ko ti vse narobe gre

[RAINBOW3]

Ko si že leto pa pol na zavodu za zaposlovanje, pa še nič ne kaže, da bi se kaj dobilo zate, nesojenega družboslovca; ko te po skoraj triletni vezi zapusti najdražji; ko ti umre nekdo od bližnjih; ko gre najboljša prijateljica (s katero si preživel dobršni del svojega časa, poleg fanta seveda) delat v tujino; ko so vsi tvoji kolegi in kolegice srečno zaljubljeni in nihče več nima časa zate; ko družina zaide v finančno krizo; ko ti tudi zdravje začne nagajati...ko misliš, da se ti je sesul svet in ne more iti čisto nič več narobe...takrat se očitno sploh vse šele začne

 

Ne pomagajo ne "priročniki za srečno življenje", ne poskus pozitivnega gledanja na svet, ne pogovor s prijatelji, nič... in zjutraj nočem niti vstati iz postelje, ker nimam pojma, kako bom preživela dan. Ne vem, kje naj dobim voljo za življenje, res ne vem. Kolega mi je svetoval, naj grem k zdravniku po antidepresive...mislim, da ni pametna ideja (še).

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

[lea]

veš kaj! danes zvezde itak stojijo tako, da vse izgleda bolj črno kot je v resnici. je pa tako, čeprav nisem še nikoli bila v enaki situaciji, da ko enkrat prideš na dno, nikamor več ne moreš. takrat se stvari začnejo obračati v drugo smer. odvisno je samo, kako dolgo boš rabila, da ugotoviš, da klinc vse skupaj, zdaj sem pa pripravljena, na zlate čase. pravijo, da je človek sam vedno odgovoren za svoje življenje. zdaj si se že naučila, a ne.

 

p.s.

pa večkrat pridi sem gor, ker ti bo lažje. tukaj boš sigurno našla podobno dušo

 

nič! drži se in še kaj se oglasi!

[Piko]

Dokler nimam pametne(jše)ga nasveta:

 

Glej, da se vse skupaj giblje naprej, na ustavi dogajanja, obračaj in prevračaj stanja, da se spet obrne drugače.

Možno, da bodo dejanja, kakršnakoli, samo da so v dobrem, brez drobnega smotra, ponovno obrnila situacijo v tvoje dobro.

 

Mej se!

[Sebastjan]

Ko si že leto pa pol na zavodu za zaposlovanje, pa še nič ne kaže, da bi se kaj dobilo zate, nesojenega družboslovca; ko te po skoraj triletni vezi zapusti najdražji; ko ti umre nekdo od bližnjih; ko gre najboljša prijateljica (s katero si preživel dobršni del svojega časa, poleg fanta seveda) delat v tujino; ko so vsi tvoji kolegi in kolegice srečno zaljubljeni in nihče več nima časa zate; ko družina zaide v finančno krizo; ko ti tudi zdravje začne nagajati...ko misliš, da se ti je sesul svet in ne more iti čisto nič več narobe...takrat se očitno sploh vse šele začne

 

Ne pomagajo ne "priročniki za srečno življenje", ne poskus pozitivnega gledanja na svet, ne pogovor s prijatelji, nič... in zjutraj nočem niti vstati iz postelje, ker nimam pojma, kako bom preživela dan. Ne vem, kje naj dobim voljo za življenje, res ne vem. Kolega mi je svetoval, naj grem k zdravniku po antidepresive...mislim, da ni pametna ideja (še).

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

 

Samo moja izkušnja - ko sem bil nazadnje takole precej na tleh, mi je postalo tako vseeno za vse, celo za vprašanje življenja, da tudi problemi niso več zgledali tako kot prej. Mi je šlo kar malo na smeh. In je šlo malo na bolje. Ne vem, ali je vse to trpljenje le opozorilo, da le ni vse tako, kot mislimo, da je oz. kot zgleda, da je.

[monia]

Danjašnji mrk je zdrmal še kakšno dušo poleg mene. In nič čudnega, saj so se že večje katastorfe dogajale na take dni. Draga mavrica sej je težko verjet, da stvari, ki si jih naštela vzemi kot šolo ali opomnik, da naj kaj ukrenemo, da se nam kaj podobnega nikoli več v življenju ne zgodi.

