Skoči na vsebino

Misel trenutka


Guest leeon

Recommended Posts

ma lisbona, jaz sem ko dedek mraz, sam on ima ključ od vsakih vrat, jaz imam pa ključ do vsakega odgovora. x:Dx

 

1. ljudje se ne moremo opazovati in sporazumevati po svojem bistvu, v svoji biti, zato nam je jezik in telesna gestikulacija edino orodje za spoznavanje drugih občutja. od tu psihologija, zavajanja, laži itd.

 

2. po čisto induktivni logiki (ko iz izkušenj večih primerov sklepaš na opazovanega) je smejoč se človek srečen. sicer pa zdaj tut vejo, da ga lahka zateguje zarad drog.

 

3. to je v bistvu trditev, s katero se osebno ne strinjam (sej veš... homo mensura), je pa čisto možno, da drži. ravno berem spinozovo politično razpravo. mogoče zaradi tega, ker smo ljudje drug od drugega odvisni, večinoma svoji dejanj podrejamo lastni koristnosti medtem, ko nam je človek brez cilja povsem nekoristen... razen s smislu, da kao, takšni ne smemo postat.

 

4. človekova naravna podstat je sestavljena iz afektov (čustva itd.) in razuma (abstrakcija, matematika itd.). vsi čutni signali so za par kategorij (vsaj po izkušnjah) močnejši, kot oni drugi, zato nam čutni dražljaji neposrednega okolja naravnost kličejo k akciji in reakciji. neverending story. ampak to sploh ni slabo, če se s temi afekti ne identificiraš... pravjo modroslovci. x;)x

 

tko, toliko za danes v nimbusovem filozofskem kotičku. x:Dx

 

želim ti lep dan.

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hvala nimbus.

Obvladaš ,ni kaj... x;)x

 

Sj bi še nekaj dodala..ampak se mi ne ljubi.Ne najdem pravih besed...ali pa samo nočem komplicirati... x;)x

 

 

 

Hmmm...pa naj bo...nekaj malega ....

 

Smejoč človek srečen-v to ne verjamem.Nič več.

Sreča se manifestira na drugačen način. :vio: vsaj tista prava.... x8Dx

Videz pa itak vara..s smehom ali brez njega. xDDx

 

 

Ni vroč ogenj,ampak ti,ki ga kot takšnega občutiš. x!x

 

 

Ps:včasih si želim,da bi me odpihnilo v neznano.

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hvala nimbus.

Obvladaš ,ni kaj... x;)x

 

Sj bi še nekaj dodala..ampak se mi ne ljubi.Ne najdem pravih besed...ali pa samo nočem komplicirati... x;)x

 

 

 

Hmmm...pa naj bo...nekaj malega ....

 

Smejoč človek srečen-v to ne verjamem.Nič več.

Sreča se manifestira na drugačen način. :vio: vsaj tista prava.... x8Dx

Videz pa itak vara..s smehom ali brez njega. xDDx

 

 

Ni vroč ogenj,ampak ti,ki ga kot takšnega občutiš. x!x

 

 

Ps:včasih si želim,da bi me odpihnilo v neznano.

 

no, npr. iz osebne izkušnje ti lahko povem, da se mi sreča bolj tko manifestira, da mi grejo kocine pokonc x;)x

 

tisto, ko se smejim, sem tko bolj otročji in razigran... al pa od neih petih pirov se tut smejim x:Dx

 

jeba je k ne znamo kazat svoje esence.

 

tko pač je... xnckrivx

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jeba je k ne znamo kazat svoje esence.

 

tko pač je... xnckrivx

 

xrainbowx

 

Ja sj. :o|o:

 

A ne bi bilo fajn,če bi se lahko naučili kazati svoje esence??

 

 

In potem toliko čustev v meni.

 

 

Včasih ne vem kaj naj naredim z njimi.

