Misel trenutka

[Guest leeon]

Odpiram temo kjer lahko vsakdo napiše karkoli..( v okviru pravil foruma )

 

Zakaj naslov: Misel trenutka ? Nimam pojma..

 

Jaz sem se odločil da dodam tole:

 

Sem svetloba, kamorkoli posijem je sonce, sem slika ki je ni.

 

Zaznal sem neko bitje, čisto in nežno. Dotaknila se me je energija, zvok, misel. In ta misel se širi, objema valove pogledov, sanja veter. Ocean norosti privida iluzije se zdi kot kamen v puščavi dišeč po soncu. Jasnost zaznav odkrije skrivnost zavite tančice.

Če je odsev lep, kako je lahko še lepši ? Tako da ga oblije nežnost tišine, dotik neba.

Včasih je "kako" težje vprašanje kot "zakaj".. Takrat zadoni glas noči, odprejo se vrata srca. Utrujen nasmeh se zave kdo sploh je, čas se ustavi.

 

Nekega trenutka v trenutku se je za trenutek zgodilo da sem začutil trenutek. In takrat ni bilo pomembno kdo je, ampak kaj je. Čudoviti dar boga, obris strasti. Kar naenkrat sem opazil misel, pa sem dal prestavo nižje in gas do konca. Ustavim, znova odpeljem, nič se ne zgodi. In jo pustim, misel tujko, naj pluje. Molčim, opazujem jo, vleče me k sebi. Kdo sploh je ? Vidim jo kot obraz ogledala. Upiram se, noče vstran. Kaj pa zdaj ?

Razmišljam, poslušam jo, poje mi. Njena pesem zveni kot dih zvezde. Spremenila me je, ustvarila je pečat, zapekla je svoj podpis. Razširila je svoje korenine in veje je pognala med oblake. Če je ne bo kdo ustavil, se bo spustila do dna. Potem jo bo treba izruvat, za njo bo ostala le hladna praznina. Preden odide naj plamen zgori in vse naj v saje spremeni.

 

Življenje..Igra, zabava, norčavi klovn s tisoč obrazi. Zaklad neurja, tornado občutkov, stopinje snega, rosa trave. Kaj je smeh ko ni več smešen ? Je žalost ali mogoče bolečina ?

Lahko je vendarle toplina, spomin na radost orlovih kril.

 

Svoboda..Točka zaupanja ki gori brez ovir, pogum strahu se pokaže kot utrip.

Ko skleda biserov najde školjke morja se iz meglice dvigne kjuč radosti.

 

Sreča..Upogib sence, čoln na vodi, ptice med drevesi. Stanje solze, ki se sprehaja po oknu travnika s premikom v neznano smer. Vonj globine obišče blesk oči, ki kakor utrinek odskočijo na platno mavrice.

 

Ljubezen..Skrivnost lune, korak čez goro, veselje lesketajoče se vedrine. Pogled tigra, poljub zarje neskončne moči ki začara širino modrosti vročih ustnic.

 

Naključij ni, torej smo vsi točno tam kjer moramo biti. Kje pa smo ? Na točki poti, ki se je prikradla sredi jase. Pesek prahu je prikazen odklenjenih potez nevidnega pisala. Črte usode izginjajo kot odmev jokajoče princeske na gradu tresočih se cvetov, pomlad odvitega listja skriva maske spominov.

 

Pišem, čeprav ne vem kaj, bojim se nečesa, a ne vem zakaj..

[Marsa]

Fajn tema,

 

Moja misel trenutka, ko ravno gledam skoz okno, je, kako maram jesen in kako je lepo. kok je lajf hecen pa pester pa fajn.

[Ksenia]

Trenutek je večnost in večnost je trenutek...

[Ahua-]

Pametni se bodo lesketali, kakor sij neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost. Ti pa, Danijel, zakleni ta razodetja in zapečati knjigo do konca časa. Mnogi jo bodo preiskovali in znanje se pomnoži.

