Misel trenutka

[nimbus]

finančni sistem se podira. izmed vseh se najbolj čudijo prav finančniki.

 

to je skor tko, ko da bi gozdar zažagu v drevo in se do tokia čudil "poglej ti zdaj to... drevo je padlo".

 

[Lisbona]

Svoboda je in vedno bo-privilegij bogov.

[nimbus]

ravno ko se pogliham na neko minimalno tolerantnost do fenomena RKC in njenega erscheinunga na tem koščku rodovitne zemlje me vedno nekaj totalno zabije, da se potem spet za nekaj časa totalno uprem sami misli na veliko črko R. enostavno celotna bit se upre. tudi, če bi se hotel prisiliti, da pa nekako le bi kazal zobe, kimal in se komformistično smehljal, bi bilo to že samo čisto fizično povsem neizvedljivo. danes se peljem po eni izmed okoliščih vasic. šel sem lovit sončni zahod, zvezdo večenico in še nekaj podobnih zadev in se peljem mim farovža, kjer imajo na oknu učilnice s tistimi čudnimi steklenimi umetnijami napisno. "DELAJ IN MOLI" fak... to preberem... men se je sam film odvrtel. pa sej to ne more biti res. kakšen človek bo hodil tja po skrivnostne napotke življenja čeprav imam veliko raje apolonično kot dionizično naravo in sem sam vse prevečkrat suženj prav slednji, mi je v misel vrtal en in isti besedni zlog: Menschliches, Allzumenschliches x!x

 

[Antoninus]

isti besedni zlog: Menschliches, Allzumenschliches x!x

 

Ja, Nietzsche bi jih ozdravil...vsaj Osho tako pravi

Drugače pa pater Silvester pravi: Tepi svojega sina in imel boš na stara leta veselje.

[nimbus]

osho pa niče? a gre to skupi? men je biu niče zlo bliz k sem biu še mlajši, je pa res, da izmed vseh citatov pri meni še vedno drži prvo mesto (undisputed)

 

hočem pa nekaj druzga rečt. zadnje cajte malo bolj spremljam cnn in tuje medije zaradi dolgo pričakovane globalne krize, ki jo naši mediji pokrivajo poptvejejevsko. mislem da je ravno na 24kur izjavu, da so pa tut pozitivne strani te krize saj je nafta padla na nevemkolk dolarjev. očitno je glavni kriterij poptevejevskih novinarjev beli zobje. ampak anyway... tako sem obtičal pred oddajami kot je npr. cnn late edition in mi vmes nabijajo, seveda, ameriške volitve. in opažam naslednjo stvar... ki jo prej nisem tako očitno. vedno se soočata obe strani, tj. pri vsaki temi je predstavnik demokratske in predstavnik republikanske stranke, največkrat preko video konference in to predstavniki lokalnih ali metalokalnih ravni. ampak kaj prav bode v oči. najprej to, da je med temi politiki veliko žensk. ok, ženske rade govorijo, jezik jim teče, prav, naj se grejo politiko. ampak to še ni vse. večina republikanski predstavnic je kot po nenapisanem pravilu oblečena v neko staromodno, konzervativno držo, ženske spadajo v zgornji srednji oz. spodnji višji starostni razred, malo vožene, ne barvajoo si las, uporabljajo umirjene barve in nikoli, ponavljam, nikoli ne kažejo dekolteja. po drugi strani so demokratske predstavnice same prave mrhe. zgodnja trideseta, obvezen dekolte, spogledovanje s kamero, obvezna mehka in napeta koža, iskrive oči itd. bla bla bla. človek se prav težko osredotoči na vsebino. potem je pa še preudarek na načinu diskurza. drug drugemu mečejo precej težke besede v obraz in se pri tem neprestano smehljajo in to meni ne gre v račun. ne predstavljam si, da bi lahko polagal nekomu prilično težke obtočbe (že samo na jezikovni ravni) v naročje in se pri tem smehljaj. če bi bil pošten bi se te besede odražale tudi fizično na mojem telesu. recimo namrščen in osredotočen pogled, udarjanje po mizi, razbijanje stolov itd bla bla bla, ampak ne, oni se igrajo prav tisto politiko... saj vemo, da je to le nastop za na kamero in da smo vsi skupaj le stanovski kolegi, ki opravljamo svojo navidezno funkcijo črednega pastirja. tako pri njih prav nič čudno ne izzveni besedni dvoboj, ki se konča z osebno žalitvijo in zaključnim "nice talking to you". za njihoe standarde je en časopis po betici null koma jozef. a ta agresija, kot bi rekel naš psihoanalitik slavoj, je precej subtilnejša, čeprav nič močnejša, vso svojo intenzivnost pa izraža ravno s tistim narejenim/umetnim nasmeškom. to je poljub morilca. torej, če sem že začel z ničejem potem lahko z njim tudi končam. ne z njim osebno temveč z mislijo o morali. kljub temu, da je večinska morala koristoljubna ali v smislu večine ali v smislu vladajočih, verjetno večin aizmed nas sprejema nek moralni minimum. in ta moralni minimum spada pri američanih prav v temelje, globoke fundamente njihovih ogromnih stavb, ali kot je je nekoč izrazil precej pronicljiv človek in sicer: higher the buildings, lower the morals.