 

 

Boli..peče..a je lepo.... x:Dx

 

Ne znam drugače... x:Dx

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ne me zdele sprašvat kam s čustvi, ker sem čist pocukran (glej pesem počutja x:Dx )

 

kaj bi zaplesau enga dunajskiga na tole, ha x?x x:px

 

šumenje večernih valov in vonj nežnega poletnega vetriča x:o)x

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Šit, šit, šit, šit, šit, šit, šit, šit, aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!

 

Ne znam, ne znam, nič ne znam, nič ne vem.

 

Bog, naj si že enkrat dovolim, da pojma nimam. Vodi me po moji - tvoji poti.

 

AMEN

Let it be a bee.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

gledam žensko na parkirišču in se čudim. xrolleyesx recimo, da človek pri svojih odločitvah uporablja razum in da se slednji nahaja v možganih. poleg tega si prisezimo, da bomo sklepali le na podlagi jasnih in čistih premis in da v tem trenutku pisanja sploh še ne poznamo rezultata, tj. sklepa. torej, če hoče človek parkirati avto tako, da zavzame kar najmaj prostora, tj. da ga v primerni razdalji parkira poleg že obstoječega vozila, ima vedno na voljo dve možnosti in sicer, da najprej obrne volan na levo in potem na desno in vice-versa (govorim o popravljanju položaja na parkirišču, ko ga hočemo premakniti malo bolj levo oz. desno). druge možnosti, dragi moji, ni. lahko bi sicer imeli petnajstdimenzionalno krmilo, kjer bi morali za prvo potezo algoritma parkiranja računati diferencialne enačbe, večstopenjske nedoločne integrale in podobne navlake. ne, za parkiranje človek ne potrebuje matematičnega priročnika... vendar kaj za hudiča pa potrebuje x?x no, in opazujem dotično gospodično. kot lahko sklepate, je zavijala volan v napačno smer. ok, se naredi. ampak ko človek uvidi, da ta možnost ni pripeljala do želenega rezultata, lahko na podlagi nujnosti dualne realnosti (ali najprej levo ali najprej desno) sklepa na rešitev in pravilno parkiranje. to nam omogoča "zakon o protislovju" in "zakon o zadostnem razlogu", tako prvega kot vseh stvari skupaj. no, in tu pride do paradoksa, ki mi predstavlja najtežjo zagonetko ever. dotična oseba, navkljub samo dvem možnostim in realnem spoznanju, da jo izbrana možnost ne pripelje do cilja, še vedno vztraja pri svoji odločitvi. in to še ni vse. glej ga hudiča... oseba je celo vedno znova in znova presenečena, kako to, da ji spet in spet ne uspe. x:Dx kot se ptič vsako jutro čudi in veseli sonca in ga tako s svojim petjem vedno znova in znova pozdravlja. no, in tako sem po dolgem razmotrivanju in skrbnem pretehtavanju prišel do dveh možnih ugotovitev. prva pravi, da je razum dotične osebe odsoten oz. pomankljiv oz. neaktiven. pravim odsoten (itd.) zato, ker nočem v katerokoli osebo polagati asociacij na "neumnost" in podobne negativne oznake po eni strani, a se vseeno nočem prikrajšati za užitke resnice po drugi. ta sklep sledi iz premis, da je prav razum sposoben logike, katere večji del (99%) sestavlja prav induktivna logika, ki deluje ravno na postopku "poskusi in popravi". druga, prav tako možna in nič manj verjetna, je možnost, da se dotična oseba poslužuje deduktivnih postopkov, ki sicer predstavljajo samo 1% človeške spoznavne zmožnosti, a ker je po gotovosti spoznanj neprimerno trdnejša, se je dotična gospa tako zavzeto drži in ne spreminja svojega algoritma delovanja. najsibo kakorkoli že bodi, moje deduktivno spoznanje je zelo ubogo in se zreducira na "Svet JE" medtem, ko mi induktivna mašinerija naganja možganska kolesca na dilo, katere rezultat je tudi tole ponižno pisanje in če me pogled s ceste ne vara, lahko v svoji neposredni bližini celo vidim, napačno parkiran avto. x:px x:Dx

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest Lotus'

Usoda je, da se vrnemo v božansko kraljestvo,kdaj in kako je pa naša izbira :palec:

 

 

božansko lep dan vsem! xsrcx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

A veš...