 

 

 

.............neverjetno kako te lahko branje knjige navdihne

[jarilo]

Kaj bi brez drugih živih bitij,ki so na svetu ustvarjeni zato,da lahko spoznavamo sebe.

zelo prazen in pust bi bil,samo naš en in edini zdolgočaseni ego bi bil

[girly]

moja trenutna misel: bom jutri naredila, danes še ni nujno.

[kukica]

Lačna sem.

 

[melody]

hocem v internatt!!

 

[Antoninus]

Get thee behind me, Satan

[kukica]

Sem svetloba, kamorkoli posijem je sonce, sem slika ki je ni.

 

Zaznal sem neko bitje, čisto in nežno. Dotaknila se me je energija, zvok, misel. In ta misel se širi, objema valove pogledov, sanja veter. Ocean norosti privida iluzije se zdi kot kamen v puščavi dišeč po soncu. Jasnost zaznav odkrije skrivnost zavite tančice.

Če je odsev lep, kako je lahko še lepši ? Tako da ga oblije nežnost tišine, dotik neba.

Včasih je "kako" težje vprašanje kot "zakaj".. Takrat zadoni glas noči, odprejo se vrata srca. Utrujen nasmeh se zave kdo sploh je, čas se ustavi.

 

Nekega trenutka v trenutku se je za trenutek zgodilo da sem začutil trenutek. In takrat ni bilo pomembno kdo je, ampak kaj je. Čudoviti dar boga, obris strasti. Kar naenkrat sem opazil misel, pa sem dal prestavo nižje in gas do konca. Ustavim, znova odpeljem, nič se ne zgodi. In jo pustim, misel tujko, naj pluje. Molčim, opazujem jo, vleče me k sebi. Kdo sploh je ? Vidim jo kot obraz ogledala. Upiram se, noče vstran. Kaj pa zdaj ?

Razmišljam, poslušam jo, poje mi. Njena pesem zveni kot dih zvezde. Spremenila me je, ustvarila je pečat, zapekla je svoj podpis. Razširila je svoje korenine in veje je pognala med oblake. Če je ne bo kdo ustavil, se bo spustila do dna. Potem jo bo treba izruvat, za njo bo ostala le hladna praznina. Preden odide naj plamen zgori in vse naj v saje spremeni.

 

Življenje..Igra, zabava, norčavi klovn s tisoč obrazi. Zaklad neurja, tornado občutkov, stopinje snega, rosa trave. Kaj je smeh ko ni več smešen ? Je žalost ali mogoče bolečina ?

Lahko je vendarle toplina, spomin na radost orlovih kril.

 

Svoboda..Točka zaupanja ki gori brez ovir, pogum strahu se pokaže kot utrip.

Ko skleda biserov najde školjke morja se iz meglice dvigne kjuč radosti.

 

Sreča..Upogib sence, čoln na vodi, ptice med drevesi. Stanje solze, ki se sprehaja po oknu travnika s premikom v neznano smer. Vonj globine obišče blesk oči, ki kakor utrinek odskočijo na platno mavrice.

 

Ljubezen..Skrivnost lune, korak čez goro, veselje lesketajoče se vedrine. Pogled tigra, poljub zarje neskončne moči ki začara širino modrosti vročih ustnic.

 

Naključij ni, torej smo vsi točno tam kjer moramo biti. Kje pa smo ? Na točki poti, ki se je prikradla sredi jase. Pesek prahu je prikazen odklenjenih potez nevidnega pisala. Črte usode izginjajo kot odmev jokajoče princeske na gradu tresočih se cvetov, pomlad odvitega listja skriva maske spominov.

 

Pišem, čeprav ne vem kaj, bojim se nečesa, a ne vem zakaj..

 

Zelo lepo napisano.

 

Pišem, čeprav ne vem kaj, bojim se nečesa, a ne vem zakaj..

 

Podobni stavki se meni velikokrat izpišejo. Hecno, a ne? kot da bi si človek med pisanjem (in drugim ustvarjanjem) dovolil misliti in čuti stvari, pred katerimi se drugače skriva. Tale 'kot da' je bil v prejšnjem stavku odveč.

 

Zelo lepo pišeš.

[just4you]

Remember to keep yourself alive..

Cuz nothin' ain't more important than that...