 

amen

 

[TUATARA]

Jezik oblikuje zavest.

[Antoninus]

osho pa niče? a gre to skupi?

 

kot je je nekoč izrazil precej pronicljiv človek in sicer: higher the buildings, lower the morals.

 

amen

 

Ja, izgleda da gre. Naslov ene Oshojeve knjige je Zarathustra the Dancing God in Osho tu interpretira Zaratustro odlomek po odlomek.

 

Krasen izrek. Ena Lacanovih postavk je tudi: Nezavedno je zunaj nas...ali: The truth is out there. Dober primer je arhitektura. Primer: sovietska arhitektura 30ih let, ki je na vrh večnadstropnih stavb postavljala ogromne kipe idealnega Novega človeka, ki so sčasoma nekoliko posedli bivanjske prostore ljudi - tako je zunanji dizajn razkril notranje bistvo stalinizma - ljudje so bili zreducirani na podstavek ideološkega monstruma, ki jih je tlačil pod seboj.

Zdaj pa poglej pročelje Banke Slovenija :

http://www.rafko.si/thumbs/banka_slovenije02.jpg

[mako106]

če ne bi mislil..tud umrl ne bi

[nimbus]

Ja, izgleda da gre. Naslov ene Oshojeve knjige je Zarathustra the Dancing God in Osho tu interpretira Zaratustro odlomek po odlomek.

 

Krasen izrek. Ena Lacanovih postavk je tudi: Nezavedno je zunaj nas...ali: The truth is out there. Dober primer je arhitektura. Primer: sovietska arhitektura 30ih let, ki je na vrh večnadstropnih stavb postavljala ogromne kipe idealnega Novega človeka, ki so sčasoma nekoliko posedli bivanjske prostore ljudi - tako je zunanji dizajn razkril notranje bistvo stalinizma - ljudje so bili zreducirani na podstavek ideološkega monstruma, ki jih je tlačil pod seboj.

Zdaj pa poglej pročelje Banke Slovenija :

http://www.rafko.si/thumbs/banka_slovenije02.jpg

 

najprej pogledam sliko, pol preberem "krasen izrek" in mi neki ni šlo skup. ali je za tebe to visoka bajta ali si pa bajukovec postal. ja... vse skupaj sloni na malem človeku. ampak če pogledaš so ti podporniki v človeški obliki v bistvu idealizirani, močni in povečani. in tudi s tem, hočejo ljudem, ki hodijo zjutraj sklonjenih glav v službo, dopovedat, da pa le ni tako hudo in slabo vestno služiti big brotherju.

