Misel trenutka

[doorwoman.p]

Na Zemlji so sami emigranti..

[unis]

ne vidim razlike med james bondom in otom pesnerjem

[Lisbona]

Ljubezen je skrivnost.

 

Največja skrivnost vesolja.

[Lisbona]

Ne razumem.........

.........zakaj je Bog, ki je ustvaril lepo zemljo, ful lep planet in vse kar je na njem..dopustil, da je nekdo drug ustvaril človeka??

 

 

 

grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.

 

saj vem.........

 

naivna sem....

 

preveč, preveč, preveč.

[nimbus]

veš, kaj pa jaz ne razumem če je bog tako popoln, zakaj za hudiča nam je dau lačen želodec in spolni nagon. bemo boga... pa bi blo čist lepu brez tega. raj na zemlji. pa sej bi se lahka razmnoževal ko enoceličarji. al bi pa npr. ženske nekje pustile jajca, moški bi jih prišli pa oplodil. sam, da se to ne bi odražal v našem obnašanaju in ravnanju.

 

[nimbus]

Zdaj pa ena vizionarska ....ker je to vse v božjem načrtu

 

uf... sem se kar oddahniu

 

tko ma vsaj eden načrt

 

gor piše pa:"eat, shit and f*ck!"

 

[Lisbona]

veš, kaj pa jaz ne razumem če je bog tako popoln, zakaj za hudiča nam je dau lačen želodec in spolni nagon. bemo boga...

 

 

Odgovor filozofa je vedno vprašanje.

 

....ker je to vse v božjem načrtu

 

Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.

 

pa vedel je, da bo na zemlji prebival človek, zato jo je odmaknil tako daleč od zvezd...

 

pa kaj še...??

 

pa človeku ni ustvaril peruti...ker, če bi mu jih ustvaril...bi bila zemlja brez ptic.

 

in tako naprej.

 

[Lisbona]

Hm v življenju včasih ni dobro komplicirat...v tem je razlika nas in Boga

 

Aja??

Zanimivo..

[nimbus]

tu ti svetujem premišljenost.

.

.

.

mene že nagovarja z nimbusek...

.

.

.

tko, da znaš hmal lizbonca postat

 

[cigancica]

edina na forumu lnf trenutno

[nimbus]

v nemškem oplu pravijo, da ne gre za subvencijo, temveč za podporo. v uniji so državne subvencije bile, nekoč v slepi dobi kapitalizma, seveda prepovedane. svoboda, samoiniciativa, liberalizem tega enostavno niso dopuščali. če si se slučajno znašel med faliranci, si bil kriv seveda sam. če že nisi bil len si bil pa vsaj napol butast. no, tega slavnega kapitalizma že nekaj časa ni več, v zadnjih dneh pa tega tudi skrivajo ne več. ravno nasprotno, celo apelirajo, da bi kapitalistične seronje reševali z davkoplačevalskim denarjem, od delavcev pa zahtevajo, da bi se odpovedali nekajmesečni plači. jaz ne vem do kam sega človeška neumnost, ampak tokio, dragi moji, je že daleč za nami. naj tem bebcem že enkrat nekdo pove, da nas zaupanje v trge in normalizacija povpraševanja ter popolna osebnostna zavezanost služenja lastnim pohlepnim željam ne more rešiti iz danega položaja. saj se tudi kamena doba ni končala zaradi pomanjkanja kamenja, bemo boga. gre se za to, da postajamo ljudje, se zavedamo svojega neznanja in krhkega položaja v univerzumu.

 

[Antoninus]

Behaviorizem je učitelj nezavednega.

Amen...težka jeba

[nimbus]

Behaviorizem je učitelj nezavednega.

Amen...težka jeba

 

a to misliš, da je obnašanje (reagiranje/agiranje itd) odraz nezavednega

 

ali obratno

 

[Antoninus]

a to misliš, da je obnašanje (reagiranje/agiranje itd) odraz nezavednega

 

ali obratno

 

Prvo. Pa tisto, kar zares vemo, smo se naučili na isti način kot Pawlove podgane ali psi ali bogsigavedi katere beštije je že treniral.

[nimbus]

Prvo. Pa tisto, kar zares vemo, smo se naučili na isti način kot Pawlove podgane ali psi ali bogsigavedi katere beštije je že treniral.