[ZVEZANI]

SHIT,SPET BO JUTRY,,,

ŠE EN ZATEŽEN DAN,,,

[lubenica]

Sem svetloba, kamorkoli posijem je sonce, sem slika ki je ni.

 

Zaznal sem neko bitje, čisto in nežno. Dotaknila se me je energija, zvok, misel. In ta misel se širi, objema valove pogledov, sanja veter. Ocean norosti privida iluzije se zdi kot kamen v puščavi dišeč po soncu. Jasnost zaznav odkrije skrivnost zavite tančice.

Če je odsev lep, kako je lahko še lepši ? Tako da ga oblije nežnost tišine, dotik neba.

Včasih je "kako" težje vprašanje kot "zakaj".. Takrat zadoni glas noči, odprejo se vrata srca. Utrujen nasmeh se zave kdo sploh je, čas se ustavi.

 

Nekega trenutka v trenutku se je za trenutek zgodilo da sem začutil trenutek. In takrat ni bilo pomembno kdo je, ampak kaj je. Čudoviti dar boga, obris strasti. Kar naenkrat sem opazil misel, pa sem dal prestavo nižje in gas do konca. Ustavim, znova odpeljem, nič se ne zgodi. In jo pustim, misel tujko, naj pluje. Molčim, opazujem jo, vleče me k sebi. Kdo sploh je ? Vidim jo kot obraz ogledala. Upiram se, noče vstran. Kaj pa zdaj ?

Razmišljam, poslušam jo, poje mi. Njena pesem zveni kot dih zvezde. Spremenila me je, ustvarila je pečat, zapekla je svoj podpis. Razširila je svoje korenine in veje je pognala med oblake. Če je ne bo kdo ustavil, se bo spustila do dna. Potem jo bo treba izruvat, za njo bo ostala le hladna praznina. Preden odide naj plamen zgori in vse naj v saje spremeni.

 

Življenje..Igra, zabava, norčavi klovn s tisoč obrazi. Zaklad neurja, tornado občutkov, stopinje snega, rosa trave. Kaj je smeh ko ni več smešen ? Je žalost ali mogoče bolečina ?

Lahko je vendarle toplina, spomin na radost orlovih kril.

 

Svoboda..Točka zaupanja ki gori brez ovir, pogum strahu se pokaže kot utrip.

Ko skleda biserov najde školjke morja se iz meglice dvigne kjuč radosti.

 

Sreča..Upogib sence, čoln na vodi, ptice med drevesi. Stanje solze, ki se sprehaja po oknu travnika s premikom v neznano smer. Vonj globine obišče blesk oči, ki kakor utrinek odskočijo na platno mavrice.

 

Ljubezen..Skrivnost lune, korak čez goro, veselje lesketajoče se vedrine. Pogled tigra, poljub zarje neskončne moči ki začara širino modrosti vročih ustnic.

 

Naključij ni, torej smo vsi točno tam kjer moramo biti. Kje pa smo ? Na točki poti, ki se je prikradla sredi jase. Pesek prahu je prikazen odklenjenih potez nevidnega pisala. Črte usode izginjajo kot odmev jokajoče princeske na gradu tresočih se cvetov, pomlad odvitega listja skriva maske spominov.

 

Pišem, čeprav ne vem kaj, bojim se nečesa, a ne vem zakaj..

 

čedno

 

moja misel: on,midva,prvo srečanje,prvo povabilo,prvi ne,pa dolgo osvajanje,pa kao ne...pa vztrajanje...pa spoznavanje....joj kok je vse fajn ko se neki na novo začne...

[ZVEZANI]

naključij ni pišeš,tam smo kjer moramo biti,in doživljati to kar se tam-tu dogaja.

jaz se strinjam,saj to pomeni da je vse že navprej določeno,,,

 

je pa nosorog neki proti temu,,,

tudi njegova teza je sprejemljiva,čeprav nasprotuje temu da tako mora biti,,,

 

pomeni to da moramo biti skupaj z njim in ,,,,

[Dreamer999]

Uspel sem v vsem kar sem si za danes zastavil.

Danes sem zmagal in jutri se bitka spet prične.