Boli, ko ugotoviš, da od odnosa, ki si ga toplila s svojo energijo ne dobiš zadovoljivega odziva, ko misliš, da te nihče na tem svetu ne želi v svoji sredini, ko te pričnejo za vedno zapuščat in umirat tvoji bližnji, na koncu pa še zboliš....Pa ni ravno za umret.Zakaj lahko to rečem? Ker skozi podobno situacijo plezam tudi sama. Brcam na vse strani, pa imam dostikrat občutek, da se nikamor ne premakne. Pokazalo pa se je, da ko sem v nekaj trdno verjela sem tudi dobila.Med drugim je na mojo pot stopila nova oseba, ki je po svoje postala moj vodnik. Sama si s "pozitivkami" in poduhovljenimi knjigami nisem znala več pomagat in je prišla ona. Je že res, da ji tudi stisnem kakšnega jurja, ampak neobvezujoče. Ko se vrne z dopusta bom šla z njo na skupino kjer se družijo in pogovarjajo, njej podobni. Poskusi si pomagat na ta način in prosim te ne posegaj po antidepresivih. Če te že kaj mora pomirit,

potem spij melisin čaj in si pomagaj z glasbo. Recimo meni osebno pomaga Vangelis, ki izvaja energijsko nabito instrumentalno glasbo.

Poizkusi, saj ne rečem, da more to potem za 100% postati tudi tvoje.

 

Saj bo kmalu popustila kombinacija mlaja in mrka.Na to lahko računaš, za ostalo si pa sama odgovorna.

 

Lep dan,

 

N

Popravljeno 22. september 2006 -> monia

[RAINBOW3]

Sem danes malo prečekirala ta forum in mi je čisto všeč. Za naslednji mesec imam dovolj branja na razpolago

Saj vem, sem na poti...

[gilly]

Rainbow3, lahko se pridružim tvojemu stanju.

 

Tudi mene je tale mrk pretresel. Nimam več statusa študenta in me pot vodi na zavod za zaposlovanje. Pa sem imela preko študenta delo, ki sem ga res zelo rada opravljala. In mi je žal ker ga ne bom več mogla, samo kaj naj?! Že cel dan jokam, ampak vem / čutim da se mi nova pot odpira. Je že dobro da grem drugam. Ja, jaz se s tem tolažim.

 

Aja pa še to.... ne začet s tableti. Raje pobrskaj še malo po tem forumu. Pa bodi optimistična. Sej veš - misli ustvarjajo dejanja. ( zdej sem še samo sebe malo potolažila )

[levinja84]

Ne obupat! Ko se je meni življenje obrnilo na glavo mi je zelo pomagala misel na to, da se vse zgodi z nekim smislom. Vendar pa ponavadi to ugotovimo komaj čez čas...Mogoče zveni glupo, samo vzamisi čas zase in ugotovi kaj te vseli ter česa si želiš in začni delat na tem. Ne se preveč obremenjevat s stvarmi katere ne morš spremenit.

p.s.: Ne začet jest tablete. Mogoče pomaga v tem trenutku, vendar dolgoročno vodi le še v več težav.

[alef]

Ko si že leto pa pol na zavodu za zaposlovanje, pa še nič ne kaže, da bi se kaj dobilo zate, nesojenega družboslovca; ko te po skoraj triletni vezi zapusti najdražji; ko ti umre nekdo od bližnjih; ko gre najboljša prijateljica (s katero si preživel dobršni del svojega časa, poleg fanta seveda) delat v tujino; ko so vsi tvoji kolegi in kolegice srečno zaljubljeni in nihče več nima časa zate; ko družina zaide v finančno krizo; ko ti tudi zdravje začne nagajati...ko misliš, da se ti je sesul svet in ne more iti čisto nič več narobe...takrat se očitno sploh vse šele začne

 

Ne pomagajo ne "priročniki za srečno življenje", ne poskus pozitivnega gledanja na svet, ne pogovor s prijatelji, nič... in zjutraj nočem niti vstati iz postelje, ker nimam pojma, kako bom preživela dan. Ne vem, kje naj dobim voljo za življenje, res ne vem. Kolega mi je svetoval, naj grem k zdravniku po antidepresive...mislim, da ni pametna ideja (še).

