Misel trenutka

[Aarwen]

prvič se je zgodilo zaradi... zabave.

drugič se je zgodilo zaradi.... mene.

tretjič se je zgodilo zaradi....

 

....danes JE zaradi naju.

 

send mi roses...

[lia]

nacini, oblike... jih ne primanjkuje

motiv

v ozadju in ospredju in nekje vmes? vedno ljubezen

jaz in moje:

... je lahko veliko...

tko veliko, da se lahk

skrci

in

posrka praznino do

dna

...in je lahko majhno...

tko majhno, da lahk

eksplodira

in

objame vesolje

 

 

 

to se ti zdi...

tihi privez

v svetlih globinah

z pridihom

zelene svezine

kjer

mi

odsev cokoladnih oci

vanje

rise podobe

prepojene z mavrico

in

obarvane z mehkobo

 

še kej napiš kapica, tako lepo je tole

[Aarwen]

srečna sem.

[mako106]

tudi to...je del...življenja

[*Zarya*]

Vidimo vse ... ali nič

[RUSLANA]

izbljedit ce slika,uvjenut ce cvjece,ali ime tvoje iz mog srca se izbrisat nikad nece!

[mako106]

Vidimo vse ... ali nič

ne vidiš...vse...če ne veš kaj je...nič

[ardent]

...iz tonova čudnih rodi se glas...i tvoja duša dobi stas...laka kao san...kao san...zvona zvuk...

[upanje]

naj nekdo, ki nima ljubezni še govori ali se izraža, ali naj raje utihne?

so tisti, ki se smejijo depresivcu v hiši in imajo zunaj piknik, pozitivni ali negativni?

sem riba ali sem voda, sem luč ali tisti, ki nosi luč?

[lia]

naj nekdo, ki nima ljubezni še govori ali se izraža, ali naj raje utihne?

so tisti, ki se smejijo depresivcu v hiši in imajo zunaj piknik, pozitivni ali negativni?

sem riba ali sem voda, sem luč ali tisti, ki nosi luč?

 

 

 

že zato ker si upanje, ne smeš utihnit kaj bomo šele mi, ki nismo upanje

[upanje]

daj utihni

[aandreja]

srečna sem.

 

 

 

Sonček in notranja lepota sta se združila v celoto. Mir,ki je nastal v meni, me napolnjuje s pozitivno energijo in delim s teboj srečo, ki je le trenutek, a največje bogastvo....

[emmzi]

Sonček in notranja lepota sta se združila v celoto. Mir,ki je nastal v meni, me napolnjuje s pozitivno energijo in delim s teboj srečo, ki je le trenutek, a največje bogastvo....

 

[kapica]

spira z

biserom morske vode

sol z

moje duse

da

ohranja nebesne zapise,

in

se lahko

prah utrinkov zlije

v soncnem viharju

...pa ceprav...

s prelomljenim imenom

bruha ostanke pozelenja

in

je zato v glavi prehip

...ne morem, da ne bi...

se sama

poletela skozi skrlatne odprtine

v kopel

ciste

...tisine

[lia]

in v čisti tišini

je vse

polno

tebe,

pet čutil

te nikjer ne

zazna...

v plamenu

vžigalic

uzrem

podobe....

izgoreva...

naj že dogori

norost...

[mako106]

norost

je življenje

izbranih

po lastni

izbiri

[lia]

ne še ti z lastno izbiro...

 

pa ti še se ja morš spomnit, kaj je blo v komunizmu na policah

 

nisi imel kaj izbirat, gorenjka alebo kraš....

 

to je to...asortima je važn podatek

[mako106]

vseeno mi je...kaj je bilo...izbiram med tem...kar je

[lia]

mislim , da ne ješ več čokolade

 

tehticam inu tehničarjem se zmeša od izbiranja glede na to koliko vrst čokoljad je danes na policah, od mencanja in oklevanja

 

sprobano

[mako106]

za dober čokoljad...sem specialist...brez mencanja in oklevanja...sprobano

[Amis]

pol pa kr eno vzameš pa greš...in v vsakem primeru profitiraš...al zato, k je tolk dobra...al pa zato ker ugotoviš, katere drugič ne boš......

[lia]

ne vem kaj si naj mislim... rdeča luč in rdeči napisi, kamorkoli se obrnem

 

 

vem pa, kaj občutim...

[janko]

LIIIIIIAAAAAA......

