo...vse. To je le en primer, jih je pa še kar, zaradi česar sem prepričan. butl Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Janardan 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Lotosova stopala Vsevišnjega Gospoda Šri Višnuja so transcedentalna (tat). Ne da se jih dojet z materialnimi čutili, bodisi grobimi (oko, nos, usta...) ali subtilnimi (um, inteligenca, zmotni-ego). So onkraj dosega zmožnosti materialnih čutil (grobih in subtilnih). Čisti bhakte jih vedno gledajo, po Njegovi milosti, s transcedentalnimi očmi vdanosti. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Hojla Zepo Jst vem, da Bog je. Zakaj? Ker sem ga videl in govoril z njim. Imam priče. Ko sva odšla, sva videla sonce, občutila njegovo toploto, slišala šumenje od snežnice narasle Save, ptičje petje. Stopala sva po poti in nisva zgrešila markacije. en bk [/i] Mnogo je takih bogov. Ampak jih včasih ne znamo ali nočemo videt.Tako kot marakacije. Če gledaš zemljevid pa ga ne znaš brat se boš ravno tako zgubil... Lotosova stopala Vsevišnjega Gospoda Šri Višnuja so transcedentalna (tat). Ne da se jih dojet z materialnimi čutili, bodisi grobimi (oko, nos, usta...) ali subtilnimi (um, inteligenca, zmotni-ego). So onkraj dosega zmožnosti materialnih čutil (grobih in subtilnih). Čisti bhakte jih vedno gledajo, po Njegovi milosti, s transcedentalnimi očmi vdanosti. Pa če imaš pet pirov pa enako število šnopsov v riti jih tudi vidiš... Preverjeno z iskušnjami... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nosorog 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Z Resnico mislim Resnico. In dozivis jo lahko le direktno, brez vpletanja uma. Vzhodnjaška literatura, ki uči tole, po mojem v bistvu misli na "neposredno doživljanje nečesa, brez popačitev, katerih vzrok so vedenjski vzorci."Menim, da so različne energije (vključno s čustveno, mentalno) med seboj tako prepletene, da lahko kvečjemu poskrbiš, da jih doživljaš čimbolj čisto, ne pa, da se od njih ločiš.Dva primera, ki kažeta na to, da je mentalna energija soodvisna z drugimi energijami. - Mentalno moteni ljudje imajo zelo šibko avro.-Ed Mitchell, član posadke Apolla 14 naj bi doživel "stanje razsvetljenosti"- neposredno energijsko dojemanje sveta, občutek povezanosti z vsem ... Opis svojih občutkov je končal takole:" To ni bilo zgolj razumsko razglabljanje, temveč globok in izpolnjujoč občutek, kot da bi se fizično razširil skozi okno do najbolj oddaljenih kotičkov vesolja." Govori torej o razumski, čustveni in duhovni izkušnji. Skepticnost je lastnost ega. Ko ga bos sam dozivel, bos vedel. Ne bos razmisljal o tem. Spet napisano tako, kot da je z egom kaj narobe. Ego in individualni razvoj sta tesno povezana in s svobodno voljo nam je bila dana možnost tega razvoja. Pri posameznikovem doživljanju sveta spada med značilnosti njegovega ega(individualnosti) tako sovraštvo, kot strpnost, zavist in občudovanje ... Ego je torej lahko dobro ali slabo "vzgojen". Traparija pa je govoriti, da je sam po sebi negativen. Zanašanje zgolj na občutke pa je izredno dober izgovor za tiste, ki se ne potrudijo stvari tudi logično dojemati(si jih razložiti).Rezultat predajanja zgolj občutkom so med drugim tudi številni samozvani preroki ipd. in včasih kar masovnem sledenju ovčic (folka slepe vere, neskeptičnega folka ) takšnim kekcem. lalala Citiraj http://tadej-pretner.com Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Še nekaj. Prepričan sem, da se katerokoli svojo, doživljeno izkušnjo da opisati z besedami /če je še tako neobičajna/, če pa je nimaš, potem je pač ne moreš. Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Še nekaj. Prepričan sem, da se katerokoli svojo, doživljeno izkušnjo da opisati z besedami /če je še tako neobičajna/, če pa je nimaš, potem je pač ne moreš. En izrek, pa ne vem kje sem ga "snel" Vse kar obstaja se da predstavljat.In vse kar si lahko predstavljaš tudi obstaja.Le kako bi si lahko predstavljali nepredstavljivo? Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
mako106 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Le kako bi si lahko predstavljali nepredstavljivo?kot neskončnost....ozaveščeno v nas Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