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

 

Noč je najtemnejša tik preden se zdani.

Ta stavek sem pred leti prebral v svojem horoskopu.

Bil sem takrat približno v takem stanju in razpoloženju kot ti sedaj.

Na dnu, obupan, brez volje do življenja...

Bili so trenutki ko sem se peljal z avtom pa bi najraje zapeljal pred kamion ki je vozil nasproti...

Bral sem horoskope kot neko zadnje upanje, da mi bodo napovedal lepšo prihodnost...

In takrat tudi verjel v to.

Nikoli se ni uresničilo nič od tega kar so mi napovedoval horoskopi, razen nekaj nepomembnih stvari.

Ampak ta stavek...

Mislim da je ta stavek spremenil mojo pot.

Ko sem ga prebral se je nekaj zgodilo v meni.

V glavi, v srcu...kjerkoli že.

Tudi tebi bo minilo to kar te zdaj muči.

Tudi tebi se bo zdanilo.

In kot so ti že drugi napisali, pridi večkrat sem gor.

Se vedno najde kakšna rama za naslonit, pa zjokat, če je treba...

[janko]

mislim nate in imam te rad

si ena izmed mnogih trpečih

"junak" je, kdor premaga strah in bolečino

in hvaležno zaživi znova.

v tej misli te podpira in pozdravlja janko

 

in kot si sama rekla: ko MISLIŠ, da se je sesul svet

 

 

ena moja prijateljica je bila v podobni, mogoče celo dosti bolj "čudni" situaciji. danes, po treh letih, je srečna. rekla je, da ko se je sprijaznila, da je življenje zajebano, od takrat naprej je bilo vse enostavno

 

 

biti brez službe je komu želja. pol leta ni nič. itak pa te nobena služba ta moment očitno ni vredna. zdej maš saj priložnost, da si lahko podariš veliko časa.

ko si s kom nimaš kaj več povedat, če nisi skupej rasu in se razvijal, je bolš za oba, da se razideta. par petkou bo minil, pa se bo pojavu kdo drug, pa boš sama to tud spregledala

nekdo od bližnjih je šou samo nekam drugam. očitno je svoje tukaj naredu. z njim je ok. vesela bot rajš. sej vem da je lažje rečt. tud kle dela čas zate.

prjatlca da je šla u tujino? super. sm vesel zanjo. bot še ti... če misl, da ji bo tam bolš, kapo dol, da je mela jajca. pa kot prjatlca ji seveda prvošiš da bi ji uspel, kr si želi, pa za kar je tud nekej nardila

kolegi srečno zaljubljeni. ja lej, oni so tri leta tebe tko gledal. sej bohnedej, sam tud njim se loh zgodi tko k teb. da pa nimajo časa zate pa nau čist držal, sej so ti oni tablete svetoval, pa tud pogovarjaš se z njimi, kukr praviš, sam žou ti ne pomaga.

finančna kriza? veš kwa. več maš usega kukr res rabš. sploh pa, če maš svojo posteljo, si med 8% najbogatejših zemljanov

zdravje pa ne nagaja. mogoč ti je živlenje že prej namigoval, da nekej ne delaš tko kt bi mogla, pa si namige spregledala al pa ignorirala, pol pa prihajajo zmer bl konkretna opozorila. pr men je blo tko.

takrat se očitno use šele začne. seveda. use gre od zdej naprej. sploh pa se nobena stvar nikol ni zgodila v preteklosti, niti se bo karkoli v prihodnosti. use se zgodi u sedanjosti

z drugim odstavkom se pa tud jes usak dan sprot ukvarjam. pa kukr vidm, nisva midva edina...

pa srečno pot

 

izber si kšnga od zgornjih mnenj, če hočes seveda. so precej različna. tko kukr se mogoč tud sama še nis odločila al hočeš bit žrtev, al bi samo mal si dušo olajšala, al, al, al, ...