 

bereš kej žižka

 

[Antoninus]

bereš kej žižka

 

Berem, berem...Ta zadnja je In defense of Lost Causes, če se ne motim. Sam za njega rabiš kar nekaj predznanja, tako da moram malo skakati še do raznih drugih avtorjev. Žižek je nekak takole: Marx + Hegel + Freud + Lacan...zraven moraš pa poznat še Heideggerja in Kanta...tko za minimum.

[Lisbona]

Zakaj je vedno tako, da ko pada dež, so ljudje totalno nori...Ne pridem nikamor, pa naj se še tako trudim.

In jutri že slišim tisti jutranji glas;"kar se mora, ni težko."

Še kako je težko.Prav zaradi tega, ker se mora.

 

Ne maram se zbujati v deževna jutra.

[nimbus]

Berem, berem...Ta zadnja je In defense of Lost Causes, če se ne motim. Sam za njega rabiš kar nekaj predznanja, tako da moram malo skakati še do raznih drugih avtorjev. Žižek je nekak takole: Marx + Hegel + Freud + Lacan...zraven moraš pa poznat še Heideggerja in Kanta...tko za minimum.

 

ja, ful. sam sem pri heglu. um v zgodovini. v bistvu razmišljam, da mi je ukradu idejo. ko da bi sebe bral. čeprav je hegel dvorezen. o azijskih filozofijah piše včasih podcenjevalno, ker daje razum na piedestal. sam je hud anyway. in še napovedal je pravilno... kao, razvoj duha se začne na vzhodu, tam kjer vzhaja sonce in konča na zahodu. kitajska-indija-perzija-osmani-grki-rimljani-evropa-jamerika. lahka se upiraš na vse pretege... ampak to drži. ukvarja se pa s filozofijo zgodovine. se bere ko puter. kao, indijsci in kitajci še niso substanciirali subjektivnega duha nasproti absolutu in se počutijo Eno, povezani z vsem. po naše advaita vedanta, po heglu pa sicer rudimentarne začetek svetovnega duha na pohodu k svoji absolutni zavesti. naslednja stopnja je zaratustra in veliko kasneje muslima, ki so neglede na časoven razmik, na približno isti ravni. monoteizem, subjekt se že osamosvoji, vendar je še vedno klečeplazen nasprot absolutut. in tako naprej... bi lahko nadgradil Hegla... do amerike, kjer se subjektivni duh popolnoma osamosvoji svoje odvisnosti od absoluta, se zave svoje biti nasproti njemu, izstopi iz klečeplazne pozicije in se z občutkom osvojene svobode postavi na piedestal ravnanja kjer je sam svoj gospodar. zdej, vem... zdej sem konformističen. ampak heglovo opazovanje je čisto zadovoljivo, problem je le v tem, da on misli, da je nekaj bolje od drugega. da je kapitalizem boljši per se od indijskih kast, da je krščanstvo kot troedina resnica resničnejša od šive itd. in mi se tu povsem upravičeno lahko vprašamo ali se svet kot manifestacija svetovnega duha odvija naprej ali nazaj oz. kaj sploh to pomeni.

(morm jest... še kej napišem)

 

[Antoninus]

Da se ne konča ta proces pri Heglu ravno v Prusiji, kjer je dosežen vrhunec? Če se ne motim je bil za avtokracijo. Ko prideš do njegovih argumentov, jih pls napiši, če se ti da.

[Ananas.]

Kako zna biti življenje kruto, pa se bo vendar nekaj spremenilo, ko pride čas...

[nimbus]

Da se ne konča ta proces pri Heglu ravno v Prusiji, kjer je dosežen vrhunec? Če se ne motim je bil za avtokracijo. Ko prideš do njegovih argumentov, jih pls napiši, če se ti da.