Pridejo trenutki ,ko enostavno nima smisla govoriti.

To veš.

In ti...ti govoriš ravno takrat,ko bi bilo najbolje,da si tiho. :vragec:

Sovražim to.

Kaj naj zdaj x?x

Naj mu lezem v rit. xrolleyesx

Ne.ne bom.ne znam.

Meni to ni nikoli šlo.Zakaj bi bilo zdaj kaj drugače...

 

Ma..

Vedno je nekaj. x:Dx

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Na takšen dan se ne moreš zaljubiti v nič drugega kot v dež,ki škrblja na oknu in cestah...

 

Kako nežno se pogovarja s svojo zemljo..... :2src:

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kakšna je razlika med otrokom in odraslo osebo? A je razlika v tem, da ti mama kupi novo stanovanje, da se lahka odseliš, ata pa zrihta lušno fajno službo, nov avto in fletno obleko, da lahka že prvi dan ves popeglan naokol strašiš x?x x:Dx

Ne, dragi moji, to je predvsem predmet morale in malomeščanske etike. Razlika je samo v tem, da otrok potrebuje ljubezen medtem, ko ima odrasel človek samo to nujnost, da jo daje in se kot tak tudi kaže, kot vir energije. x;)x

 

nimbosho x:Dx

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

dons sm se vpisu v ta šesto knjižnico. x:Dx nikjer drugje niso mel te bukle. :vragec: pa je bla ful prijazna knjižničarka. najprej me je vpisala, potem vse razložila, sva šla skup na čarunalnik (sem ji pustu, da me je učila iskat gradivo x:Dx ), pol me je še do dotične stelaže pelala, vzameva knjigo, jo odštmpla, nardiva še en krog... ja, če bi mi jo nakonc v celofan zavila pa eno velko mašnco gor navila se ne bi nč čudu. x:Dx

 

mislem... svaka čast... nekateri so res rojeni za svoj poklic. na ku*ac mi pa grejo tisti, ki mislijo da moraš že kar vse apriori vedit. ko da so oni zato tam, da preganjajo svoj dolgčas in ljudi iz knjižnic. skratka, v to knjižnico še pridem pogledat.. x;)x

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Eh. :o|o:

 

Te moje predrzne misli. xrolleyesx x:Dx x:px

 

 

Ps;Bi bilo to pomembno,če bi bil danes moj zadnji dan življenja??

 

Ne,nikakor ne. x:Dx

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sonce...potrebovala bi sonce... x:px

 

Svoje deževne oblake moram dati sušit na sonce... x:o)x

 

Kje si?...sonce?...v veter mi povej... x:Dx

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pri meni se je tudi pokazalo... za trenutek..... x:)x

 

Zdaj se pa spet skriva za oblaki.

 

To sramežljivo bitje... :2src:

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Spet pišem, po doooolgem času x:)x Kaj naj rečem... moj life je dans čist drugačn, kot takrat; njega sem prebolela in tudi dva naslednja x;)x Ni mi blo lahko, ampak life goes on in jaz tud!

V bistvu še danes nimam neke blazne sreče, kaj šele '' boljše polovice '', je pa res, da se zaradi tega nič več ne sekiram. Življenje mi je v tem letu dostkrat prineslo kaj, kar nisem želela/pričakovala, sem pa to na koncu vedno nekak obrnila sebi v prid in to mi je ful pomagalo, da ostajam tu z nasmehom na obrazu.

No, kaj še naj napišem druga, kot pa to, da človek je to kar misli, in to kar damo dobimo, zato upam, da bo '' teta karma '' poskrbela za tiste, ki za druge ne. x^x

 

LP

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sedaj je resnica,edina stvar,ki šteje...

 

Se pač nikoli nisem znala pretvarjati. :o|o:

 

Nimam obramb.

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...