Misel trenutka

[dbk]

misel...v besedi in sliki...

 

http://metacool.typepad.com/metacool/images/2007/10/29/24825bpthesimpsonshomertryingispost.jpg

[dbk]

money makes the world go around

 

 

da dopolnim..

 

when money talks, BS walks

[dbk]

ne vem, no...

saj se vcasih sekiram, kako do konc mesca prit, samo opazam, da manj ga mam (denarja, namrec), bolj sem neobremenjen, kaj z njim pametnega naredit :$$:

[dbk]

ja ne, spreji za A-je na fasade spricat niso zastonj

[Ale']

ej... mene zanima, kdo si je prvi zmislu denar pa to?

ker ok, štekam blagovno menjavo.

ampak da daš tam nekaj koščkov papirja in dobiš npr. kilo pašte? ti imaš pašto, jo skuhaš, poješ, si sit, boš še en dan več živel...

kaj bo pa uni z denarjem? ne more ga pojest, ne more si ga oblečt, ok, če ga ima dovolj, lahk spi na njem ali pa ga uporablja za kurit, sam pustmo stat

kako se je začelo? nekdo je hotel imet 5 piščancev in navadno bi moral v zameno dat nekaj drugega - uporabnega -, ampak očitno je človeka lahko prepričal v to, da on nujno rabi (oz. da bo lahko porabil) en kos papirja?

kater cepec bi sprejel kaj takega?

verjetno spet kakšna strahovlada

 

ma svašta no

V knjigi od Vladimirja Megre (Anastazija) je lepo napisano, da so se ga spomnili egipčanski svečeniki, ko so hoteli prevzet oblast nad ljudmi. Iz sužnjev, na katere so morali stalno pazit da jim ne utečejo, so naredili sužnje, ki delajo prostovoljno.

[Ale']

sej

ma to anastazijo moram jst enkrat prebrat. sam si ne morem izposojat knjig v knjižnici... sm še dolžna kar nekaj šoldow.

Mogoče ma kdo tu na forumu za ti posodit...

Jst žal nimam, če ne bi ti posodla.

[NVK]

Če pokadim cigareto lahko na njo preložim občutek in krivdo, da smrdim.

[Lisbona]

Kako nor je občutek,ko veš ,da nekomu igra srce samo zato,ker si tu,ker si blizu.

.

.

In kako lepo je,ko slišiš,da tudi tebi srce bije glasneje zgolj zato,ker je on tu ,ker je blizu.

.

.

 

Ja.

Zaradi takšnih občutkov je vredno živeti.

[nimbus]

ej... mene zanima, kdo si je prvi zmislu denar pa to?

ker ok, štekam blagovno menjavo.

ampak da daš tam nekaj koščkov papirja in dobiš npr. kilo pašte? ti imaš pašto, jo skuhaš, poješ, si sit, boš še en dan več živel...

kaj bo pa uni z denarjem? ne more ga pojest, ne more si ga oblečt, ok, če ga ima dovolj, lahk spi na njem ali pa ga uporablja za kurit, sam pustmo stat

kako se je začelo? nekdo je hotel imet 5 piščancev in navadno bi moral v zameno dat nekaj drugega - uporabnega -, ampak očitno je človeka lahko prepričal v to, da on nujno rabi (oz. da bo lahko porabil) en kos papirja?

kater cepec bi sprejel kaj takega?

verjetno spet kakšna strahovlada

 

ma svašta no

 