 

zdej, za kaj točno je bil, tega ne vem. se mi pa zdi, da je prusijo l. 1806 osvojil napoleon in da ga je hegel celo občudoval, ko je vkorakal v "eno" nemško mesto saj je v njem videl manifestacijo pač tega absolutnega duha. ampak po drugi strani sem pa spet zasledil, da je s svojimi predavanji "skliznu" iz berlina, ko je padla prusija. ker po svoje je častil nemški narod. hočem se pa navezat na žižka. njega poznamo predvsem preko njegovih lacanovskih razlag sveta. ampak še preden je on lacanovec je veliko bolj in predvsem heglovec. a si gledu film "žižek!" ga maš na video.google.com... hecno, najboljše stvari so v kapitalizmu zastonj. za cheap-shit moraš pa drago plačevat. anyway... to sem večkrat zasledil in tudi sam omenja. ko ima npr. predavanje na neki južnoameriški univerzi zaključi govor z gesto, da "... nevertheless we don't make history, we serve the histroy". v smislu absolutni duh poskrbi za vse in mi smo samo male figurice na šahovski deski. če greš pa še naprej v psihoanalizo potem se pa sploh lahko odpoveš svobodi. sej po drugi strani, če si nalijemo čistega vina, vsa sodobna znanost podpira ravno determinizem. hamiltonove in lagranževe enačbe v klasični mehaniki niso nič drugega kot heglov svobodni duh ali pa drekec-pekec ene zahojene tercijalke. čeprav je svoboda jeba... po heglovi dialektiki tega vsepresežnega duha postanemo svobodni ravno takrat, ko se od tega absolutnega duha distanciramo, on uporablja izraz subjektivizacija. šele takrat, ko nismo več potopljeni v Vse/Eno, se osamosvojimo in s tem ko prepoznamo tudi druge samopresegajoče subjekte nasproti nam, postanemo svobodni... ugotovimo, da lahko počnemo kar nam paše, tj. edine prepovedi in zapovedi si pišemo sami sebi. zdej, kot sem že omenil, lahko to beremo kot dosežek v evoluciji civilizacije in motrimo filozofijo zgodovine kot naprej odvijajoč proces, lahko pa to beremo kot obdobje propada, kjer se ego zaradi lastne slepote pogrezne v avtomotrenje, ki ni nič drugega kot maja, privid, slepota in beremo film nazaj. ja valda, bomo napisal še kej...

 

[nimbus]

popravek: tisto sem s fichtejem zamenu. on je šel l. 1806 iz berlina v konigsberg

 

[Antoninus]

Ja, Slavoj je seveda tudi heglovec..Saj je tudi sam Lacan uporabljal Hegla. Sploh pa Žižek pravi, da Lacana ne študiraš samega, ampak z njim bereš druge filozofe.

Trenutno me najbolj zanima psihoanaliza in ugotavljanje, kako najbolj zgodnja socializacija vpliva na naš nevrofiziološki sistem oziroma ga zaklene, potem se pa ne da nič več spreminjati (ali pač in če, kako???...viš, to me matra). Oziroma kako se kultura (namesto narave!) vpiše v naš organizem kot software v računalnik in nam da cel nabor zadev, za katere ne vemo, da jih vemo. Kako je človek naredil računalnik po svoji podobi To je ena takšna antropološka ugotovitev: Bližje smo računalnikom kot živalim. Kulturni avtomati.

[nimbus]

no, mene zanima pa svoboda. najbolj nebulozen pojem, ki ga vsi uporabljamo in si mislimo, da ga instinktivno poznamo. in tukaj imava v bistvu presek. najbolj svoboden človek bi lako bil najbolj nekulturen a še vseeno kultiviran. svoboda pa v vseh smislih. ali z vidika posameznika, kjer mu vzgojni, duhovni in družbeni elementi narekujejo pogojne reflekse ali z vidika družbe, ki bi bila neka nadgradnja v smislu politične ekonomije, saj brez fundamentalnih moralnih zasnov posameznika ne moreš prav ni upravičiti na družbeni ravni, ali z vidika plavajoče kugle v prostranem vesoljem (astrofizika, religija, relativnost, kvantna mehanka itd.)