 

ja, ti si antropolog. razloži nam, kako

 

ali gre za posredovanje materije (geni) ali za posredovanje duha (usoda) ali tertium datur

 

[Antoninus]

ja, ti si antropolog. razloži nam, kako

 

ali gre za posredovanje materije (geni) ali za posredovanje duha (usoda) ali tertium datur

 

Pred razvojom možganskih centrov, ki omogočajo razumsko učenje se učimo behavioristično. Dražljaje, ki jih prejemamo iz okolja asociiramo z dogodki, ki sledijo. Pred dojenjem je npr. določen vonj, določena barva (mamina jutranja halja npr.), določena telesna temperatura, določen srčni utrip in morda še kaj, kar kasneje nikdar več zavestno ne zaznavamo. Ti dražljaji so dojeti parcialno - ne vemo, da pripadajo eni osebi (mami). Vemo pa, da napovedujejo ugodje. To ostane v nezavednem kot zadeve za katere ne vemo, da jih vemo in ima v odraslem obdobju znameniti učinek fatalnosti, ko nezavedno prejmemo te dražljaje in: Prihaja ugodje, give me more, I am all yours baby There is something about you, but I can't say what even if my life depended on it.

[Lisbona]

Upanje je tako dobra laž, da ji verjamamo in, ker ji verjamemo velikokrat postane resnica.

[nimbus]

Pred razvojom možganskih centrov, ki omogočajo razumsko učenje se učimo behavioristično. Dražljaje, ki jih prejemamo iz okolja asociiramo z dogodki, ki sledijo. Pred dojenjem je npr. določen vonj, določena barva (mamina jutranja halja npr.), določena telesna temperatura, določen srčni utrip in morda še kaj, kar kasneje nikdar več zavestno ne zaznavamo. Ti dražljaji so dojeti parcialno - ne vemo, da pripadajo eni osebi (mami). Vemo pa, da napovedujejo ugodje. To ostane v nezavednem kot zadeve za katere ne vemo, da jih vemo in ima v odraslem obdobju znameniti učinek fatalnosti, ko nezavedno prejmemo te dražljaje in: Prihaja ugodje, give me more, I am all yours baby There is something about you, but I can't say what even if my life depended on it.

 

kraljevsko. to so torej zloglasni unknown knowns. sam, zdej bom malo filozofsko zakompliciral zadevo. kot je že hume lepo obelodanil, je vrstni red sledenja, da določenim dogodkom sledijo prav tako določeni dogodki, področje induktivnega sklepanja in da se ta vzročnost ne vrši v svetu tam zunaj, temveč v človekovem razumu. hm, zdej imava pa protislovje saj kljub temu praviva, da je behavioristično učenje predrazumsko. a veš, tu je problem, če si bral kantovo kritiko. za čisto čutno, predkritično, tj. predrazumsko življenje človeka uporabi izraz "manifold of sense" in ga slovenimo kot "čutno raznoterje". ampak to je čisti teoretični postulat zato, ker o njem nimamo nikakršnih izkustev.že takoj, ko rečemo "aha, tega se pa spominjam oz. to je to" je to že funkcija spomina oz. refleksije ki sta kot taki domeni razuma.

torej, tisto "Oh, you are so pretty, I would do anything for you" sem si vedno razlagal, kot neko ponovno srečanje. v drugačnih preoblekah, drugačnih situacijah, drugačnih vlogah. in od te drugačnosti sklepal na nevednost oz. nepoznavanje vzroka, zakaj je pa temu tako. saj ima v končni fazi, tako kot ogromna večina drugih, prav tako glavo, par nog in rok.

 

[Mitra]

Upanje je tako dobra laž, da ji verjamamo in, ker ji verjamemo velikokrat postane resnica.

In vendar upanje umre zadnje

[Antoninus]

kraljevsko. to so torej zloglasni unknown knowns. sam, zdej bom malo filozofsko zakompliciral zadevo. kot je že hume lepo obelodanil, je vrstni red sledenja, da določenim dogodkom sledijo prav tako določeni dogodki, področje induktivnega sklepanja in da se ta vzročnost ne vrši v svetu tam zunaj, temveč v človekovem razumu. hm, zdej imava pa protislovje saj kljub temu praviva, da je behavioristično učenje predrazumsko. a veš, tu je problem, če si bral kantovo kritiko. za čisto čutno, predkritično, tj. predrazumsko življenje človeka uporabi izraz "manifold of sense" in ga slovenimo kot "čutno raznoterje". ampak to je čisti teoretični postulat zato, ker o njem nimamo nikakršnih izkustev.že takoj, ko rečemo "aha, tega se pa spominjam oz. to je to" je to že funkcija spomina oz. refleksije ki sta kot taki domeni razuma.