Nekoč pred davnimi, davnimi časi, so v gozdu živela drobna bitja, imenovani ljudje. In ti ljudje so živeli v skladu z naravo in se dobro zavedali, da jih ne hranijo njihove lastne roke temveč, da so v ozadju božanske sile, ki usmerjajo krogotok življenja Univerzuma in ker so širše, kot njihova spoznavna zmožnost se pravzaprav niso spuščali v božje zadeve temveč so gojili zdrav odnos do tega božanstva, tj. narave, si iz nje vzeli samo najnujnejše za preživetje in tisto nekaj malega za potešitev čutnih poželjenj in prazničnega veseljačenja na vsake toliko kvatrov. Ti ljudje so vedeli, da prihaja vse kar imajo od narave, da pa lahko sami te surovine predelajo s svojim lastnim delom v še uporabnejše predmete in orodja, ki lahko skrajšajo delovni čas in podaljšajo čas motrenja nočnega zvezdnega neba in učenja o končni podstati Univerzuma. Vendar je že tako, da ima človeško telo premnogo potreb in ob tem samo dvoje rok, kar ob relativno kratkem življenju pomeni, da je bilo smotrno, da se določeni posamezniki odločijo za določeno dejavnst, obrt in si kasneje izmenjajo svoje rezultate dela, ki so jih aplicirali na predmete naravnih danosti (družbena delitev dela). Ta ti. barter menjava je bila mukotrpna, saj sta se morala prodajalec in kupec popolnoma strinjati z zamenjavo blaga in to pri celem tržnem asortimanu. Če je imel določen osebek npr. jajca in je hotel v zameno volno, se je lahko pripetilo, da je moral narediti nekaj vmesnih menjav, da je prišel do svoje volne. To je bil zanj izgubljen deovni čas. S samo menjavo se v teh časih teh mali gozdnih ljudi še ni dalo živeti. Da bi omogočili lažjo menjavo, so se morali sporazumeti za najmanjši skupni imenovalec, ki ga bo vsak trgovec pripravljen sprejeti saj bo vedel, da se ga lahko vsak čas tudi znebi za njemu željeno dobrino. Omenjena lastnost kakršnega koli menjalnega sredstva se imenuje konvertibilnost. Kaj pa izbrati za menjalno vrednost? Menjalno sredstvo mora imeti eno posebno lastnost, saj je v nasprotnem primeru neuporabno oz. začnemo že takoj z nekaj ničelno inflacijo. Torej, mora biti relativno redko. Relativno glede na kvantiteto vsega ostalega blaga. No, in tako so imeli na področju današnje rusije za eno menjalno enoto npr. 40 zajčjih kož. Drugje so si izbrali pač druge. Cena se je enostavno določila z relativno primerjavo razpoložljive količine, lahko stratificirano po nivojih kakovosti itd. z razcvetom trgovine se povežejo tudi med seboj bolj oddaljena gospodarstva (svilna pot itd) in kmalu postane jasno, da egipčani pač ne potrebujejo zajčjih kožic, zato je bilo potrebno poiskati najnižji skupni imenovalec želja vsakega trgovca world-wide s posebno značilnostjo relativne redkosti. To vlogo je najbolje opravilo zlato. Če bi bilo zlata na svetu toliko kot zemlje, potem to ne bi moglo biti menjalno sredstvo. Ko bi bil lačen bi šel na vrt z lopato in šel kupit kruh. Miljonska inflacija in a daytime. No, da so vedeli koliko zlata vsebuje določen zlatnik, je vsaka kraljeva zakladnica (danes MF) odtisnila svoj pečat z jamstvom o teži. Tako so ljudje potovali sem in tja, da so dobili želene reči, se je pa velikokrat zgodilo, da so bili na tej poti oropani, zato so zlatarji zapolnili novo tržno nišo in na vložene zlatnike izdajali potrdila s katerim jih je lastnik ob lastneročnem podpisu kasneje lahko spet dvignil. Opravljali so funkcijo varovanja premoženja. S časom nastanejo geografsko razpršene filiale (današnje banke), ki omogočajo, da na enem koncu vložiš zlatnik, potuješ s certifikatom, ki ga na drugem koncu države u-zlatiš (vnovčiš) in si kupiš željeno. In zdaj lahko sklepaš. Trgovci, ki so vedeli za zlato jamstvo imenovano tudi zlati standard, so z veseljem trgovali samo s temi certifikati (pradenar), samo zlato je bilo pa na varnem depozitirano v banki/zlatarni. Tako je nastal prvi denar. Ampak bankirji so prebrisani ljudje in niso mogli mirno spati ob misli, da imajo kupico zlata in da z njim ničesar ne počnejo. Na vsake toliko kvatrov je prišel kakšen padalec in je hotel zlato, drugače se je pa nanj nabiral prah, saj so trgovali s certifikati. In so začeli izdajati več certifikatov, kot je bilo pa zlatega kritja z upanjem, da ne bodo vsi upniki prišli po svoje zlato v istem trenutku/na isti dan. Temu se reče denarni multiplikator. Na denarju je napisana vrednost, za katero se izdajatelj zavezuje, da jo izplača ob predložitvi bankovca. To je pri nas recimo banka slovenije. Ampak, da naredim long story short. Stari so vedeli, da je vse vzeto iz narave in ni ničesar njihovega. Sama kultivacija zemlje in naravnih dobrih je upravičena za zadovoljevanje osnovnih potreb ne pa za požrešnost in samo brezumno kopičenje bogastva. Trgovci so bili v tistih časih fizično šibki in mentalno zaostali ljudje, ki niso bili uporabni ne na polju ne v kakšnem drugem delovnem procesu in denar se je uporabljal izključno kot pomagalo pri ujemanju različnih potreb različnih ljudi, ki je tako polno zaposlenim ljudem omogočal več počitka in motrenje »saj veš česa«. Današnji ljudje mislijo, da se hranijo s svojimi rokami, kamorkoli pridejo si brez problema predstavljajo, da je vse njihovo, izjavljajo takše bedastoče, kot »to je moja zemlja«, njihova glavna motivacija je hitro bogatenje, ki ga omogoča predvsem trgovina, ki kot taka največkrat služi na internacionalnih neravnovesjih, kot so vojne, naravne nesreče, različni politični, gospodarski in še kakšni sistemi, kar pomeni, da se intelektulni biser akumulira na primarno zaostali, neuporabni, nadležni in družbeno nečastni a na žalost tudi nujni dejavnosti. Enako je s denarnim multiplikatorjem. Redko kdo razume denarni sistem, ker je prava slika skozi razvoj enostavno zbledela in redkokateri čuri-muri s kravato, novim avtom in litim felgam ve, da ničesar ne poseduje, kaj šele obvladuje in da na tem ljubem svetu včasih še bolj kot v samih naravoslovnih znanosti velja enačaj razdelitve, ki pravi, da če dobiš, nekdo na drugi strani po nujnici izgubi. Izvzeti so le čarovniki, ki ustvarjajo iz nič.