ker od vsega kar poslušam in kar vem, sem slišal, prebral, doživel, so trenutki svobode res trenutki v dobesednem pomenu besede in prav zato so tudi tako dragoceni. če dam primer meditacije. um se vedno izogiba pozornosti, hop cefilzelj in je že nekje drugje in ti sploh ne veš kdaj. šele takrat, ko ugotoviš, da spet bluziš, šele takrat ga imaš pod kontrolo in spet za zelo, zelo, zelo kratek čas, ko spet zabluzi. kako naj si potem sploh predstavljam, da je ta moja glava v kakršnikoli povezavi (razen z vratom) z menoj saj ne morem misliti svojih misli. to je avtomat, ki misli sam zase no matther what. zato sem moralno za svoje misli in tudi dejanja, če prva implicirajo druga, povsem neodgovoren. in kristus pravi, da če misliš na nevem kaj potem si stakni nevemkaj. v glavnem, pišem z nekim pridihom humorja in ja svoboda... to me zanima. kant-fichte-schelling-hegel majo kaj za povedat na to temo zato se tukaj okol sučem...

 

[Antoninus]

Ja, svoboda, le kaj bi to bilo... mene so precej prepričali Spinoza, Priestley, Schopenhauer, Seneka in še kdo, da takšne svobode, kot si jo navaden človek predstavlja, ni. Ampak Kant daje še nekaj upanja - intelegibilni karakter. Resnica mora biti nadumska. Zanimivo je to, da ljudje, ki verjamejo v astrologijo ali kakršnokoli drugo napovedovanje prihodnosti, verjamejo, da so svobodni. wtf!? Če se napoved uresniči, se je to zgodilo nujno, če se pa ne uresniči, pa sploh ni šlo za prihodnost ampak nekakšne halucinacije ali izmisleke ali karkoli...Guruji in mistiki (vsaj tisti, ki jih smatram za pristne) pravijo, da je svoboda v tem, da se prostovoljno prepustiš temu, kar je in mirna Bosna. To nas lahko spomne tudi na to, da je izkušnja ljubezni, ki se zapeče v nevrofiziološki sistem dojenčka, izkušnja podreditve - ni mati tista, ki dela, kar otrok hoče, ampak je mati nadrejeni Drugi, ki daje ugodje, ljubezen, kadar ona hoče...to ima zanimive implikacije za partnerske odnose

[Lisbona]

Pomembno je samo tisto, kar ljudje lahko vidijo.

A temu se reče življenje?

 

Kdo pa ima čas, da posluša in dejansko sliši?

Kdo pa ima čas , da čuti?

Kdo?

 

Vsi samo hitijo.

[Mitra]

Preveč mislim.

 

 

Če preveč mislim, se odvijajo že črni scenariji.

Pozitivne animacije (al kako se napiše) mi mankajo.

 

Tišina, črnina.... odplavaj stran, takoj ta trenutek, to je ukaz!!!!!!!!!!!!

 

Sadim rožice, plešem po travniku, sem v objemu topline in ljubezni,.....

[nimbus]

Pomembno je samo tisto, kar ljudje lahko vidijo.

A temu se reče življenje?

 

Kdo pa ima čas, da posluša in dejansko sliši?

Kdo pa ima čas , da čuti?

Kdo?

 

Vsi samo hitijo.