ZAKAJ SPLOH USTATI ?????????????????????????????????????????????

upam da ne vidš tega, ker...... jaaaaaooooo.......... nočm vedet..............

[Amis]

kršenje prometnih predpisov je včasih tako slastno.....

[lia]

Odpiram temo kjer lahko vsakdo napiše karkoli..( v okviru pravil foruma )

 

Zakaj naslov: Misel trenutka ? Nimam pojma..

 

Jaz sem se odločil da dodam tole:

 

Sem svetloba, kamorkoli posijem je sonce, sem slika ki je ni.

 

Zaznal sem neko bitje, čisto in nežno. Dotaknila se me je energija, zvok, misel. In ta misel se širi, objema valove pogledov, sanja veter. Ocean norosti privida iluzije se zdi kot kamen v puščavi dišeč po soncu. Jasnost zaznav odkrije skrivnost zavite tančice.

Če je odsev lep, kako je lahko še lepši ? Tako da ga oblije nežnost tišine, dotik neba.

Včasih je "kako" težje vprašanje kot "zakaj".. Takrat zadoni glas noči, odprejo se vrata srca. Utrujen nasmeh se zave kdo sploh je, čas se ustavi.

 

Nekega trenutka v trenutku se je za trenutek zgodilo da sem začutil trenutek. In takrat ni bilo pomembno kdo je, ampak kaj je. Čudoviti dar boga, obris strasti. Kar naenkrat sem opazil misel, pa sem dal prestavo nižje in gas do konca. Ustavim, znova odpeljem, nič se ne zgodi. In jo pustim, misel tujko, naj pluje. Molčim, opazujem jo, vleče me k sebi. Kdo sploh je ? Vidim jo kot obraz ogledala. Upiram se, noče vstran. Kaj pa zdaj ?

Razmišljam, poslušam jo, poje mi. Njena pesem zveni kot dih zvezde. Spremenila me je, ustvarila je pečat, zapekla je svoj podpis. Razširila je svoje korenine in veje je pognala med oblake. Če je ne bo kdo ustavil, se bo spustila do dna. Potem jo bo treba izruvat, za njo bo ostala le hladna praznina. Preden odide naj plamen zgori in vse naj v saje spremeni.

 

Življenje..Igra, zabava, norčavi klovn s tisoč obrazi. Zaklad neurja, tornado občutkov, stopinje snega, rosa trave. Kaj je smeh ko ni več smešen ? Je žalost ali mogoče bolečina ?

Lahko je vendarle toplina, spomin na radost orlovih kril.

 

Svoboda..Točka zaupanja ki gori brez ovir, pogum strahu se pokaže kot utrip.

Ko skleda biserov najde školjke morja se iz meglice dvigne kjuč radosti.

 

Sreča..Upogib sence, čoln na vodi, ptice med drevesi. Stanje solze, ki se sprehaja po oknu travnika s premikom v neznano smer. Vonj globine obišče blesk oči, ki kakor utrinek odskočijo na platno mavrice.

 

Ljubezen..Skrivnost lune, korak čez goro, veselje lesketajoče se vedrine. Pogled tigra, poljub zarje neskončne moči ki začara širino modrosti vročih ustnic.

 

Naključij ni, torej smo vsi točno tam kjer moramo biti. Kje pa smo ? Na točki poti, ki se je prikradla sredi jase. Pesek prahu je prikazen odklenjenih potez nevidnega pisala. Črte usode izginjajo kot odmev jokajoče princeske na gradu tresočih se cvetov, pomlad odvitega listja skriva maske spominov.

 

Pišem, čeprav ne vem kaj, bojim se nečesa, a ne vem zakaj..

 

 

 

Kaj pa opcija, če je vse skupaj en sam naključje?Zmeraj bolj in bolj mi je všeč ta hipoteza.Življenje je potem manj srhljivo. Čisti slučaj. Vse skupaj en velik teater malih ljudi. Danes sem slišala eno fajn misel, ni problem, če človek slabo porabi dan, hudič je , če to stori muha enodnevnica....

 

 

 

LIIIIIIAAAAAA......

ZAKAJ SPLOH USTATI ?????????????????????????????????????????????

upam da ne vidš tega, ker...... jaaaaaooooo.......... nočm vedet..............

 

 

 

joj nea se razburjaj, to škodje zdravju, nič ni , sam malo bluzim

 

ustala nam ...mal grem odložit kosti vodoravno ne zdržim več po 24 auf