 

Ommmmmmmmmmmm…

 

 

P.S: kdor je pršu do konca naj dvigne roko

[chanceux]

dvigam roko in hvala ti za zanimivo branje

[Lisbona]

Hmmm.

Tuje skrivnosti so vedno slajše od lastnih...

Ali pa tudi ne???

[Lisbona]

Včasih je vse ,kar nekdo potrebuje,od nekoga roka za držanje in srce za razumevanje......

[Lisbona]

Marsikdaj ovinkarimo,molčimo in podobno.Iz vljudnosti...

[Antoninus]

Nimbus, fajn prispevek o denarcih. Kdo je že odvezal denar od zlatega standarda...kdorkoli je že bil, zdaj par ljudi res ustvarja denar iz nule.

[nimbus]

jaz se iz vljudnosti samo še skrivam

 

 

P.S. amapk izmed vseh, je pa najbolj fajn devat replike na lisbono. ko ata na mamo

[Lisbona]

P.S. amapk izmed vseh, je pa najbolj fajn devat replike na lisbono. ko ata na mamo

A dej nehi nooo.

Zakaj pa to?

[nimbus]

Nimbus, fajn prispevek o denarcih. Kdo je že odvezal denar od zlatega standarda...kdorkoli je že bil, zdaj par ljudi res ustvarja denar iz nule.