highlander 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Me prav zanima, ce bi se kakega zen mojstra upali prosit, da vam opise brco. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Me prav zanima, ce bi se kakega zen mojstra upali prosit, da vam opise brco. A je brco treba opisovat?Pridi do mene ali pa jaz pridem do tebe pa ti praktično pokažem kaj je brca. Brez mojstra, samo z nogo... Razen če nisi večji pa močnejši od mene... V tem primeru bi bil jaz poučen kaj je brca... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 kot jo dozivis (brco), morda koga clo vzburja. Ko stojim na glavi, je hecno...... v bistvu za hip sploh ne stekam (ce odmislim prostor), kako sem v prostoru, v bistvu bi bila lohk pa tud pravokotno na steno. ce pa ne probas, pa se ti zdi da ma oni ki stoji na glavi, vso tezho v glavi - pa je sploh nimas. torej jaz, ki stojim na glavi, cisto mogoce vse skupaj drugace dozivljam kot nekdo drug, ki stoji na glavi, oba pa dozivljava to se bolj drugace kot oni, ki naju samo opazuje. Nosorog Butl 1 Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
highlander 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 kot jo dozivis (brco), morda koga clo vzburja. Ko stojim na glavi, je hecno...... v bistvu za hip sploh ne stekam (ce odmislim prostor), kako sem v prostoru, v bistvu bi bila lohk pa tud pravokotno na steno. ce pa ne probas, pa se ti zdi da ma oni ki stoji na glavi, vso tezho v glavi - pa je sploh nimas. torej jaz, ki stojim na glavi, cisto mogoce vse skupaj drugace dozivljam kot nekdo drug, ki stoji na glavi, oba pa dozivljava to se bolj drugace kot oni, ki naju samo opazuje. Nosorog Butl Najs. Zdaj pa samo se direktno dozivi tega, ki stoji na glavi in je narejeno. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 ne razumem dobro? Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
highlander 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 ne razumem dobro? Vem da ne razumes, saj ni kaj razumet. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Najs. Zdaj pa samo se direktno dozivi tega, ki stoji na glavi in je narejeno. ne razumem dobro? Vem da ne razumes, saj ni kaj razumet. Svašta... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
highlander 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Svašta... Previdno, lahko ti um pregori. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 No bom pojasnil se to kaj mislim z besedo Resnica, ki jo uporabljam na forumu. Z Resnico mislim Resnico. In dozivis jo lahko le direktno, brez vpletanja uma. Lahko bi jo imenoval tudi stanje razsvetljenja, ko direktno dozivis sebe, rozo, Nosoroga al pa kakec, ni vazno kaj.Najbrz prihaja do mesanja med resnicami in Resnico.Resnica o meni je enaka od vedno in se s casom ne spreminja. Spreminja se moje zavedanje, Resnica ne.Ce sem jo dozivel pred 500 leti, je enaka kot leta 2006, le da jo enkrat pogledam z desne , drugic z leve, enkrat bolj globoko, drugic manj. Saj vem, Highlander, da ni glih v kontekstu, ampak takrat, ko sem tole pisal, je bla ena zima, pa si zamisli, da je, če pa si ne moreš, pa počakaj kak mesec no. Kidanje snega mi ne leži pretirano. Priznam, da mi je dolgočasno, pa malo brezvezno tudi, kajti maja ga ne bo, pa če ga kidam ali ne. Konfuzij, moj prijatelj, obožuje kidanje....moje...in mi pri tem rad pomaga.....s pogovorom. Pravi, da hitreje kidam, ali pa se mi vsaj zdi tako. Ko sem se v torek spopadal s snegom, sem mu omenil, tako mimogrede, da mi prebrano in povedano govori, da eni pa najbrž vedo, resnico, tisto pravo, vso. "Pa bi rad vedel resnico, tisto pravo, vso?" me je vprašal. In sem se zamislil, malo, pa kidal, veliko. Vlačim svoj mlinski kamen skozi drobec časa, ki mu pravim svoje življenje, potrpežljivo, vztrajno, ker da ima smisel, svoj namen, magari meni nedoumljiv. Pa bi ga vlačil tako vztrajno, potrpežljivo, če bi smisla, namena, magari meni nedoumljivega, v resnici ne bilo? V rahli stiski sem si odgriznil košček nohta in ga izpljunil v sneg. Silno lahko sem si predstavljal množico nohtnih celic, ki so se še ravnokar ljubile med seboj, se spopadale, rojevale in umirale, pisale skrajno ganljive pesmi o meni, vdano prenašale tegobe in še kar kaj, češ da jaz, ki sem njihov stvaritelj, pa že vem čemu in da so nedoumljiva moja pota in um in ostale Njegove, to je moje, stvaritve. Neskončno dolgo in na široko so razpravljale o zares pomembnih rečeh, kako je na primer velepomembno služiti meni v molitvi in zatiranju svojih celičnih in ostalih čutnih potreb za moj blagor, ljubiti na silo in ne na silo vse, tudi umazanijo. Kako da imajo res prav in sedaj pa vedo in eni pa ne, pa bodo že še. Jaz, njihov stvaritelj, v čigar ljubezen so verjeli z vsem celičnim jedrom, se pa do tega trenutka nisem niti zavedal, da obstajajo, pač, ko sem jih grizel, pa strigel, pa ščipal, pa pilil, pa metal v smeti. Uboge moje nohtne celice. Še dobro, da ne vedo....... Da bi bila kakšna analogija z...? Bog ne daj, niti pod najbolj slučajno. "Ne." sem mu odgovoril. Pa res hitreje kidam, če se pogovarjam. en bk A ne, kaj vse pride človeku na misel /ali na um mogoče?/, ko je zima. butl Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Previdno, lahko ti um pregori. Če bi hotel razumet tebe bi mi res lahko... Zato se raje samo smejem... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