[Tamburin]

Rainbow, če se ti je vse obrnilo na glavo, obrni ti vse skupaj še enkrat na glavo, pa bo prav.

Reci si:

"Še dobro, da sem brezposelna - tako imam več časa zase pa za stvari, ki jih prej nisem utegnila delati!"

"Fajn, da gre prijateljica delat v tujino - tako bom vsaj dobivala e-maile z zanimivo vsebino, kaj se z njo in okoli nje dogaja drugod!"

"Najdražji me je zapustil - hvala mu, ker mi je dal možnost, da se naučim biti sama s seboj!"

"Kolegi in kolegice nimajo več časa zame - končno lahko ta čas, ki sem ga prej porabila za njih, izkoristim zdaj za spoznavanje novih ljudi in branje tega foruma!" ...

 

 

moja malenkost

[ZVEZANI]

KO TI GRE VSE NAROBE ti ostane dvoje

-najdi krivca

ALI PA-

vsedi se in počakaj da mine

[janko]

Rainbow, če se ti je vse obrnilo na glavo, obrni ti vse skupaj še enkrat na glavo, pa bo prav.

Reci si:

"Še dobro, da sem brezposelna - tako imam več časa zase pa za stvari, ki jih prej nisem utegnila delati!"

"Fajn, da gre prijateljica delat v tujino - tako bom vsaj dobivala e-maile z zanimivo vsebino, kaj se z njo in okoli nje dogaja drugod!"

"Najdražji me je zapustil - hvala mu, ker mi je dal možnost, da se naučim biti sama s seboj!"

"Kolegi in kolegice nimajo več časa zame - končno lahko ta čas, ki sem ga prej porabila za njih, izkoristim zdaj za spoznavanje novih ljudi in branje tega foruma!" ...

moja malenkost

 

halo tvoja malenkost

kukr vidm, ti ne prebereš usega kr jes napišem, pa se usen utakneš vame...

sm prou vesel da sm ti ušeč

lp. pa nekej za moj ego: rad te mam

[butl]

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

 

Je odvisno od tebe.

 

[kamikaze]

Ko ostane človek sam s sabo, je nerodno, če še nikoli ni bil v takem položaju....do takrat se je vedno zamotil z ljudmi okoli sebe ali z dejanji - ko se pa v nekem trenutku vse umakne ali pa zgleda totalno brez smisla, ima človek krasno priliko, da se najde.....problemi se pa zmeraj rešijo, na tak ali drugačen način....

Verjamem da 'priročniki za srečno življenje' ne pomagajo - razne oblike tolažbe ne morejo nadomestiti razumevanja in sprejetja situacije...

[janko]

Ko si že leto pa pol na zavodu za zaposlovanje, pa še nič ne kaže, da bi se kaj dobilo zate, nesojenega družboslovca; ko te po skoraj triletni vezi zapusti najdražji; ko ti umre nekdo od bližnjih; ko gre najboljša prijateljica (s katero si preživel dobršni del svojega časa, poleg fanta seveda) delat v tujino; ko so vsi tvoji kolegi in kolegice srečno zaljubljeni in nihče več nima časa zate; ko družina zaide v finančno krizo; ko ti tudi zdravje začne nagajati...ko misliš, da se ti je sesul svet in ne more iti čisto nič več narobe...takrat se očitno sploh vse šele začne

 

Ne pomagajo ne "priročniki za srečno življenje", ne poskus pozitivnega gledanja na svet, ne pogovor s prijatelji, nič... in zjutraj nočem niti vstati iz postelje, ker nimam pojma, kako bom preživela dan. Ne vem, kje naj dobim voljo za življenje, res ne vem. Kolega mi je svetoval, naj grem k zdravniku po antidepresive...mislim, da ni pametna ideja (še).