 

tole sem spregledal. zlati standard je bil v veljavi do leta 1973, tj. do prve ali druge naftne krize (ne vem iz glave, letnica je pa prava). po drugi svetovni vojni so velerazumni ljudje, ki so imeli demokracijo za zmagovalko vseh zmagovalk, in ki so vedeli da je v njej in vzporednemu kapitalizmu denar ključnega pomena, skušali urediti denarni sistem ne samo na narodnogospodarskem nivoju, temveč internacionalno. v ta namen so takoj po vojni ustanovili bretton-woodska dvojčka, in sicer mendarodni denarni sklad in svetovno banko. to naj bi bila kao svetovna policaja na monetarnem področju, v njihovih ustanovnih listinah pa lahko človek prebere cilje, kot je zmanjšanje revščine v deželah tretjega sveta in podobne bedastoče. no, v tem sklopu so se dogovorili tudi za zlati standard, ki pa seveda ravno zaradi denarnega multiplikatorja in s tem možnosti uravnavanja količine denarja v obtoku (M!, M2, M3, M4 - različni denarni agregati, nekateri izmed njih, M3 npr., so direktno odvisni od denarne rezerve oz. den. mul.) ni bil sto odstoten ampak so določili obvezne rezerve, recimo 20%, kar pomeni, da za vloženi dolar ni bilo za en dolar zlatega kritja, temveč samo 20 centov. za ostalo si banka pridobi zaupanje in ne pričakuje vseh zahtevkov naenkrat, poleg tega da lahko centralna banka tako uravnava denarno politiko preko obrestnih mer (več primarnega denarja ob enakem multiplikatorju pomeni več ostalih agregatov). no, nafta je pa res pomebna surovine, ker predstavlja energijo v mnogih proizvodnih procesih in ker se je zaradi krize ogromno dvignila cena nafte, se dvigne tudi cena ostalih izdelkov - inflacija. to je bil takorekoč zunanji šok, ki je direktno napadal pariteto, napisano na papirju. zato leta 73 nisi mogel več dobiti toliko zlata kot leta 46 ob ustanovitvi dvojčkov. in je zlati standard nesmiseln. kar je tudi res. ker bančni sistem deluje na zaupanju. to ni hranilnica. ampak, kot sem že napisal je problem v židih, ki hočejo iz denarja delati denar. denar ni tu sam zaradi sebe, ampak ima določene koristne vloge. ali pa premoženje enako. ni premoženje tu zato, da ga slepo grabimo do amena. tu je zato, da nam pomaga motriti zvezdno nebo. pika. nočem denarja zaradi denarja. nočem sfedra zaradi sfedra. ko kupim sfedr, kupim luknjo. zato je zelo pomembno, da človek razume svet okoli sebe. materijalna oprema njegove zavesti je prav kot zanalašč narejena za reagiranje na signale. in teh signalov je na morje. kje je privez, kje je pristan in jaz pravim, da je to heavenly stars above us and moral law within us.

 

 

A dej nehi nooo.

Zakaj pa to?

 

ne vem... tvoj post mi da največ asociacij za odgovor. lahko zbiram al to al ono al tretje. dočim sem pri nekomu drugemu včasih gluh in slep po tedne in mesce in leta (stojim na postaji ).

 

[Lisbona]

Ja.Stati.Čakati x!x

To vsi počnemo.Čakamo.

Mine deset,dvajset,trideset let.. .....Ko potegneš črto je rezultat:vrtenje v krogu,čakanje.Čakanje in bežanje....

Bežimo od vsega,kar bi se nas lahko dotaknilo.....Bojimo se,da bi nam kdo ali kaj vzel svobodo,bojimo se zbližanja in ločitve...bežimo,bežimo. :xx!: Obdamo se z ogromno dela,s strašno resnimi obveznostmi,še hobby si izberemo,da bi zbežali.

Čakamo in bežimo.To je življenje bomo rekli na koncu.....

 

Ps;danes sem pa res težka..baje...

[nimbus]

Ja.Stati.Čakati x!x

To vsi počnemo.Čakamo.

Mine deset,dvajset,trideset let.. .....Ko potegneš črto je rezultat:vrtenje v krogu,čakanje.Čakanje in bežanje....