highlander 21. september 2006 Prijavi Deli 21. september 2006 Če bi hotel razumet tebe bi mi res lahko... Zato se raje samo smejem... Evo, zaj si pa lahko skupaj zapojeva ono staro :"pusy cat, pusy cat I love you.... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Matjaž Bogdan 21. september 2006 Avtor Prijavi Deli 21. september 2006 Lotosova stopala Vsevišnjega Gospoda Šri Višnuja so transcedentalna (tat). Ne da se jih dojet z materialnimi čutili, bodisi grobimi (oko, nos, usta...) ali subtilnimi (um, inteligenca, zmotni-ego). So onkraj dosega zmožnosti materialnih čutil (grobih in subtilnih). Čisti bhakte jih vedno gledajo, po Njegovi milosti, s transcedentalnimi očmi vdanosti. a ti jih tudi ? Citiraj Moja spletna stran http://www.teate-reiki.com/Moji knjigi Svetloba, ljubezen in mir v srcu in duši- vsem Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Matjaž Bogdan 21. september 2006 Avtor Prijavi Deli 21. september 2006 Veš butl, tale tvoja proza ima že tako in tako več umetniške vrednosti kot marsikatera duhovnost naših "učiteljev" tle gor, da tudi ne bi rabila imeti nauka oz. razmišljajočega nadaljevanja. Zelo lepo, vsaj meni. Pa precej razumljiva zadeva... tko da Kar se pa tiče tvojih "bogov", je verjetno v življenju vsak že srečal kakšnega- ki bi ga najraje poistovetil s tem imenom/ in vse kar temu pripada/ .Odvisno s katere plati gledaš- tudi jaz sem v življenju parkrat pomisli- če je bog- je pa takle , oz. kjer je bog doma , je tako kot tu. Sam sem hitro ovrgel sam sebe. ne gre tako...Ja , svojo predstava pa negujem, pa jo ne omejujem glih v utelovljena trupla , ampak ji pustim prosto pot, naj sama hodi okoli mene, je bolj preprosto. Pa uporabno tudi, ker vsaka "določena predstava " te slej ko prej razočara in večje kot je zaupanje , trša in bolj kruta je realnost. Seveda sem svojega boga že srečal, v bistvu je ves čas prisoten, samo težko je tle govoriti o kakšnih bradatih modrecih ali nedolžni ženski , bi pogledal bolj na široko,je bolj enostavno. Pa ne morem mu dajati imen, niti bog, ker bog je zame nakakšna naučena fraza , ki sem jo se priučil pri verouku. Pa so že daleč tisti časi. Bolj ko gledam okoli sebe, manj boga vidim, čeprav je tudi individualna energija/ po moji misli/ del nekakšne božje/ če že rečemo/ celote. Samo , zdaj sem se spomnil o čaščenju, čemu misliš je potrebno boga častiti. -tule sem dostikrat prebral to besedo, pa me moti. Mialim , da NIKOGARŠNJI ali pa vsesplošen bog ne potrebuje tega. Mislim , da smo sami sebi premalo vredni; en je napisal , da je človek največje bogatstvo na tem svetu...-pa vidiš kaj veliko svetlikajočih se obrazev / sijaj sreče/ , ki bi kazali tako naličje - bogastva ? Bogatstvo v nekakšni obliki- oprijemljivi, čustveni, duševni ,vsekakor je ,treba ga je le pošlatat, dojet, razumet in tudi uživat. Zato pa je. Tudi univerzum ali pa energija ne potrebuje kašnega posebnega čaščenja, saj smo del celote.. tko da...Življenje je zato , da se živi, po najlepših, včasih tudi slabih, težkih poteh... vzporednice so pa tako in tako stvar osebne narave, saj ni ničesar razen biologije posplošenega. Ja -cilji... mislim, da so tudi več ali manj stvar svobodne osebne volje in tudi smeri kamor nas nagne naša pot.. pač -moramo biti čimmanj listki , pa čimveč lastni veter...Glih duhovno življenje- nekateri ga sploh ne potrebujejo, ga ne pogrešajo in živijo morda bolj bogato / resnično/ kot mi.Včasih zavedanje prinese tudi komplekse, omejitve in / kot je alan dejal-/nekakšne obvezne smernice .Torej najbolje , da vsak izbira svojo pot, takšno , ki ustreza njegovi naravi. Vsaj jaz bi tako dejal. Citiraj Moja spletna stran http://www.teate-reiki.com/Moji knjigi Svetloba, ljubezen in mir v srcu in duši- vsem Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.