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

 

 

ti mavrca... pizda piiiip piiiiip piiiiip

dobr si nas... mene vsaj, čeprou sm mislu, da me ljudje že dolg ne presenečajo več... sploh ženske...

spucala si se...

dobila pozornost...

zej pa ....

piiiiiip

piiiiiiiip

ewo, že nism več jezn

rad te mam

janko

[RAINBOW3]

Dragi lunatiki! Vsem hvala za tolažbo...sem si nekaj dni čisto zase vzela, med drugim tudi brala vse mogoče teme na tem forumu(pravkar sem pri vilinskih simbolih). In spoznala, da mogoče pa le nisem edina oseba s polnim košem problemov Resnica je ta, da sem imela vedno v življenju koga zraven sebe in se NIKOLI nisem posvetila sebi. In če ne znaš biti sam s seboj...se zna zakomplicirati. Ampak - poskušam. Iz ure v uro, z dneva v dan.

Ja...nobena knjiga ti ne bo pomagala, če teorije ne preneseš v prakso (ne v prakso govorjenja, ampak v prakso dejanj x!x ). Mogoče je zvenelo tako, da prijateljici ne privoščim, da je šla v tujino...seveda ji, iz vsega srca, jo pa pogrešam; ampak se že bereva

Glede ljubezni ne bi komentirala, ker sem še zelo jezna ...

Glede tega, ko izgubiš bližnjega...saj vem, da je bilo to najboljše, kar se je v tisti situaciji lahko zgodilo...boli pa še vedno...ampak vem, da bo ta oseba za VEDNO ostala v mojem srčku, pa kjerkoli v vesolju že je

In da, res je, zdaj imam toliko časa zase, kot ga verjetno ne bom imela nikoli več v življenju. In ga bom izkoristila. ZASE!

In zelo sem vesela, da sem "po naključju" (ja, saj vem da ne obstajajo...) zašla sem gor

In danes se prvič po dolgem času počutim ŽIVO

 

SLADKE SANJE!!!

[cashy]

no, rainbow, tele besede zelo lepo zvenijo

upam, da jih boš znala uporabit v praksi

ti iz vsega srca privoščim

drži se!

[Tamburin]

halo tvoja malenkost

kukr vidm, ti ne prebereš usega kr jes napišem, pa se usen utakneš vame...

sm prou vesel da sm ti ušeč

lp. pa nekej za moj ego: rad te mam

Res je, da ne preberem vsega, kar napišeš. Raje vse preskočim, da čimprej preberem tisto na koncu...

Sorry.

[kamikaze]

Dragi lunatiki! Vsem hvala za tolažbo...sem si nekaj dni čisto zase vzela, med drugim tudi brala vse mogoče teme na tem forumu(pravkar sem pri vilinskih simbolih). In spoznala, da mogoče pa le nisem edina oseba s polnim košem problemov Resnica je ta, da sem imela vedno v življenju koga zraven sebe in se NIKOLI nisem posvetila sebi. In če ne znaš biti sam s seboj...se zna zakomplicirati. Ampak - poskušam. Iz ure v uro, z dneva v dan.

Ja...nobena knjiga ti ne bo pomagala, če teorije ne preneseš v prakso (ne v prakso govorjenja, ampak v prakso dejanj x!x ). Mogoče je zvenelo tako, da prijateljici ne privoščim, da je šla v tujino...seveda ji, iz vsega srca, jo pa pogrešam; ampak se že bereva

Glede ljubezni ne bi komentirala, ker sem še zelo jezna ...

Glede tega, ko izgubiš bližnjega...saj vem, da je bilo to najboljše, kar se je v tisti situaciji lahko zgodilo...boli pa še vedno...ampak vem, da bo ta oseba za VEDNO ostala v mojem srčku, pa kjerkoli v vesolju že je

In da, res je, zdaj imam toliko časa zase, kot ga verjetno ne bom imela nikoli več v življenju. In ga bom izkoristila. ZASE!

In zelo sem vesela, da sem "po naključju" (ja, saj vem da ne obstajajo...) zašla sem gor

In danes se prvič po dolgem času počutim ŽIVO

 

SLADKE SANJE!!!

 

PROBLEME SI ČLOVEK VEDNO SAM DELA.

V resnici jih ni. Sej zakaj pa obstajajo stvari, ki se enemu zdijo nepremostljive, drugi se pa še obrne ne zaradi njih?

 

Vse je odvisno samo od tebe. Potrudi se!