torej, tisto "Oh, you are so pretty, I would do anything for you" sem si vedno razlagal, kot neko ponovno srečanje. v drugačnih preoblekah, drugačnih situacijah, drugačnih vlogah. in od te drugačnosti sklepal na nevednost oz. nepoznavanje vzroka, zakaj je pa temu tako. saj ima v končni fazi, tako kot ogromna večina drugih, prav tako glavo, par nog in rok.

 

Če je za behaviorizem potreben razum, ga bi morale imeti tudi živali. Sploh pa osbstaja še en kup teh unknown knowns, za katere ne vem od kod bi se lahko vzele. Na primer implicitna pravila, ki nam povedo, kako uporabljati eksplicitna pravila, darovanje, stigma smrti in vse takšne zadeve, ki se jih držimo toliko bolj, kolikor manj jih poznamo.

[lia]

bolen leži Mile Popordanov

[nimbus]

Če je za behaviorizem potreben razum, ga bi morale imeti tudi živali. Sploh pa osbstaja še en kup teh unknown knowns, za katere ne vem od kod bi se lahko vzele. Na primer implicitna pravila, ki nam povedo, kako uporabljati eksplicitna pravila, darovanje, stigma smrti in vse takšne zadeve, ki se jih držimo toliko bolj, kolikor manj jih poznamo.

 

saj živali imajo razum. to je ravno S.-jeva trditev. in to sklepa iz K-jeve kritike. razum so kategorije, z njimi bitja živijo v 3D svetu z določeno globino čutnega zaznavanja itd. pač imaš potem te relacije, vzrok-posledica itd. razlika med človekom in živaljo je le v tem, da človek deluje na podlagi predstave, ima sliko preteklosti in prihodnosti, živali pa delujejo po instinktu. ok, da se ne osmešim. živali razumne... no, velikokrat bi tudi ta trditev dobila svoje privržence. v glavnem je problem terminologije. tisto kar loči živali od ljudi je predvsem um, ki je nad razumom. to po k-ju in ne po nimbusu. nimbus je danes bral "voljo in predstavo" in mora it zdej na en sprehod, da to mal predela... nezavedno... in stlači pod unknown knowns.

 

[nimbus]

nimbus EK..a znaš zamenjat žarnico...

 

 

ma, če mi daš mal več cajta ti pralni stroj popravim

 

ne morem pa zalivati tvojega vrta

 

[Antoninus]

saj živali imajo razum. to je ravno S.-jeva trditev. in to sklepa iz K-jeve kritike. razum so kategorije, z njimi bitja živijo v 3D svetu z določeno globino čutnega zaznavanja itd. pač imaš potem te relacije, vzrok-posledica itd. razlika med človekom in živaljo je le v tem, da človek deluje na podlagi predstave, ima sliko preteklosti in prihodnosti, živali pa delujejo po instinktu. ok, da se ne osmešim. živali razumne... no, velikokrat bi tudi ta trditev dobila svoje privržence. v glavnem je problem terminologije. tisto kar loči živali od ljudi je predvsem um, ki je nad razumom. to po k-ju in ne po nimbusu. nimbus je danes bral "voljo in predstavo" in mora it zdej na en sprehod, da to mal predela... nezavedno... in stlači pod unknown knowns.

 

Ja, schopenhauer ločuje med intelektom in razumom (upam, da je to pravi prevod): V prvem ni predstav 2. stopnje oziroma konceptov, so pa čas, prostor in kavzalnost. Ta schopijeva delitev se mi zdi precej dobra. JA, moraš en sprehod udarit, pol si pa najdi drugi del Volje in predstave. Antoninus danes ponočuje, ker mu je uspelo napisati seminarsko, v kateri je manjšo vlogo odigral tudi Schopenhauer.

[nimbus]

ja, ne vem... intelekt in razum. kant uporablja razum in um. tj. verstand in vernunft. schopi se pa nanj navezuje oz. gradi naprej. btw. se bere ko puter. tko, če je kant oster, robat in okoren, je schopi ko balerina.

ja, js bom mogu tut mal na nočno smeno preklopt.