Bil je dober dan.

[Audente]

Osredotočena sem na to, kaj čutim...........mislim na tigra in kaj naj napišem o njem.

Bom. Ta vikend....

[lubenica]

ta trenutek sem srečna...ful srečna in moja sreča me dela lepo...

[kapica]

svetloba tega trenutka iz prihodnosti, se ta trenutek zliva v sedanjost, ki je ta trenutek ze preteklost...

 

lebdenje nad neodlocenostjo... BI - NE BI?

Razprsitev kril proti eni od resnic...

zopet zapiha sunek vetra dvoma... BI - NE BI?

ni sprememb... jih tudi ne bo,

dokler ne bodo jadra obrnjena proti vetru

ujeti obcutke..., ki jih ne poznam

ujeti misli..., ki jih ne mislim

naslikat prizore, tocno tiste, ki si jih zelim...

in pozabit na sliko,

zaznat obcutke, ki so pomembnejsi...

zakaj sem ne spomnim zakaj sem ustvarila zmedo v kateri sem?

[Ksenia]

Zaprem oči, prisluhnem tišini, ustavim čas, vrnem se v preteklost

[ROTI]

Sem, kar sem in to ne gre spremeniti, kar bom postala,

 

to je odvisno od mene same.

 

 

kar bom jutri storila, o tem se bom z seboj pogovorila

 

 

v večnost pošiljam molitev za dobro in blagostanje človeštva

 

za danes ne jutri, sedaj je treba živeti.

[ROTI]

roti, življenje niso samo samopogovori s sabo in meditacija... to sm sama ugotovila pred nekim časom...morš se spustit na realna tla, če ne te ne spoštujejo! sorry če te žalim...sej maš prou se strinjam... samo...

na naši šoli so nune... k je polovica šole njihove... in sm slišala, da one niso tok svete kukr se zdijo...

pa ena baba k nas uzgaja v intrnatu ena 60-letna devica,k ni še mela tipa pa otrok.. govori mojmu fotru da ne zna uzgajat otrok (k jh ma 3!!), pa sama nima otrok

 

Draga Lely,tudi jaz se strinjam s teboj,ker sem tudi sama imela priložnost spoznati tako krute, kakor tudi prečudovite stvari v življenju. Moja sestrična se je skoraj ločila zaradi župnika, pa kaj potem.

 

Šele ko sem se sama postavila v vlogo opazovalca sem ugotovila, da obstajajo ljudje tukaj od katerih se lahko naučimo marsikaj, kako bi sicer vedeli,kaj je prav in kaj ne.Če smo dovolj pošteni do nas samih potem nas tudi tako imenovne svetnice na bodo vznemirjale. Zato je pomembno živeti z pozitivnim razmišljanjem in vzeti si čas zase, saj je bistvo zelo jasno. Napolnimo si srca z ljubeznijo, pomembno je to ,da saj drugače misleči verjamejo, da imajo tudi oni svoj prav. Ampak to je njihova izbira.

 

Poskusi kdaj nekoga šokirati,ko mu boš na njegovo zlobo odgovorila z čisto dobroto.Ko ti nekdo reče, da si grozna mu enostavno odgovori,da ga ljubiš. Predstavljaj si kontra reakcijo. Verjemi, da bo tako šokiran, da se ne bo mogel pobrati vsaj en mesec.

 

TI PA BOŠ SPOŠTOVALA SEBE . In spoštovanje do same sebe te naredi spoštovano v družbi.

 

Če pa kdo komu soli pamet o stvareh ,ki se ga ne tičejo in pojma nima, pa vedi eno samo.

 

ZA DOBRIM KONJEM SE VEDNO FEJST KADI.

[soncnica]

worda are very unnecessary, thay can only do harm....prva misel ko sem se zjutri zbudila oz. pomislila na dogodke prejsnega dne...pa zgleda mam spet obdobje DM

[ROTI]

Današnji dan je vse, kar imamo in bomo vedno imeli

 

[lubenica]

Poskusi kdaj nekoga šokirati,ko mu boš na njegovo zlobo odgovorila z čisto dobroto.Ko ti nekdo reče, da si grozna mu enostavno odgovori,da ga ljubiš. Predstavljaj si kontra reakcijo. Verjemi, da bo tako šokiran, da se ne bo mogel pobrati vsaj en mesec.