[ROTI]

PROBLEME SI ČLOVEK VEDNO SAM DELA.

V resnici jih ni. Sej zakaj pa obstajajo stvari, ki se enemu zdijo nepremostljive, drugi se pa še obrne ne zaradi njih?

 

Vse je odvisno samo od tebe. Potrudi se!

 

 

Tole je čudovito povedano!

 

 

Strinjam se in rada bi nekaj doddala,kajti ničesar v življenju ne more biti tako črno kot izgleda, pa tudi nič ni tako sjajno kot se sveti. Še nekaj tudi takrat, ko nam je sreča naklonjena je potrebno odkriti, kaj se skriva v ozadju, takrat pa ko je vse črno in gre vse narobe, takrat bodite prepričani, da iz tega sigurno klije sreča.

 

Naj zveni še tako čudno ,toda tako je, preprosto kot dan, samo mi iz tega vedno sami naredimo problem.

 

 

Pošiljam vam sonce, čeprav vsi vemo, da bo prišla tudi noč in tako naprej........

[janko]

Res je, da ne preberem vsega, kar napišeš. Raje vse preskočim, da čimprej preberem tisto na koncu...

Sorry.

 

pametno, pametno

[*Zarya*]

V bistvu maš probleme samo, če jih hočeš met ... to je res. Nekoga sovražiš samo, če ga hočeš ... Jočeš in obžaluješ le, če tako sam hočeš ...

[butl]

Ko si že leto pa pol na zavodu za zaposlovanje, pa še nič ne kaže, da bi se kaj dobilo zate, nesojenega družboslovca; ko te po skoraj triletni vezi zapusti najdražji; ko ti umre nekdo od bližnjih; ko gre najboljša prijateljica (s katero si preživel dobršni del svojega časa, poleg fanta seveda) delat v tujino; ko so vsi tvoji kolegi in kolegice srečno zaljubljeni in nihče več nima časa zate; ko družina zaide v finančno krizo; ko ti tudi zdravje začne nagajati...ko misliš, da se ti je sesul svet in ne more iti čisto nič več narobe...takrat se očitno sploh vse šele začne

 

Ne pomagajo ne "priročniki za srečno življenje", ne poskus pozitivnega gledanja na svet, ne pogovor s prijatelji, nič... in zjutraj nočem niti vstati iz postelje, ker nimam pojma, kako bom preživela dan. Ne vem, kje naj dobim voljo za življenje, res ne vem. Kolega mi je svetoval, naj grem k zdravniku po antidepresive...mislim, da ni pametna ideja (še).

Kako preživeti? Kako spet zaupat v življenje? V ljudi? v sebe?

 

O Mavrica

 

Napisala si, da so za tvoje dobro počutje odgovorni:

zavod za zaposlovanje,

najdražji,

bližji,

tvoj prijateljica,

vsi tvoji kolegi in kolegice,

družina.

 

Zdravje, zdravje je že posledica.

 

Eeee, kaj pa ti? A ti pa nisi odgovorna za svoje dobro počutje?

 

butl

[lia]

V bistvu me boste označili za zelo negativno osebo, ki po drugi strani, za razliko od vas, stvari jemlje normalno, brez vmešavanja Boga in Duhovnosti s katero upravičite egoistična dejanja.

 

V bistvu vam bom to tudi pokazal na zelo prijeten način

(neprijetni načini so samo, če jih hočeš met..je res, veš..le kje sem to slišal).

 

Če sem zloben in označim vse te nasvete na forumu, kot pametovanja brez primere, lahko združim vsa modrovanja od vseh uporabnikov v kratka, jasna in logična pojma.

 

* Ni problemov.

*Obstajajo samo situacije in tvoje reakcije na le-te.

 

V resnici in resnično, ljudje umirajo vsak dan, na miljone njih, v strašnih mukah, grozodejstvih in samoti.

A me briga za njih?Ko se ti pripeti nesreča in ostaneš hrom, se vprašaš.Sebično.Kot že zmeraj.Od vseh ljudi.

Zakaj prav jaz Bog?ZAKAJ JAZ?

 

Zakaj ti?Kaj boš storil.Povem ti kaj boš storil.