 

tole me je spomnlo na

komad

 

 

 

Ja, svoboda, le kaj bi to bilo... mene so precej prepričali Spinoza, Priestley, Schopenhauer, Seneka in še kdo, da takšne svobode, kot si jo navaden človek predstavlja, ni. Ampak Kant daje še nekaj upanja - intelegibilni karakter. Resnica mora biti nadumska. Zanimivo je to, da ljudje, ki verjamejo v astrologijo ali kakršnokoli drugo napovedovanje prihodnosti, verjamejo, da so svobodni. wtf!? Če se napoved uresniči, se je to zgodilo nujno, če se pa ne uresniči, pa sploh ni šlo za prihodnost ampak nekakšne halucinacije ali izmisleke ali karkoli...Guruji in mistiki (vsaj tisti, ki jih smatram za pristne) pravijo, da je svoboda v tem, da se prostovoljno prepustiš temu, kar je in mirna Bosna. To nas lahko spomne tudi na to, da je izkušnja ljubezni, ki se zapeče v nevrofiziološki sistem dojenčka, izkušnja podreditve - ni mati tista, ki dela, kar otrok hoče, ampak je mati nadrejeni Drugi, ki daje ugodje, ljubezen, kadar ona hoče...to ima zanimive implikacije za partnerske odnose

 

ok, če to potem prav razumem gre to tako: če mi je mati dala vse, kar sem zahteval in tudi brezpogojno dobil, to pomeni, da sem navajen brezpogojno dobivat in da če ne dobim takoj, potem potegnem "surlo"... če mi pa mati ni dala vse in to takoj, potem sem pa navajen prilagajanja in ugajanja, in se neskončno trudim, da bi dobil tisto kar potrebujem (ljubezen) in sem zato všečen in prijatelji me ne razumejo, ko me kličejo "copata". če sem čist iskren... ne bi hotu bit mama. u bistvi, starš "u opče"

 

[Antoninus]

ok, če to potem prav razumem gre to tako: če mi je mati dala vse, kar sem zahteval in tudi brezpogojno dobil, to pomeni, da sem navajen brezpogojno dobivat in da če ne dobim takoj, potem potegnem "surlo"... če mi pa mati ni dala vse in to takoj, potem sem pa navajen prilagajanja in ugajanja, in se neskončno trudim, da bi dobil tisto kar potrebujem (ljubezen) in sem zato všečen in prijatelji me ne razumejo, ko me kličejo "copata". če sem čist iskren... ne bi hotu bit mama. u bistvi, starš "u opče"

Delno si zadel. To, da potegnemo surlo ni rezulatat tega, da nam je mati vedno ugodila, ampak tega, da oče ni presekal otrokovega odnosa z materjo in posledično otrok ni ponotranjil socialnega zakona, kar bi mu omogočalo izbrati to, kar je prav prek tega, kar je ugodno (to je nerešeni Ojdip) - to je prevladujoča oblika subjekta v postmoderni Evropi (Žižek et company temu pravijo patološki narcizem).

Drugače pa otrok dojema mati kot vsemogočnega Drugega, ki ima Vednost, Moč in Ugodje...To, da je podrejen kaprici matere (ona določa, kdaj bo otrok to dobil) je v bistvu zanj travmatično. Da bi ugajal in si pridobil ljubezen, se poskuša identificirati z željo matere...zaradi tega je naša želja vedno vezana za druge (želimo si drugih, hočemo biti objekt želje drugega, želimo si nečesa zato, ker si to želijo drugi) - in izkušnja biti ljubljen postane enaka izkušnji biti podrejen.

 

btw, kje je dokumentarec Žižek?...najdem samo predavnja.

[nimbus]

tule!

 

what would be my spontaneous attitude towards universe ... love is evil

 

ti pa po pravic povem, da se tele psihoanalize, kar mal bojim. mam občutek, da ko bom začeu razkopavat po podstrešju, da ne bo nikoli več postlano. zdej vsaj uživam v iluziji popolnosti.

 

[kapica]

"... ... she cant remember a time, when she felt needed... if love was red, then she was colour blind...

mamma never loved her much, and daddy never keeps in touch... thats why she shies away from human affection... love is like a barren place and reaching out for human faith, is like a journey, she just dont have a map for...

shes taking her time making up the reasons, to justify... all the hurt inside... ..."