Bežimo od vsega,kar bi se nas lahko dotaknilo.....Bojimo se,da bi nam kdo ali kaj vzel svobodo,bojimo se zbližanja in ločitve...bežimo,bežimo. :xx!: Obdamo se z ogromno dela,s strašno resnimi obveznostmi,še hobby si izberemo,da bi zbežali.

Čakamo in bežimo.To je življenje bomo rekli na koncu.....

 

Ps;danes sem pa res težka..baje...

 

ja... bojimo se, hrepenimo, varujemo... svet je subtilen. še en dokaz več, da nismo telo, čeprav se tako obnašamo. ker drugače bi jaz tebi rekel se dobiva jutri ob tej in tej uri na tem in tem placu in nardiva z najinimi telesi nuklearno fuzijo.

 

pa to ne gre tko... ker tista energijo okol teles določa potek. in jeba je, če je ta energija istovetena s čustvi tega telesa. tko sicer pride do neke vrste fuzije, ampak to ni glih jedrska.

 

je pa vseen fajn...

 

[Lisbona]

ja... bojimo se, hrepenimo, varujemo... svet je subtilen. še en dokaz več, da nismo telo, čeprav se tako obnašamo. ker drugače bi jaz tebi rekel se dobiva jutri ob tej in tej uri na tem in tem placu in nardiva z najinimi telesi nuklearno fuzijo.

 

pa to ne gre tko... ker tista energijo okol teles določa potek. in jeba je, če je ta energija istovetena s čustvi tega telesa. tko sicer pride do neke vrste fuzije, ampak to ni glih jedrska.

 

je pa vseen fajn...

 

 

Ampak...

zakaj smo/so na tisto nekaj več pripravljeni čakati celo večnost?

 

Zaradi tega čakanja nastane praznina in žalost...

 

 

Meni se zdi,da čakamo na jutri,da nam ni treba živeti danes.

 

[Rdeča Jagoda]

Najbolj enostavno bi bilo imeti ob sebi ljudi, ki bi imeli odgovore na vsa moja vprašanja

[Lisbona]

Včasih se mi zdi,da sem vse svoje rane samo prelepila z obližem,nikoli zacelila,vsako svojo evforijo le napol izživela...

 

Potem se zgodi nekaj majhnega,kar obliž odtrga in spet me preplavijo občutki.

[mako106]

Najbolj enostavno bi bilo imeti ob sebi ljudi, ki bi imeli odgovore na vsa moja vprašanja

bolj preprosto...bi bilo biti odprt do vsega...sprejemljiv v popolnosti...da ne bi iskali odgovorov in postavljali vprašanj...za nekaj...kar je...že v nas

[Rdeča Jagoda]

bolj preprosto...bi bilo biti odprt do vsega...sprejemljiv v popolnosti...da ne bi iskali odgovorov in postavljali vprašanj...za nekaj...kar je...že v nas

 

Modro .

 

Sam k firbec v meni ne da miru. Kej bi tut želela slišati.

[aandreja]

bolj preprosto...bi bilo biti odprt do vsega...sprejemljiv v popolnosti...da ne bi iskali odgovorov in postavljali vprašanj...za nekaj...kar je...že v nas

 

Spoznanje, da odprtost prinese odgovore in vse kar zraven paše - bolečina, sreča....stres, ki ga je kar težko prenesti...toda - tako se živi, ker če ostajaš zaprt, si kot biljka, ki samo hrani sebe in potem počasi propade....

Potem potrebuješ mir in vzemi si ga, in po miru zaplavaš naprej proti toku življenja in taktrat je lepo, če narediš veliko dobrega in si čimmanj sebičen in obrnjen samo vase....

Če govorimo o tem, da se imamo radi, še ne pomeni biti sebičen in rediti svoj ego....pomeni vzdrževati zdrav duh v zdravem telesu....

Huh...sem morala vreči ven, kar je tiščalo....ma je še veliko tega....