Je čas veselja in je čas žalovanja.Ti bi najrajši imel cele dneve sonček na obrazu.Kot da je depresija, občutki domotožja, panike, strahu, žalosti, ljubosumnosti, osamljenosti, zagrenjenosti, nekaj slabega in tega ne sme biti v življenju.

Prikrajšaš se za vsa ta občutja in ko se RESNIČNO RESNIČNO POJAVIJO, jih ignoriraš.Ne moreš jih ignorirat.Največjo napako, ki jo lahko nardiš je glih ta, da vlečeš iz slabega vse dobro.

Zdej bom pa argumentiral, zakaj je "napačno" iz slabega dobro vlečt, se pravi iz dobrega potem samo dobro in na koncu je samo dobro in dobro-kontrast samo z belo barvo, ki ne obstaja.Je "napačen".

 

To je tolažba.Izkrivljaš resnične občutke samo zato, ker si jih ne želiš imeti.Celo tako daleč se priguraš z mišljenjem, da misliš, da si TI tvorec svojih občutij, želja in misli, ki se ti sprdnejo ko se nnka ne zavedaš, da si se pravkar popacal s senfom po srajci k to bereš sz odprtmi usti. Prasec.

Čemu potem čas veselja, če ne poznaš kaj je žalost?

ti se greš unity in polarnost v dualnem svetu. Čas žalosti sprejmi in se ga zavedaj.Če se poistovetiš z njim, je tvoj problem.

Sladke stvari ceniš, ker si okusil grenke, ljubezen ceniš, ker si "na tvojo žalost" okusil njeno nasprotje -osamljenost.

 

Tako ti pride miljon pametnjakovičev, ki ti rečejo, da nimaš razloga za biti nesrečen.In če si že, no ljubček, moraš bit pozitiven pa bo vse minilo.

Koji kurac daješ prednost črni barvi nad belo, ko pa je sožitje,mir in veselje združeno v njihovi popolni skladnosti.

Si že slišu kdaj za harmonijo?

Če si in se strinjaš z njo...Zakaj se potem trudiš biti pozitiven v negativnih časih? Uničuješ harmonijo saj vztrajaš samo pri enem aspektu, ki je po tvojem osebnem mnenju, zate boljši.

To ni harmonija.To je ustvarjanje disharmonije.

Tako si prepričan, da dobro mora premagati zlo in si sfalil, že spet, celoten koncept.

In ti si tisti, ki ustvarjaš zlo, saj ločiš nekaj neločljivega na dva dela in z upiranjem, ustvarjaš nasprotje.Vse večaš na vse strani.Razumeš?ne.No.ti povem še enkrat. Bojuješ se za mir. Fukaš za nedožnost.

 

In se vrnemo h prvotnemu konceptu.

 

* Ni problemov.

*Obstajajo samo situacije in tvoje reakcije na le-te.

 

Imaš možnost izbire.Ali se boš v situaciji odzval pozitivno ali pa negativno.In vsi ti svetujejo pozitivno, ker pri pozitivnemu razmišljanju ne boš obupal in boš vztrajal dalje. Ne obupaj je glavna misel.

Moraš vztrajati.

Ko ti to ne uspe, se tolažiš z duhovnimi umotvori npr. št.#23

Bog ti vedno naloži tako velik križ, da ga upaš nositi.

 

Praktičen nasvet v tem pametovanju je enostaven.

Sprejmi vsako pizdarijo na tak način, da se prepričaš samega sebe, da si jo zmožen rešiti.

To je "pravilen pristop". TO JE PRAVI PRISTOP.

 

In ko si zlomiš hrbet.In si hrom. In se spomniš, da so ti nekje (mogoče na začetku tega posta) rekli, da problemov sploh ni in si jih sam ustvarjaš, se pogledaš v zrcalo.

Tukaj si.Na vozičku. To je resnica.To je dejstvo.

In kaj zdaj si boš reku, da to ni problem?Si boš lagal še naprej in poskušal vztrajati pri tem križu, ki ti ga je naložil Bog in mislil, da boš lahko s pozitivno voljo premagal to "situacijo" in spet shodil?