 

TI PA BOŠ SPOŠTOVALA SEBE . In spoštovanje do same sebe te naredi spoštovano v družbi.

 

Če pa kdo komu soli pamet o stvareh ,ki se ga ne tičejo in pojma nima, pa vedi eno samo.

 

ZA DOBRIM KONJEM SE VEDNO FEJST KADI.

ja s tem se pa ful strinjam,jaz sem imela pred enim letom ful grozno izkušnjo,pač ker sem bila takrat še natakarca,v enem izmed nočnih lokalov,ki so takrat najbolj lavfali,sem bila zelo izpostavljena..in sem se enkrat pogovarjala mogoče mal bolj intimno in za sebe,z nekom ki je trn v peti folku iz mojega kraja,ker je uspešen glasbenik,dober zgleda itd...in naj povem,da sem ga tist večer jaz tam žurala,ne delala...

folk je iz mene naredu lokalno p.....! seveda ne vsi ampak določeni primitivci,ki jim je očitno dolgčas...pa dobro,ampak jaz sem naredila napako,ker sem se zasekirala in jim to tud pokazala...nakar so se na moj račun smejale tud moje tako zvane "prijatelce",kasneje so mi očitale,da sem "sponzoruša",to pomeni da padam na tipe z denarjem...kar sploh ni res...in sedaj se tud s temi bejbami ne družim...

 

ampak kaj hočem povedat,da mi je pol ena punca rekla,ko sem ji o tem povedala,da naj bom srečna da so govorili o meni,ker vem da še obstajam,da ko se o meni ne bo nič govorilo,da takrat se naj mal zamislim,pa sekiram,ker bom nezanimiva in pozabljena...

čeprav sem to vedela sama,ampak ko mi je to povedalo dekle,ki je dalo že ful veliko v življenju...sem si rekla ja itak...in zdej hodim z dvignjeno glavo,nikomur ne polagam računov...fajn mi je... PA FUL SE SPOŠTUJEM...

[ROTI]

ja s tem se pa ful strinjam,jaz sem imela pred enim letom ful grozno izkušnjo,pač ker sem bila takrat še natakarca,v enem izmed nočnih lokalov,ki so takrat najbolj lavfali,sem bila zelo izpostavljena..in sem se enkrat pogovarjala mogoče mal bolj intimno in za sebe,z nekom ki je trn v peti folku iz mojega kraja,ker je uspešen glasbenik,dober zgleda itd...in naj povem,da sem ga tist večer jaz tam žurala,ne delala...

folk je iz mene naredu lokalno p.....! seveda ne vsi ampak določeni primitivci,ki jim je očitno dolgčas...pa dobro,ampak jaz sem naredila napako,ker sem se zasekirala in jim to tud pokazala...nakar so se na moj račun smejale tud moje tako zvane "prijatelce",kasneje so mi očitale,da sem "sponzoruša",to pomeni da padam na tipe z denarjem...kar sploh ni res...in sedaj se tud s temi bejbami ne družim...

 

ampak kaj hočem povedat,da mi je pol ena punca rekla,ko sem ji o tem povedala,da naj bom srečna da so govorili o meni,ker vem da še obstajam,da ko se o meni ne bo nič govorilo,da takrat se naj mal zamislim,pa sekiram,ker bom nezanimiva in pozabljena...

čeprav sem to vedela sama,ampak ko mi je to povedalo dekle,ki je dalo že ful veliko v življenju...sem si rekla ja itak...in zdej hodim z dvignjeno glavo,nikomur ne polagam računov...fajn mi je... PA FUL SE SPOŠTUJEM...

 

 

TO PUNCA tako se dela ,ko bi le več bilo takšnih.

 

Meno je uspelo šokirat malega Roma, ki mi je v trgovini ukradel parfum, jaz pa sem mu ponudila svoj denar.

 

Zodprtimi usti mi je vrnil ukradeno pa še vrata na izhodu je zgrešil.