Z miljon mantrami in miljon duhovnimi vajami, shodil ne boš.

Kaj ti ostane?Soočenje z dejstvom, da pozitivne misli ne zdravijo problemov, ne zdravijo mrličev.

Torej te zaobjame depresija.Hvalabogu, je že bil čas.

Ampak to se hitro zna zavrtet v začaranem krogu in misliš, da moraš potemtakem bit 24 ur v depresiji, kar je glih tko sfaljeno kot eden kot je 24 ur vesel.

Sam vidiš kako si indoktriniran?Preberi še enkrat ta stavek. Če si 24 ur vesel, to se ti ne zdi nič slabega-nevarnega, ali napačnega.

Če si pa 24 ur žalosten, ej..to je pa nekaj narobe.

 

V življenju moraš fasat par res velikih križev, jzt upam, da v kakšne skrajnosti in invalidnosti ne boš hodu, ma na koncu kaj se bo zgodilo.Na podlagi tvojih prejšnjih izkušenj, boš začel na "situacije" in vsakdanje življenje gledat pohlevno.

Ne boš več mislil, da v resnici ni problemov in v resnici si jih ti ustvarjaš.

V resnici boš potemtakem pazil na vsak tvoj korak, ker ti je "usojeno" da se to in to zgodi.

S to mislijo lažje zaspiš.

S tem občutkom ustvarjaš občutek samokontrole in vplivanja na situacije, ki se ti zgodijo.

Če ti to ne rata, no, rečeš, da se je vmešala tretja sila-bog.In ti je bilo tako namenjeno.

Ko si si zlomil hrbet, je to dobro.

Ena izkušnja več, a veš.

 

In tako umreš z nasmeškom na obrazu in pokopljejo te kot zelo pozitivnega človek.

In umrl si v iluziji. Ne v resničnosti.

In tako umreš z mrkim obrazom in pokopljejo te kot zelo negativno osebo.

In umrl si v iluziji žalosti. Ne v resničnosti.

In tako umreš s takim frisom, kot je bila trenutna situacija.In pokopljejo te tako kot, boli te kurac.

In umrl si zares.

 

in morala te zgodbe (nauk mora bit zmerm, k čene si slabe volje da si vse to dal skozi za koji kurac.Jah sprajznse, lajf je tak).

Nauk je glih ta. Sprjazni se.

Itak to delaš nezavedno.Kdr misliš nardit samomor si se sprjaznu s situacijo, kdr si zgubu službo si se sprjaznu s situacijo.

Ampak pazi zdej.Kdr zadaneš na lototi se pa ne sprjazneš.Oh jej.Lej me.Sem zadel.Kaj čem.

Ne..ne..daleč od tega...Greš noret in si cukat lase.. ki je tle tista srednja pot, tista MODRA POT po kateri vsi čemo hodit?

He.

In pol dobiš račun od mobitela k ga je nabila toja hčerka sz sojimi "bom takoj končala 4 urnimi-klepeti".

Ampak pazi zdej. Se sprjazneš?

Ne..ne..daleč od tega...Greš noret in si cukat lase.. glih tko znoriš kdr dobiš dnar al pa moraš plačat.

 

Sprijazni se z dejstvom..KI JE V RESNICI EDINI TVOJ PROBLEM, VZROK VSEH PROBLEMOV, saj kaže PROBLEME..

 

in kaj je to zaeno dejstvo?

TI se v življenju nočeš sprjaznt.

Preden se boš sprjaznu s situacijo boš OBupal.

Preden bo stvar delala tako kot si ti želiš, boš UPAL. na boljše cajte.Saj veš.Nejbl je tmno predn se zdani, ti da UPANJE, da enkrat bo tko kokr si ti želiš.

 

Razlike med UPOM in OBUPOM ni.V obeh primerih se nočeš sprjaznt s situacijo, ki ji rečeš problem.

 

Prasec.

 

 

svoje misli stkal

v prostor vdjal

 

ne bom te označila za negativno ampak za neizkušeno osebo je pa par dobrih misli not

 

kam pa une daš, ki ne upajo in ki niso obupani